3
Petdeset let Evropskega združenja za izobraževanje odraslih
EAEA, vse najboljše za rojstni dan
V	novembru je v ¡Mrnaki na Cipru zasedala ga t eni i i ui skupščina organizacije EAEA (European Association for the Education of Adults), ki je letos praznovala petdesetletnico obstoja, Petdeset let! Doba, v kateri je organizaciji!, ki se je več desetletij imenovala Evropski biro izobraŽevanja odraslih, prehodila dolgo pot. Vseskozi je nosila pečat osebnosti in strokovnega delovanja svojih Članov pa tudi spreminjajočih se družbenih razmer.
V	času po drugi svetovni vojni so mnogi verjeli, da bo mednarodno povezovanje no vrsti področij, in tudi v izobraŽevanju odraslih, pomagalo popravili "Prizadeti svet". Prva UNESCO-va svetovna konferenca izobraževanja odraslih je bila leta 1949 v Elsenorc. Bila je še precej evropsko-ameriška konferenca, ki ji je botrovalo prepričanje, da do vojne prllmja v glavah ljudi in da bi bilo s kulturo in izobraževanjem vojne moč preprečiti. Spoznanje, ki bi ga veljalo upoštevati tudi danes.
Leta 1950 je sledil še si t eden ski seminar v Mondsee ju, ki je bil za mnoge udeležene živa izkušnja mednarodne skupnosti (G. H. L. Schouten, The Mondsee Seminar, its problems and results,
V	Conference Report "25 years after Mondsee", St. Wolfgang, 1974, Amersfort, ¡974).
Evropski biro Zil izobraževanje odraslih je ugledal luč tudi zahvaljujoč se prizadevanjem Nizozemca Oscarja Guermonpreza in na podlagi izkušenj nizozemskih ljudskih visokih šol, pa tudi Britanca Edwarda Hutehinsona ... Združba prijateljev, ki so jih vodile skupiie vrednote. Guernionprez si je Želel, da bi se kulturni centri.
liJr
Prof. dr. Ana K rajne
ljudske visoke šole. večerne Šole za odrasle in druge tovrstne nacionalne mreže povezale med seboj znanstveno in dokumentacijsko. V tem je z.azjiaii idejni zametek Evropskega biroja za izobraževanje odraslih.
Vzporedno s tem so si tudi drugi prizadevali za mednarodno sodelovanje, denimo Evropski center za kulturo v Ženevi, ki so ga ustanovili leta 1950 z namenom, da pripravi Evropejce na Evropsko zvezo. Ob tem je Center imel še pomembnejšo nalogo: ohranjati in razvijati kulturo. Pod vodstvom Denisa de Rougemontct so V Centru pripravljali dejavnosti in kovali zrnu sli, ki naj bi vodile u Evropsko zvezo kulturnih centrov. De Rougemout je verjel, da Evropa ne bi smela biti zveza močnih držav, konstrukt brez duše in nerazumljiv množicam. Ljudsko izobraževanje (j'r. éducation populaire) naj bi varovalo lokalno in nacionalno raznolikost in posebnosti. Se več, De Rougemont je spodbudil nastanek različnih kulturni li društev, glasbenih Jest i valov ipd., zalo ni nenavadno, da je leta 1950 posegel tudi na izobraževanje odraslih. Obstoječe mreže izobraževanja odraslih, na primer mreže ljudskih visokih šol, so kulturo dojemale kot del izobraževanja odraslih, Tako so se različni napori strnili.
Ustanovitelji so si želeli, da bi v Evropskem biroju združili ljudi, ki bi imeli širši pogled na izobraževanje odraslih in pregled nad sistemi tega izobraževanja v posameznih drŽavah, Na stičišču vseh teh in drugih podobnih prizadevanj je od 18, do 23. maja 1953 v Versoixu blizu Ženeve potekal prvi sestanek Evropskega biroja.
