Let« 1875.
91
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 31. marcija 1875.
Razglas finančnega ministerstva od 9. marcija 1875,
86 °- kr. veliki colniji na Krnovskem kolodvora spreminjajo oblasti gledé zacolovanja blaga.
C. kr. veliki colniji II. razreda na Krnovskem kolodvoru po glasu razglasa 5. oktobra 1873 (Drž. zak. st. 147) dodeljene oblasti velike colnije I. razreda Ostanejo konec marcija 1875.
Pretiš s. r.
33.
Postava od 13. marcija 1875,
8 katero se vladi daje oblast odložiti rokove, o katerih se začno odplačevati brezobrestne pona-Predščine, dane iz državnih denarjev na podlogi postave od 10. junija 1872 (Drž. zak. št. 75).
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vladi se daje oblast, v odstavku 2 §.f* 1 postave od 10. junija 1872 (Drž. ^ • st. 75) ustanovljeno rokove odplačilu brezobrestnih ponapredščin (zajmov), ätere so se okrajem in občinam kraljevine češke po povodnji v letu 1872 s po-)adi poškodovanim dale iz državnih sredstev, v slučajih posebnega ozira vrednih Vložiti na eno do treh let, t. j. najdalje do 1. dne meseca januvarja 1878.
§. 2.
Zvrsiti to postavo naročeno je ministru notranjih reči in finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 13. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	I^asser s. r. Pretiš s. r.
(*U.«u«k)	18
33.
Ukaz ministerstva za trgovino od 16. marcija 1875,
o presknsn in štempljanji orodij ali priprav (aparatov) za merjenje kamenega olja (petroleja) iD
drugih močno izhlapljivih tekočin.
V zvršitev postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) se ukazuj6! da so orodja ali priprave, s katerimi se kameno olje in druge zelo izhlapljiv6 kočine merijo, — ako se porabijo v javnem trgovanji, — podvržene preskusu 1 štempljanju kakor vse druge v trgovanji služeče mere.
Glede tega, kak<5 naj se take priprave narejajo in kakšne naj sploli bodo, i° pa, kakö jih je preskušavati, koliko smejo odstopati od dolžne vsebine, kakö se oštempljavajo in koliko je za preskušavanje plačevati, naj veljajo naslednji p10 piši, ki jih je c. kr. prvomerska komisija izdala.
Že zdaj rabljene takšne priprave je zadnji čas do konca leta 1875 uravna po teh propisih in podvreči preskusu.
Chlumecky s. r.
Pr opisi
o preskusu in štempljanji merskih orodij (aparatov) za kameno olje (petrolej) in druge take tekočine, ki močno izhlapevajo.
§■ 1.
Dopuščene merske priprave ali orodja.
Pri merskih orodjih za kameno olje in druge jako hlapne tekočine odmelja se tekočina z zaprto mersko posodo, kije narejena tako, da je moči tekočino srednje iz zaloge va-njo dovajati, in da se iz nje lahko odtoči toliko, kolikor komu odmeriti.
Na vsakem orodji mora biti zapisano, za katero tekočino jo namenjeno, 111 pa ime tistega, kateri ga je naredil, s fabriŠko številko vred.
Tekočina naj se odmerja po litru, oziroma tudi po več litrih in po delil1 enega litra.
Merska posoda, s katero so hočejo različne množine kake tekočine odmerja*1! utegne biti različno narejena; z ozirom na orodja, ki so doslej v trgovanji navad' na in ki se je našlo da so dobra, izrckujc so tukaj dovoljenje za naslednje načhlC’ narejati jih, namreč:
1.	Z mersko posodo, ki je praviloma valjaste ali pa kožoljasto (koni*hie) oblike, biva nespremenljivo zvezana lestvica (škala) in njo delilno črto ali zarezi s katerih se čita, kakö stoji tekočina v morski posodi, vidijo so ali prav na st®111 to posode, ako jo vsa ali nekoliko iz stekla, ali pa na stekleni z mersko posod
j? Jj9°či cevki, ali poleg take cevke. V poslednjič omenjenem slučaji smejo se Uue črte nadomestiti tudi z kazalniki, katerim je moči stanje s štempljem raitl) da ga nihče samovoljno ne predrugači.
