Tine Logar S I S T E M I D O L G J H V O K A L N I H F O N E M O V V S L O V E N S K I H N A R E Č J I H (Referat za mednarodni slavistični kongres v Sofij i 1963) POSKUS PRIKAZA IN RAZLAGE Znano je, da je slovenski jezik dialektično silno razčlenjen, sa j je n. pr. Fran Ramovš naštel v njem več ko 40 narečij in govorov. K na- stanku takega s tanja je razmeroma največ prispeval bogat in teritorialno zelo raznolik razvoj slovenskih dolgih in kratkih vokalov. Zato gotovo ne bo nezanimivo, če bom skušal prikazat i vokalne sisteme v slovenskih narečjih in prav na kratko razložiti, kako je do njih prišlo. Seveda je obravnavana tematika preobširna, da bi jo mogel za to priliko obdelati v celoti in za ves teritorij slovenskega jezika. Zato sem se to pot omejil na obravnavo samo dolgih vokalnih fonemov v slovenskih severoza- hodnih narečjih, čeprav se zavedam, da so dolgi vokali samo del dejansko govorjenih vokalnih fonemov in da jc tudi njihov delež pri dialektizaciji slovenskega jezika samo relativen. Vse dialektično gradivo razen za Brdo in Blače v Ziljski dolini, za Sele v Rožu, za Obirsko in za Čiginj pri Tolminu sem nabral sam na terenu pri delu za Slovenski lingvistični atlas. 1. Z A H O D N A N A R E Č J A Svoj opis bom pričel na slovenskem zahodu, s tistimi narečji in govori, ki so v več pogledih arhaični. Za današnje vokalne sisteme ne- katerih od teli narečij je nedvomno najvažnejše, da so dolgo ali celo še do sedaj ohranili oksilonezo v psi. akcentskih tipih ž.eiu), nogù, tnaglà, hodil, zaradi česar so tod neakcentuirani ali kratko akcentuirani tisti vokali. ki so v večini drugih slovenskih narečij že postali sestavni členi sistemov dolgopoudarjenih vokalnih fonemov. TERSKO IN NADIŠKO N A R E Č J E Obe narečji imata še psi. akc. tipe s končnim akcentom: žena, noga, magla in na dolgih vokalili ločita med rastočo in padajočo intonacijo. Kratek akcent je omejen na zadnji ali edini besedni zlog. Kot predstavnika teli dveli narečij sem si izbral govora Borjane pri Breginju (1) in Livka pri Kobaridu (2). Za oba je značilen tale sistem dolgih vokalnih foneinov: i и ie и o ? 9 a Sistem je na zuna j silno podoben sistemu gorenjščine ali knjižnega jezika. Od njega se ločita samo diftonga ie — uo, namesto katerih ima gorenjščina ozka e in o. Seveda je ta podobnost samo zunanja. Drugačna je namreč stvar, če pr imerjamo med seboj frekvenco in distribucijo po- sameznih vokalnih foneinov v obeli narečjih. Teda j takoj ugotovimo, da gre za dve stvarno in razvojno različni slovenski narečji. Najvažnejši razloček med njima je vsekakor v tem, da frekvenco in distribucijo dveh parov (ie — uo, e — ç) tersko-nadiških foneinov pokriva v gorenjščini en sam par foneinov (e — ç), ka j t i tersko-nadiška ie — uo sta nastala iz psi. ê in Ö, fonema e — p pa iz psi. ë, è, q in o, za katere vse ima g o r e n j š č i n a v d o l g i h z log ih e in o (liéto, nûoc; šest, zéie, pêst, koža : let, noč; sêst, zélé, pêst, koža). N a d r u g i s t r a n i p a i m a g o r e n j š č i n a fonema e, ç tam, kjer sta v nadiškem in terskem narečju še neakcen- tuirana (teta, noya : téta, noga). Tudi frekvenca in distribucija fonema и je v omenjenih narečjih različna, kaj t i tersko in nadiško narečje imata и tudi tam, kjer ima gorenjščina on ali o (must : môust/môst) za ne- kdanj i psi. t v dolgih zlogih. Nasprotno pa je frekvenca in distribucija fonema i v vseh treh narečjih v glavnem enaka. BRIŠKO N A R E Č J E Tak sistem kot tersko in nadiško ima tudi sosednje briško narečje, le da je in frekvenca in distribucija posameznih fonemov deloma dru- gačna. Razen iega je briško narečje odpravilo tudi opozicijo med rasto- čimi iti padajočimi dolgimi ookali. S p r e m e m b o f r e k v e n c e in d i s t r i b u - cije nekaterih fonemov so e narastel fond e < ë, è; b) del briških govorov (južni!) je ô zožil v uo, ki je tako pomnožil fond že obstoječega uo < d, medtem ko je v terskem in nadiškem na- rečju refleks za <3 sovpadel z refleksom za o; c) južni del briških govorov je odpravil tudi oksitonezo v tipih žena, noga in na novo akcentuirane vokale vključil v že obstoječi fond ne- kdanj ih dolgih e in p za è, è in o, hkrat i pa podaljšal tudi