4
kjer so sodelujoči, skupaj dvajset, v nacionalnih poročilih predstavili dejavnosti organizacij za izobraževanje odraslih in preučili možnosti in oblike sodelovanja, Oscar Gnermonprez je postni prvi predsednik Evropskega biroja in je 10 funkcijo zadržal od leta 1953 do leta 196J.
Leta 1972 je na Kongresu Zveze andragosta'h društev Jugoslavije v S itd v i Evropski biro za i zali raie va nje odraslih predstavljal takratni predsednik biroja in direktor britanskega Nacionalnega inštituta za izobraževanje odraslih Edward Hutchinson, Tu so se znašli tudi drugi, denimo Kanadčan Robin Kidd, ki je zasnoval Svetovno organizacijo ?,a izobraževanje odraslih (nas t Lila je dvajset let po Evropskem biroju). Prišli so z namenom, da razložijo poslanstvo mednarodnih organizacij- Takrat, v Budvi, so nas Jugoslovane prvič povabili, da sodelujemo i» Evropskem biroju. Leta 1974sent s pomočjo Biroja lahko odšla na enomesečno specializacijo v Oxford, študijskih obiskov pa so bili delež,ni tudi drugi "kadri" Evropskega biroja. Na ta način oziroma tudi tako se je utrjevalo njegovo poslanstvo,
V čem je bil dosežek Evropskega biroja? Predvsem i' pripravi konferenc in seminarjev, študijskih obiskov. Omogočal je formalno in neformalno srečevanje strokovnjakov. Tudi sama sem se jih na povabilo Biroja udeleževala dolga leta kot opazovalka. Leta 1985, ko sem predsedovala Zvezi andragoškilt društev Jugoslavije, mi je zvezo uspelo priključiti Biroju. Postali strto prva socialistična evropska država članica. Leta 1991 so udeleženci Skupščine Evropskega biroja ob vključitvi estonskega andrcigoškega društva v Biro kolegici Tal vi Mariji iz Estonije izročili "svečko za rojstni dan". Stisnilo meje pri srcu, kajti moja prizadevanja za vključitev slovenskega andragoskega društva - kljub mojemu dolgoletnemu predhodnemu sodelovanju v Biroju - niso obrodila sadov. Slovenija še ni bila priznana država in nase vloge ni bilo moč upoštevali. Tolažili so me, da bo boljše naslednje leto 1992.
Evropski biro se je preimenovat v Evropsko
društvo za izobraževanje odraslih. Spodbuja izobraževanje in učenje za vse. Cilji izobmže\mja. ki ga društvo spodbuja, so osebnostna rast, Samoti resni Čenje, dejavno državljanstvo. Pa tudi družbene spremembe, trajnostno okolje, kulturna in medkulturna osveščenost, znanje, spretnosti in razvoj izobraževanja z.a delo. Svojo vlogo vidi društvo predvsem v zagovorništvu politike vse-življenjskega učenja.
Tudi danes, tako kot r preteklosti, stori i'je, da so člani dobro obveščeni o dogajanja in da sodelujejo i-1 mnogih izobraževalnih dejavnostih. Spodbuja povezovanje članov- da skupaj oblikujejo nove izobraževalne programe, mednarodno raziskujmo, izobražujejo ... in pomagajo, še posebej skupinam na družbenem robu. Tistim torej, ki se srečujejo s tako imenovano "novo revščino" in ki osamljeni, jezni, obupani in diskrimiairani čemijo na družbenem robu.
Za prihodnja leta delovanja je društva izbralo področje dejavnega državljanstva, temeljnih znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo številni funkcionalno nepismen i, in prizna vanje neformalno pridobljenega znanja. Evropsko društvo za izobraževanje odraslih je botrovalo nastanku evropskega programa Socrates Gnmdt\vig in letos na Cipru podelilo tudi prvo Evropsko nagrado Grundt\vig. Prejele so jo partnerske organizacije, ki so se posvetile "učenju evropskih žensk". Učenju zet premagovanje brezposelnosti in vključitev v družbo.