^ 2. Na steni merske posode je po več odtočnih cevk s pipami, s katerimi se . posoda na tanko do neke višine napolniti in pa tudi tekočina, z ozirom na to J stanje, v določni množini odtočiti takö, da nje odtekanje po dotičnih cevkah 0 ob sebi uravnuje pravično polnitev in točitev.
j 3. Merska posoda je tako napravljena, da človek, različno postavljaje jo,
. odtoči toliko tekočine, kolikor se je hoče; pri tem se merska posoda s po-CJ° ročaja, s katerim je kazalnik v zvezi, postavlja takö, kakor jo je postaviti, ein namreč, da se kazalnik vdevlje na znamke ali marke za to narejene.
4- Merska posoda je opravljena z eno odtočno cevko, katera se premikuje
1 Panera dnu v puški zatikanici, ter s kazalnikom v znamko vdjanim vzdiguje °hkor je treba takö, da iz posode prej napolnjene tekočina izteče do gornjega a te cevke ter se s tem odtoči zahtevana množina.
.	5. Orodje ima po več ločenih merskih posod, držččih po toliko, kolikor je
'°une komu oddati, in iz njih se neposrednje ljudém toči.
§. 2.
Kakšne so te merske naprave bolj na tanko.
Orodja, pri katerih pravično odmerjanje zavisi od navpičnega stanja rske posode (— k takim spadajo v §. 1 pod 1 do 4 omenjena —•), morajo imeti sebi kazalnik, namreč nihalo (majatnik, pendul), s katerim se opazuje, če V oda res navpik stoji, in kateri naj bode narejen takö, da ga ni mogoče samo-JUo premikati, ker mu štempelj varuje zvezo z mersko posodo.
2.	Orodje bodi tako napravljeno, da se z njim, — gledé na mejo dopušče-oa pogreška, kakor jo postavlja §. 3, — dâ za gotovo doseči potrebna natanč-
/ * v določevanji tekočinske množine, kakoršno bode komu odmerjati. Premer srri0raer) merske posode zlasti pri napravah omenjenih v §. 1 pod 1 in 2 torej ne ® prestopati 80 milimetrov. Pri merskem orodji, ki je imenovano pod 3 in mora vdevanje na znamko (marko) biti takö uravnano, da se ubranijo Je nenatančnosti, nego jih z ozirom na postavljeno mejo sme biti. jjj Pri orodji, katero §. 1 pod 1 v misel jemlje, ne sme, kadar je visokost tekoče *1 razva(ina na stekleni z mersko posodo občujoči cevki, notranji premer te ae biti izpod 10 milimetrov dolg.
Ako je k pravičnemu oddanju katere bodi množine olja potrebno, da se ska posoda poprej vsa napolni, kakor je to pri orodjih, v §. 1 pod 3, 4 in 5 aje mora biti že od zunaj očitno viditi, kdaj je posoda do dobrega napol- 3
3.	Kar se tiče delitve litra na manjše dele, dopuščeno je ali decimalno J°nje ali polovičenje, a ne oboje, ter se pri prvem ne sme iti izpod 0‘2, pri
°8 ednjem ne izpod */4 litra.
Poleg vsake delilne marke ali vsakega odtoka mora, — kakor veleva §. 5 £^ro*zku8noga reda od 19. decembra 1872, — stati oznamenllo, po koliko teko-( 80 z njo odmerja.
4.	Zapira in nespremenljivost merilnih prostorov merske posode in takö tu nespremenljivost drugih merskih naprav v njej in njihove zveze z mersko pos° mora ali že po naravi teh naprav ali pa po štemplji, udarjenem na kovinske de t hiti takö zatrjena in zavarovana, da, ko je posoda enkrat oštempljana, ne b° več mogoče predrugačiti razmerov med temi napravami in med množinami) * jih merska posoda drži o različni polnitvi.
§. 3.
Preskus in meja dopuščenega pogreška.
PreskuŠuje se tako orodje z vodo ali, — kjer bi zaradi posebne naprave bü° potrebno, o čemer se z navodilom dâ tanji napotek, — s tisto tekočino, za kate1'0 je orodje določeno, in to tako: Množine ali količine, ki jih naznanjajo merd naprave, natakajo se v dotična vsakdanja pravila (normale) za tekočinske mere, prl čemer je vselej orodje postaviti takö, kakor prav stoječi nihalni kazalnik naznanj • Kolik je pogrešek, ki ga orodje pri tem preskusu pokaže, to se določuj0 po propisih danih v navodilu II za preskus tekočinskih mer, in štemplj^1 orodje sme samo tedaj, ako pogrešek pri nobeni mei-i, katero naznanja orodje, n iznaša čez dvakrat toliko, kolikor je pri preskusu tekočinskih mer iz kake kovi še dopuščeno da smejo odstopati (§. 9 meroizkusnega reda od 19. decembr3, 1872).