kratko akcentuirane è(t), o(t) v et in ot. Za primer takega vokalizma navajam govor Kojskega o Brdih (3): i и ie и o Ç Ç a Drugačen je sistem govora Kozane o Brdih (3 a). Kozanski govor je namreč zožil e < e, è v e, ki je tako prišel v par z zoženim refleksom za o (o > o). Na drugi strani pa je zaokrožil dolgi a v ç (razen pred i in za nhn ter pred njim!). Ta ç se je ujel z ç pod sekundarnim poudarkom (noya) in skupno z nj im prešel v par z e, ki je nastal iz e pod sekun- darnim poudarkom (žena). Psi. nosnik pa je tudi tu preko ä prešel v a. Čeprav je torej govor a > ç, je njegov sistem vendarle ostal trikotniški in je takle: i и i" u" e o ? ? a P r o c e s ie > i u o > иe j e g o v o r p o m o j e m i z v e d e l z a to , k e r sb se z a r a d i r a z l i č n i h r a z v o j e v v n j e g o v e m v o k a l n e m s i s t e m u n a k o p i č i l e k a r p o t r i e - j e v s k e in o - j e v s k e k v a l i t e t e ( t u d i ie/uo s t a b i l a o b č u t e n a ko t t a k a ) i n so b i l e r a z l i k e m e d n j i m i p r e m a j h n e . F o n e m a i", и" p a p r a v z a p r a v n i s t a več o b č u t e n a kot c - j e v s k i in o - j e v s k i v o k a l , t e m v e č n a n e k i n a č i n >oisita« m e d i — e in u — o. Pripomniti moram tudi, da je proces a > ç na tem področju slo- venskih narečij, kolikor vem, popolnoma osamljen in težko razložljiv, če ne gre za lokalno reakcijo na q > a. Razen tega je kozanski sistem zaradi vseh teh procesov med vsemi drugimi vsaj za en par fonemov obsežnejši. Vzhodno od terskega, nadiškega in briškega narečja je prišlo do novega, za nadaljnji razvoj dolgih vokalnih sistemov v tem dialektičnem prostoru silno pomembnega razvojnega procesa, namreč do diftongiza- cije tersko-nadiškili dolgih e, ç iz e, è, o, à. Diftonga, ki sta se iz teh e, ç razvila, sta se sicer ločila od že p re j nastalih diftongov ie, uo < ê, б po širši kvaliteti drugega diftongičnega dela: ie, uç, vendarle pa sta si bila oba diftongična para med seboj zelo podobna. P r i m e r t a k e g a v o k a l i z m a n a m j e z n a n iz Čiginja pri Tolminu (4): i и ie и o ie uç a Vokalizem, kakršnega poznamo iz Čiginja, je postal izhodišče na- daljnjih preobrazb. Vzrok zanje je bil novi par fonemov ie — uç, ki se je premalo razločeval od starejših diftongov ie — uo, da bi se mogel povsod za dalj časa obdržati. In res je prišlo do različnih nadaljnjih razvojev. Cerkljansko narečje je odpravilo intonacijske opozicije in skrajšalo dolga i, и v (, i). Zaradi tega je sistem ostal brez dolgih i, u. D a bi to nenormalno stanje, nastalo zaradi fonetičnega k ra j šan ja visokih vokalov, odpravila, je cerkljanščina ozka diftonga ie — i/o preko redukcije dru- gega elementa i" — »'* inonoftongizirala v dolga i, u. Tako je cerkljansko narečje spet prišlo do dolgih i in u, le da tu zastopata psi. ê in б (brîx, cista, гп%, /ulč), ne pa psi. i, ij in u. Ko sta ie in uo preko i° in ua prešla v i in и, pa je cerkljansko narečje diftonga ie, uç zožilo v ie, uo, ki sta (ako zasedla mesti starejših dveh. Tako je nastal sistem, ki ga navajam za Cerkno (5): i и if uo a Še bolj kot v cerkljanskem narečju se je vokalni sistem spremenil v govoru Mosta na Soči (6) in okolice, ki je prav tako odpravil intona- cijske opozicije. Razvoj je tu šel deloma drugačno pot kot v cerkljan- skem narečju. Tod sta se diftongična para ie -— i/o < ê — ö in ie •— uç < q, ë, è, o, o izenačila in zlila v en sam par ie — uo. Ker pa je tudi tu prišlo do skra jšan ja starih i in п < i, y, u, je tako nastal na jkra j š i sistem dolgih vokalnih fonemov, ki ga poznamo iz slovenskih narečij : ie и o a Temu ob strani pa stoji kot v cerkljanskem narečju bogatejši sistem kratko akcentuiranih vokalov, ki ga nava jam samo zaradi primerjave: / i/ h Nenavadno zanimivo je tisto stanje, k jer se meša cerkljansko narečje z govorom Mosta na Soči in okolice. Za primer navajam sistem govora v Spodnji T rebusi (7), ki je na zunaj enak cerkljanskemu: i и ie и o a Vendarle je med nj ima razlika v distribuciji fonemov ie — i in uo — ii, ki tu oba zastopata psi. ê in ö, le da sta se refleksa i — ie, и — uo, leksikalizirala. V nekaterih besedah se govorita za ê in <) cerkljanski i in п, v drugih pa ie in uo kot na Mostu (smrlka, člšpa, lîska, brlza, mis : snlex, lïeta, sleme, kakfioš). Zdi se mi, da je uporaba tega ali onega re- fleksa individualna, morda celo hipotetična. Seveda pa te dvojnosti ni pri tistih ie, uo, ki se enako govore tako v cerkljanskem narečju kot tudi na Mostu, torej pri refleksih za q, ê, è in о, о. OBSOŠKO NAREČJE Kot Most na Soči je tudi vsa ostala zgornja Soška dolina izenačila diftongična para ie — uo in ie — uç, ni pa odpravila intonacijskih opozicij (razen v zadnjih zlogih). Ker pa hkrati ni skrajšala tudi starih dolgi li i in u < i, у, u, ], je razumljivo, da je tod sistem vsaj za en, če ne celo za dva para dolgih vokalnih fonemov bogatejši kot v govoru Mosta na Soči. Primer takega sistema najdemo n. pr. v govoru Kobarida (8): i и ie и o a i V Bovcu, Trenti in Logu pod Mangartom se je obsoški vokalni sistem obogatil še za en par dolgih vokalnih fonemov na račun tega, da so tod dolgi tudi sekundarno poudarjeni vokali v tipih žena, noga, ki so v Cerknem, 1 rebuši in Mostu na Soči še kratki (žhia, nàya), v Koba- ridu in okolici pa tako kot v terskem in nadiškem narečju nepoudarjeni (žena, noya). V pre j omenjenih kraj ih sta se ti na novo poudarjeni se- kundarni dolžini v sistemu uvrstili pod ie — uo, ker sta široki: e — ç (žena. noya). I ako je nastal sistem, ki je sicer na zunaj identičen s ter- skim in nadiškim, v resnici pa se od njega silno razločuje po frekvenci in distribuciji foneinov ie — uo in e — ç. Navajam ga za Log pod Man- gartom (9): i и ie и o e o a Nadvse zanimivo je stanje dolgega vokalizina v Zgornji Trebuši (10). Ta govor je kot cerkljanščina skrajšal dolga i in и (zdi se, da tudi onega iz dolgega /!) in jih prevedel v sistem kratkih vokalnih fonemov, ni pa monoftongiziral ie, uo < e, ö v dolga i in u. Tako je v Zgornji Trebuši ohranjeno stanje, kakršnega smo videli v Čiginju, le da je brez para visokih fonemov i — u. Vokalizein je torej tu takle: ie uo ie uç a in pomeni vmesno arhaično razvojno stopnjo med čiginjskim in cer- kljanskim sistemom dolgih vokalnih fonemov. Seveda so tudi lu kol v cerkljanskem narečju intonacijske opozicije odpravljene. Ko obravnavam ta zahodna slovenska narečja, bi se vsekakor rad dotaknil še treh sistemov, ki so v nekaterih pogledih posebej zanimivi, n a m r e č solkanskega, banjškega in podbrškega. Solkan (11) in bližnja okolica ima na zuna j prav tak sistem kakor sosednje briško ali celo obsoško narečje. Vendarle je ta identičnost samo navidezna, ker so med njimi razločki v frekvenci in distribuciji nekaterih dolgih vokalnih fonemov. Tu bom prav na kratko omenil samo njegovo razmerje do južnega briškega sistema. Medtem ko so se v briškem narečju v fonem a združili kar trije alpskoslovenski fonemi (a, q in a < ь, o), pa je frekvenca solkanskega a precej manjša, kaj t i tod se je q razvil v a in tako prešel iz sistema dolgih v sistem kratkih vokalov (gla- dan, t rasen, pata). V enak glas se je razvil tudi vsak a < а,, ъ, ь v dolgih zlogih, če je bil pred nj im ali za njim kak nazalni soglasnik (mačka, maslo, sane, da itd.). Tako se je frekvenca dolgega a v solkanskem govoru silno zmanjšala. Sam sistem pa je takle: i и ie и o ? 9 a Dodal bi samo še to, da so tudi tod intonacijske opozicije odpravljene. Tudi govor Banjščic (12) nad srednjo Soško dolino ima sistem, ki je na zuna j identičen z briškim ali nadiškim. Ce pa si ga ogledamo po- bliže, lahko ugotovimo, da so med njimi nekatere bistvene razlike. Naj važnejši razloček med hanjškiin in nadiškim sistemom je v tem, da so tod psi. q, ê, è zastopani z dvofonemsko skupino ie (yliqdan, niêsu, liqt), medtem ko je v nadiškem narečju na tem mestu q (ylqdan. nêsu), v briškem pa a oziroma e (ylâdun, nêsu). Druga posebnost pa je v tem, da je končni dolgi -q vendarle tudi tod zastopan z -3 (pl. пауа, peta). Banjški govor je očitno vezni člen med nadiškim, briškim in rovtarskim čepovanskim govorom, zraven pa je razvil nekaj svojih originalnih potez (n. pr. preglašanje sekundarno poudarjenih kratkih vokalov pred palatalnimi zlogi). Razvoj q, ê, è > iç imam za povezavo med nadiškim e in rovtarskim ie, refleks -q > -â pa povezuje ta govor z briškim narečjem ob srednji Soči. Problem zase je sistem, ki ga poznamo iz Vodbrdu (П) in okolice, kjer so odpravljene kvantitetne in intonacijske opozicije in jc takle: ie и o e o ? 