Odstop torej ne sme biti večji, nego: pri merah po :
0-2 L., V* L. in 0-5 L................Vioo dolžne vsebine
1 L., 2 L. in več ....................V200	„ r
§. 4.
Štempljanje.
Orodje se oštempljuje na cinovih kapljah, pri čemer je dobro paziti na dol° čila v §. 2, členek 1 in 4.
Pri kovinskih lestvicah, ali če ima orodje odtočne odprtine, udariti je štcid polj na samo orodje tikoma pod vsako delilno zarezo, oziroma pod mesto, K) vhaja vsaka odtočna cevka. Takisto je tudi, če so napravljeni kazalniki, s šteinp ljem zatrditi jim stanje, da se ne morejo preganiti.
§. 5.
Pristojbine ali plačila za preskušavanje.
Kot pristojbina se plačuje :
A.	1. Za preskus vsake posamezne mere po.....................10 kr.
in vrh tega :
2. Za preskus in štempljanjo celega orodja.................40 „
B.	Za preskus brez Štempljanja, in to za vsako posamezno res
preskuŠevano mero (količino, množino)......................10 »
§. 6.
Meroizkusni listi se izdajč po naslednjem obrazci :
Meroizkusni list XI. št. . . o merskem orodji za tekočine.
bili
Gospodu......................................v
0 J® s Št.
oznamenjeno mersko orodje za *)............., katero je
^pravljeno z **).................in drži mere............., preskuševano in
°stempljano, ker se je našlo, da je do dopuščenega odstopa pravično, ter se je po r& zaračunilo pristojbine . . . . gl. . .kr.
Meroizkusni urad v .... . dne................................
(Štempelj.)	(Podpis meroizkusnega uradnika.)
b],j. Na mestu, kjer stoji' *), dostaviti je tekočino, za katero je orodje namenjeno, a pri **) njegovo napravo, in to e na §• 1 z naslednjimi oznamenili:
lestvico,
odtočnimi cevkami za vsako mero, prestavno mersko posodo, prestavno odtočno cevjo, merskimi posodami za vsako mero.
C. kr. prvomerska komisija: Herr s. r.
34*
Postava od 17. marcija 1875,
® katero ge predrugačuje §. 2 postave od 25. maja 1869 (Dri. zak. št. 118) o zajmn iz Bnkovin-eša grško-iztočnega verskega zaloga za napravo vladnega poslopja v Grnovicah in o odplačila tega zajma.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
S premeno §. 2 postave od 25. maja 1869 daje se vladi oblast, zajem od sto ^ i m sedemdeset tisoč goldinarjev (175.000 gl.) za napravo vladnega poslopja v^rnovicah iz grško-iztočnega verskega zaloga po preboji (kompenzaciji) z enak-0 vsoto grško-iztočneinu verskemu zalogu podeljenih državnih ponapredščin travnati o času, ko pride rok, ustanovljeni za odplačilo teh ponapredščin.
§-2-
Ministrom za notranje reči, bogočastje in finance naroča se zvršiti to postavo. Na Dunaji, dne 17. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
^u©rsperg s. r. Lasser s. r. Stremayr s. r. Preti» s. r.
(“•»••IMk.)	19
Postava od 22, marcija 1875,
o uredbi reke Neretve in posuševanji sveta, katerega Neretva podmaka.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
V»
Uredbo reke Neretve in posušitev močvirja ob reki Neretvi zvršiti je 0 državnem trosku pod vzdržbo pravic, katere izhajajo državi iz postave o vodne® pravu od 30. maja 1869 (Drž. zak. št. 93) in iz deželne postave o porabi, dovod in gradbi voda za Dalmacijo od 9. marcija 1873 (Dež. zak. št. 32).
Člen n.
V založbo troŠkov teh del dovoljuje se
Ta kredit naj se uporablja po potrebi, postavljati v državne troškovnike.
Za leto 1875 dovoljuje se trgovinskemu ministerstvu 50.000 gl. kredita.
Člen m.
Vladi se daje oblast, z dolom dobljena zemljišča, ki postanejo prosta lastni1® državna, po javni dražbi ali prosto prodajati.
Člen IV.
Zvršiti to postavo naroča se ministrom za trgovino, poljedelstvo, finance iu notranje reči.
Na Dunaji, dne 22. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Lasser s. r.	IKaitliaiis s. r.
Pretiš s. r.	Clilumecky s. r.
kredit do 4,500.000 gl. največ. ^ ter je vsoto vsakoletne potrebsd