9 a Ta sistem se je izoblikoval v glavnem takole: dolga i in и sta se kot v cerkljanščini skrajšala in prešla v sistem kratkih vokalov. Fonema ie — uo zastopata v glavnem iste vokale kot v cerkljanskem narečju (ç, 'è, è + ê pred r; o, ô). Fonemski par e — ç zastopa prvotno predtonični e in o v t ipih žena, noga (žena, noya), podaljšani končni zaprti e (et), podaljšani končni o (ôt) in stari kratko poudarjeni a (t): brôt, šlo < šla. Fonem a je iz a in э < ъ, ь v dolgih zlogih. Nerešen pa je problem na- stanka fonemskega para e — p, ki zastopata stara ê in ö. V sosednji cerkljanščini stojita na njunem mestu i — u, ki sta se razvila iz ie — uo preko i' — ua, v sosednji gorenjščini pa sta v enakih pozicijah prav taka e — o, ki sta se tam po vsej verjetnosti razvila iz ei — on po mo- noftongizaciji. kakršno poznamo iz mnogih področij slovenskega jezika. Glede na vse to se mi zdi genetična povezava podbrških e — o z enakimi fonem i na Gorenjskem verjetna, čeprav druge posebnosti povezujejo ta dialekt s cerkljanščino. II. R E Z I J A N S K O N A R E Č J E Prehajam k opisu in obravnavi sistema poudarjenih vokalnih fo- nemov v rezijanskem narečju. Le-tu namreč ne moremo več govoriti o sistemu dolgih vokalnih fonemov, ker je rezijanščina odpravila tako koantitetne kot tudi intonacijske fonološke opozicije. G r e t o r e j le za razmerje poudarjeni : nepoudarjeni vokal. Rezijanski govori imajo vsi enak sistem poudarjenih vokalnih fo- nemov, manjši razločki med njimi so le v njihovi frekvenci in distri- buciji. Razvoj sam pa je v bistvu povsod isti ali vsaj zelo podoben. Rezijanski sistem poudarjenih vokalnih fonemov so izoblikovali zlasti naslednji osnovni momenti: 1. rezijanski razvoj ie, uo < ê, e, Ъ preko i", W v i, u, ter ъ, ь v e; 2. kasno podal jšanje skrajšanega psi. akutiranega oko, ki ie povečal frekvenco zasoplih vo- kalov; 6. odprava kvantitetnih in intonacijskih opozicij; 7. vpliv furlanskih in drugih izposojenk, ki so pripomogle, da se je v rezijanskem vokalnem sistemu utrdil fonemski par e — ç, ki sta bila sprva očitno pozicijski varianti. Sistem rezijanskili poudarjenih vokalnih fonemov je torej takle: i и e o i и + e ç e o a Kakor sem že poudaril , je ta sistem lasten vsem rezijanskim go- vorom, variacije so samo v frekvenci in distribuciji posameznih fonemov, kakršna je pač njihova lokalna provenience. Od drugih rezijanskili govorov se v tem najbolj loči govor Bele (San Giorgio). Za primer bom čisto na kratko navedel s tanje v govoru Solbice (14). Fonema i — и sta iz dolgega ê in ö. Par e — o zastopa nekdanje nosnike in г, 6 v dolgih zlogih, k jer sta oba dala e. Fonema e — p sta bila prvotno pozicijski varianti (it > èt, ut > ôt, àm > çm itd.), po odpravi kvanti- tetnih opozicij in s furlanskimi in drugimi izposojenkami pa sta postala fonema. Fonem a predstavlja stari a in a v izposojenkah. Zasopli vokali so se razvili iz nekdanj ih visokih oziroma ozkih vokalov. i — и sta iz dolgih i — u; e — o iz akutiranega ê in novoakuti- ranih с — o. Vsi zasopli vokali pa so nastajal i tudi pod novim terciarnim po- udarkom tipa oko > oko. Rezijanski sistem nas preseneča tudi zaradi tega, ker je 1o na slo- venskem zahodu edini monoftongični sistem. Mislim, da se 11e bom preveč pregrešil, če izrečeni misel, da jc pri njegovem nastanku na neki način udeležena tudi sosednja furlanščina, čeprav samostojen razvoj v tej smeri tudi ne hi bil nemogoč, saj imamo zu lo na slovenskem jezi- kovnem ozemlju dovolj primerov (nekateri koroški in štajerski govori, gorenjščina itd.). I I I . K O R O Š K A N A R E Č J A Na izoblikovanje sistemov dolgih vokalnih fonemov v slovenskih koroških narečjih in govorih so med drugim vplivali zlasti naslednji momenti: 1. pozna denazalizacija psi. nazalov ali ponekod celo njihova ohra- nitev do današnj ih dni; 2. razvoj psi. ъ, ь v dolgih zlogih v glas e-jevske kvalitete, ki je v nadal jnjem razvoju delil usodo nosnikov (razen v podjunskein "narečju, kjer so nosniki še živi!); 3. kasno podal jšanje akutiranega skrajšanega ê in novoakutiranih è in <3; 4. razvoj dolgega vokaličnega J v ou ali nadalje v o, medtem ko se je tak ou v zahodnih narečjih razvil dalje v ü (razen v cerkljanščini); 5. dialektično različni stadiji psi. akcentskih tipov žena, noga, za- radi česar so ti psi. predtonični vokali ponekod še sedaj nepoudarjeni , drugod pa so že prešli med kratke ali celo dolge monoftongične ali diftongične foneme ali zveze fonemov; 6. dialektično različna usoda slovenskega akcentskega tipa oko, ki se je ponekod ohranil, drugod pa je akcent prenesel za en zlog proti začetku, pri čemer je le-ta že dolg, lahko pa še kratek (oko : <>ko : oko); 7. ohranitev nespremenjene kvalitete dolgih i, и < i, у, и in dialek- tično različen razvoj psi. a (a : a :p); 8. vpliv palatalnih in sprednjih konzonantov ter sledečih pala- talnih zlogov na postanek določenih vokalnih kvalitet v velikem delu koroških govorov; 9. ohranitev ali pa odprava intonacijskih opozicij na dolgih vokal- nih foneinih; 10. vpliv mnogih in zelo starih izposojenk zlasti iz sosednjih nemških narečij, ki so podobno kot furlanske v rezijanščini po mojem mnenju pripomogle k temu, da so se nekatere pozicijske variante domačih fonemov utrdile v dialektih kot samostojni fonemi. 7.ILJSKO NAREČJE Za večino govorov ziljskega narečja, ki vsa poznajo intonacijske opozicije, je značilen naslednji sistem dolgih vokalnih foneinov, ki ga navajam za Brdo pri Šmohorju (15) na slovenski jezikovni meji: и и" e o ? 9 Ъа ha a Ta ziljski sistem se je izoblikoval takole: fonemi i, u, a so iz psi. i, у ; и; a in seveda tudi tujega izvora kot vsi drugi ziljski vokalni fonemi. i3 — и3 zastopata dolgi ê, ê in ö. Fonemski par e — о se je razvil iz aku- tiranega ê in è ter o, iz | v dolgih zlogih, ki je prešel v ou, razen tega pa tudi iz e-jevskih in o-jevskih glasov pod terciarnim poudarkom (окб > oko, sênô > séno, kolô > коџо). Pomnožile so ju seveda tudi mnoge be- sede tujega izvora. Par e — ç zastopa psi. nosnike ç — o, v e pa se je razvil tudi psi. ь, г v dolgih zlogih. Fonema ea — na pa sta nastala iz sekundarno poudarjenih e — o v psi. akcentskih tipih žena — noga (zèana, пџауа) in iz podaljšanih končnih kratko akcentuiranih et in ot. Sistem iz govora Blač (16) v Ziljski dolini je za en ]>ar fonemov manjši : manjka ta mu namreč diftonga èa — џа. Sistem je torej takle: i и i" u e e o ? 9 a l)o te redukcije števila fonemov je prišlo zato, ker sta se v tem govoru refleksa za nosnika zožila in se izenačila z refleksi za ê, è in ô. Sekundarno poudar jena ç — ç pa sta tako lahko ostala monoftonga, saj sta v govoru bili samo po dve e-jevski in o-jevski kvaliteti, ki sta se jasno ločili druga od druge. S tem e je sovpadel refleks ь, г. Med ziljske govore spada tudi govor Rateč na Gorenjskem (17). Njegov sistem je skoraj enak kot blaški, razlika je samo v tem, da e — џ eventualno alternirata z ее — oç> in zastopata tako nosnika in ь, ъ kot tudi sekundarno poudarjena e in o v psi. akcentskili t ipih žena, nogà. Rateški sistem je torej takle: i и i* иэ e o eke çl°ç a Zanimiv je tudi sistem govora v Podkorenu in Kranjski gori (18), ki tvori prehod iz ziljščine v gorenjščino in obratno. Značilno zanj je, da je monoftongičen in da ima tako kot gorenjsko narečje že po en sam refleks za ê, e, è in Ъ, o v dolgih zlogih, namreč e in o. Na drugi strani psi. ь, ъ in q zastopa e, o pa ç, torej tako kot v ziljščini. Zaradi tega so se v si- stemu tega govora po akcentskem premiku žena in nogà (žena, nogà) nagnetle kar po tri e-jevske in o-jevske kvalitete, ki jih je težko ločiti in se res tudi izgubljajo. Ločijo jih samo še domačini. Sistem je torej takle: i и e o [gl I s l ? 9 a Nadvse zanimiva v tem sistemu sta e — o, ki med drugim zastopata tudi psi. ei, ö > оџ, ki sta se šele kasneje na Gorenjskem monoftongizirala v e — o, bi bilo najnaravneje reči, da sta tudi e —- o v Kranjski gori nastala na ta način. Vendar ta govor po svojih osnovnih karakteris t ikah (refleksi za nazale in ь, ъ, akcentuacijsko-intonacijski profil besede itd.) še danes spada med koroška narečja. Zato teoretično ni nemogoče, da sta bila prvotno tudi refleksa za stalno dolgi ê in o tod ie — uo, da pa sta jih kasneje ob stiku z gorenjščino izpodrinila refleksa e — o, ki sta bila hkrati gorenjska in koroška za akutirani ê in o, predvsem pa kot edina zastopnika za ê in <) mnogo bolj preprosta. Vendar so vse to samo ugibanja. R 0 2 A N S K 0 N A R E Č J E S i s t e m i d o l g i h v o k a l n i h f o n e m o v v e l i k e g a d e l a g o v o r o v r o ž a n s k e g a n a r e č j a se n a z u n a j n e l oč i j o n . p r . od s i s t e m a g o v o r a B l a č v Z i l j sk i d o l i n i , k a j t i t u d i t od , n . p r . v K o s t a n j a h , K o t m a r i vas i a l i Hodišah (19), i m a j o t a k s i s t e m : i и i" ua e o ? 9 a Če pustimo vnemar foneme i — u , P — W in a, ki so skoraj splošno koroški in ne delajo nobenih težav, pa nam v rožanščini izoblikovanje fonemskih parov e — o in e — ç dela preglavice. Popolnoma gotova je tu ena stvar: nekdanj i ç, ь, ъ ter o v dolgih zlogih so tod kot v ziljščini zastopani s širokima ali vsaj indiferentnima e— о. Гако. namreč kot e/e, reflektira tod pogosto tudi è, vendarle popolne doslednosti glede tega ni. Z današnj imi reprezentanti nekdanjega akutiranega ê in novoaku- tiranih è, o pa so težave v tem, da so enkrat ozki. drugič pa široki (e : e; o : o). Razlogi za to dvojnost niso vedno popolnoma jasni, čeprav neka- tere od njih lahko slutimo. Gre verjetno za asimilacijsko delovanje sprednjih in palatalnih konzonantoo ali pa naslednjih zlogov s pala- talnirn vokalom. ki so široke zastopnike za akutirani ê, è in o zožili v e ali ë. Iz tega lahko sklepamo, da je rožanščina pravzaprav ohranila starejšo stopnjo teh refleksov kot ziljščina, ki jih je na sploh zožila. Na drugi strani pa rožanščina tudi dokazuje, da so bili nosniki v času asimilacijskega delovanja ali še nazalni ali pa širši, saj se jih asimila- cijsko delovanje ni dotaknilo, čeprav so danes v koroščini ponekod sovpadli s širokimi refleksi za ê, è in o. Ti momenti se prav lepo skla- dajo z dejstvom, da je rožanščina tudi v nekaterih drugih pogledih arhaičnejša od ziljščine (11. pr. oksitoneza). Po vsem tem se mi zdi, da je bil rožanski par e — o sprva samo pozicijska varianta fonemov ç — y, kasneje pa se je zlasti z izposojen- kami iz nemških narečij osamosvojil v neodvisna fonema. Ta ugotovitev velja tudi za ë, kolikor ga nekateri govori še poznajo in ga ne nado- meščajo z e. K nastanku o je seveda pripomogel (udi razvoj l v dolgih zlogih, ki se je (od razvil v dvofonemsko skupino оџ. Posebej moram tu obravnavati še tri sisteme dolgih vokalnih fone- mov, namreč sistem, ki ga ima zahodni del Rožne doline v pasu Sveče- Ledenice, dalje sistem vasi Sele, ki ga je opisal Isačenko v znani knjigi Narečje vasi Sele na Rožu, Ljubl jana 1939, in sistem Žitare vasi v vzhod- nem delu Roža. Za primer prvega sem si izbral govor Sveč v Rožu (20), ki je takle: i и e o ? 9 a Sistem je za en par fonemov (ia — u8) manjši od skoraj splošno- rožanskega. Preseneča nas zlasti s tem, da je monoftongičen, kar je med koroškimi narečji izredna redkost. Na zuna j je enak gorenjskemu ali knjižnemu slovenskemu. Če pa primerjamo frekvenco in distribucijo posameznih fonemov v enem in drugem sistemu, takoj ugotovimo skoraj popolno različnost. Ta sistem, značilen za govor zahodnega dela Rožne doline, se je iz splošnorožanskega razvil na ta način, da je diftonga ia — к8 < ê in б monoftongiziral v i — и. Y današnj ih i — u se torej skri- vajo dolgi i, y, u, ê, ê in б. Frekvenca in porazdelitev drugih vokalnih fonemov (e — o, e — ç, a) je približno ista kot v drugih rožanskih go- vorili. Y zvezi s to monoftongizacijo bi omenil še to, da je и" > и znan tudi drugim rožanskim govorom, vendar pa le na koncu besede (-б > -üa > -ü). Sistem govora Sel (21), ki ga je opisal Isačenko, pa je eden najboga- tejših na vsem Koroškem. Ker ga je že on podrobno obdelal in pojasnil, ga jaz z deloma spremenjeno transkripcijo (e, ç, ea, ça namesto Isačen- kovih q, o, ça, о а) zaradi popolnosti samo navajam: i и i" u" e ё o ? 9 ea ça a Od drugih rožanskih sistemov je bogatejši predvsem za en par ši- rokih foneinov, ki pa gredo tu na račun tega, da je ta rožanski govor v nasprotju z večino drugih že odpravil oksitonezo v tipih žena, nogà in ima za ta sekundarno poudar jena e in o fonema e — 9. Fonem ë pa je, tako se vsaj zdi, tu bolj pogost kot drugod po Rožu, kjer sem ga jaz .večinoma lahko ugotovil samo še pri starejših ljudeh, medtem ko mlajši navadno govore kar e (razen na Kostanjah). Selškemu na videz zelo podoben je sistem govora Ziiare oasi (22) in okolice na stiku rožanskega in podjunskega narečja. Vendarle je med njima precejšnja razlika v frekvenci in distribuciji nekaterih fonemov. Kot selski je tudi govor Žitare vasi že izvedel akcentska remika v tipih žena, nogà in окб > oko, le da ima v nasprotju s selskini slednji tudi v prvem primeru še kračine (žena, hçra). Zato sekundarno poudarjeni vokali tod niso obogatili sistema dolgih vokalnih fonemov, akcentski premik окб > oko pa je frekvenco mnogih pre j dolgih fonemov celo zmanjšal . Sistem je takle: Iе и" e o ? 9 t? U9 a Fonema ie — uo (če nista dvofonemska diftonga) očitno zastopata akutirani ê, è, o v nevtralni, nevplivani legi, medtem ko sta e — o tudi tu prvotno pozicijski varianti istih psi. glasov, ki sta se pozneje z izpo- sojenkami osamosvojila. Par e — 9 je nastal iz q, ъ, t i n o v dolgih zlogih in nikoli ne alternira z e — o. Poudaril bi samo še to. da je žitrajski govor tudi v obravnavanju dolgega a zvezni člen med rožanščino in podjunščino, kaj t i tod se a, ki mu sledi nazalni konzonant, zaokroži v 9 (dâm > dom; daš; date...). Zaokroženje a > 9 pa je v podjunskcm na- rečju razen v nekaterih pozicijah že regularen pojav. t P O D J U N S K O NAREČJE Podjunsko narečje je med koroškimi in v nekem pogledu sploh med slovenskimi narečji posebno zlasti zaradi naslednjih nadvse važnih momentov: 1. ohranilo je nazale, kot Л < q in б < о; 2. zaokrožilo je dolgi a v 9; 3. e < ь, ъ v d o l g i h z l o g i h j e r a z š i r i l o v a . Vsi ti trije važni pojavi so bistveno vplivali na današnjo podobo sistema dolgih vokalnih fonemov, ki je tu četverokotna. N a j p r e j n a v a j a m s i s t e m g o v o r a Djekš (23), k i j e t a k l e : i и i* ua e o + à б ea ça a â(ç) Fonema ça in ça, od katerih namesto prvega govore tudi ä (e), sta nevplivana zastopnika akut, gruap; qnuaf, struàp, nuaš, quäi, xriân). N a j v a ž - n e j š e p a j e to, d a s t a se v e n s a m š i r o k f o n e m z l i l a ç < a i n ç < o. T a k o j e n a s t a l t a k l e t r i k o t n i š k i s i s t e m s p r i d r u ž e n i m i , i zven o r a l n e g a s i s t e m a s t o j e č i m i n a z a l n i m i v o k a l i : i и i° u" e o + Я — б e ç / a Kratkega pojasnila so potrebni fonemi e — o, e— ç in a. Fonema e— ç sta tudi tu nevplivana zastopnika, e — o pa sprva samo pozicijski va- rianti nekdanj ih akut iranih ê, è, o, ki sta se z izposojenkami in z na- stankom skupine ou < I v dolgih zlogih osamosvojila v samostojna fonema. Razen tega je e nastal tudi iz г, & v dolgih zlogih za labiali (pozic. varianta!), ç pa po zaokroženju a > ç (razen v določenih pozi- cijah). Fonem a je zastopnik nekd. ь, ъ v dolgih zlogih (dan, maša), razen tega pa je nastal tudi iz sek. pond, e in o, ki sta tod prešla v dvofonein- sko s k u p i n o i + а, и + a (žiana, nuâga). Fonema à —б sta običajna podjunska zastopnika za psi. nazale. Vzhodni podjunski govori so nazale že prevedli med čiste oralne vokale: â а , б-»-o. Sistem je ostal trikotniški, brez nosnikov in z malo drugačno porazdelitvijo nekaterih fonemov. Medtem ko je odpravil nosnike, pa je pridobil nov par fonemov' za sek. poud. e in o, ki jih tu očitno ni mogoče razstaviti kot v Globasnici (ie, ça). Razen tega so tod odpravljene tudi intonacijske opozicije, ki jih drugi podjunski govori poznajo. Za pr imer-navajam sistem za Benšak pri Pliberku (25): i и i8 u" e o . ? 9 ie ça a OBIRSKO NAREČJE Če se sinem zanesti na Ramovšev kratki opis v Mist. gram. VII, str. 18—19, lahko trdim, da je obirsko narečje, ki ga sam n a j m a n j po- znam, eno tistih koroških narečij, ki se je od prvotne koroške oblike razmeroma najbolj oddaljilo. To velja samo še za mežiško narečje. Zna- čilno za obirsko narečje je, tla se poleg dvojnih refleksov za ê, e in o uvel javl jajo tudi že enojni in da je zožilo reflekse za nazale in ъ, ь v dolgih zlogih v ie, uo ter ohranilo čisti a. Prav tako je odpravilo oksi- tonezo v tipih žena, noga in окб. Tako je nastal tale obirski sistem dolgih vokalnih fonemov, ki ga povzemam po Ramovšu: i и ie по e o e o a MEŽIŠKO N A R E Č J E Mežiško narečje je šlo še dalj , sa j so se tu že popolnoma uveljavili enojni refleksi za ê, e in o. Kot obirsko je tudi to ohranilo čisti a, od- pravilo končni akcent v t ipih žena, noga in okô, razen tega pa tudi intonacijske opozicije, ki v obirščini še žive. Kot v obirščini sta tudi tu sekundarno poudar jena e in o monoftongična dolga in široka ali indife- rentna fonema {žena, noga). Tako je nastal sistem, ki je klasičen slo- venski in se od knjižne tudi po frekvenci in distribuciji razmeroma malo razločuje (največ pač zaradi akcentskega premika okô > àko in refleksa e za stara ъ, ь!). Navajam ga za Črno na Koroškem (26): i и e o ? 9 a Razlog za nastanek tega tako poenostavljenega sistema je verjetno v sedanjem in preteklem mešanju prebivalstva na tem teritoriju. REMŠNIŠKO N A R E Č J E Drugačno, bolj prvotno koroško pa je s tanje v remšniškem narečju, ki se govori v Dravski dolini vzhodno od Dravograda in po hribovju na obeh straneh t ja do Ribnice na Pohorju in Kapele na Kozjaku. Za primer navajam sistem, kakor ga poznani iz Primoža na Pohorju (27), v bistvu tak je tudi na drugi strani Drave, na Remšniku in Kozjaku: i и i" u" e o Ç 9 ее "ç a 9 Slovistifilu rcvi ju ] 2 9 Tudi za to narečje je značilen a > ç, zaradi česar je a kot fonem izginil in so ostale samo njegove pozicijske variante. Vendar je narečje reagiralo tako, da je iz sekundarno poudarjenega o (nogà) verjetno preko diftongizacije ustvarilo nov fonem a, ki se je razen tega razvil tudi iz dolgega vokaličnega r > ar. Fonem e zastopa del nekdanjih akut iranih ê in с ter mnoge e v izposojenkah. Fonem o se je razvil iz o, deloma iz o in v skupini ou < ! v dolgih zlogih. Fonem e zastopa ъ, ъ in sekundarno poudarjeni e (žena). Fonem ç pa je nastal iz dolgega a. Posebnost sta diftonga '-e in °q, ki zastopata nevplivane e, è in o. S tem sem podal pregled osnovnih sistemov dolgih vokalnih fonemov v slovenskih zahodnih in koroških narečjih. Za konec bi rad povzel iz tega neka j zaključkov. 1. Skoraj vsi sistemi dolgih vokalnih fonemov v tem slovenskem dialektičnem pasu (zahodna in koroška narečja) imajo trikotniško obliko. 2. Tudi tam, k jer se je dolgi a zaokrožil v a ali ç» in je zaradi tega prišlo do nastanka četverokotnega sistema, le-ta spet teži naza j v tri- kotniško obliko, ki jo večinoma tudi doseže s tem, da ustvari nov a in izvede nekatere druge pregrupacije in spremembe. Tako se zdi, da je vsaj v slovenskih severozahodnih narečjih trikotniški vokalni sistem občuten kot normalen. Kjer koli pride zaradi tega ali onega razvoja do nastanka četverokotniškega sistema, se le-ta ponaša kot nestabilen. 3. Zelo redki so v tem dialektičnem prostoru čisti monoftongični vokalni sistemi; navadno sestoje, iz monoftongov in diftongov. Cisti monoftongični sistemi so očitno sekundarni in mlajši . 4. Sistemi s po eno samo e-jevsko in o-jevsko vokalno kvaliteto so razmeroma redki in mlajši . Pogostejši so sistemi s po dvema kvali tetama; če pa so nastale po tri e-jevske in o-jevske kvalitete, navadno ena kva- liteta nastopa kot diftong. Razlog za to je v težnji po večji diferenciaciji e-jevskili in o-jevskih kvalitet, ki se sicer druga od druge premalo ločijo. Kjer pa so vse tri kvalitete monoftongične (e — g — e; o — o — p), se med seboj premalo razlikujejo in sistem teži k eliminaciji ene od njih (Kranj- ska gora). 5. K ustalitvi nekaterih Ibnemov in fonemskili parov, oziroma k spre- membi pozicijskih variant v foneme so po mojem mnenju .odločilno prispevale izposojenke iz nemščine in furlanščine. 6. Nedvomno je, da na različne fonetične spremembe v vokalizmu govori reagirajo sistemsko, sc pravi, zaradi fonetičnih sprememb nasta- j a j o p r o c e s i , k i i m a j o s v o j i zvo r v t e ž n j i v o k a l n e g a s i s t e m a , d a u s t v a r i n o v o r a v n o t e ž j e . 7. F o n e m i , k i v t e m d i a l e k t i č n e m p r o s t o r u z a s t o p a j o ps i . n o s n i k e , n i so p o d v r ž e n i p o z i c i j s k i m s p r e m e m b a m , k a r p o m o j e m p o s v o j e p r i č a z a to, d a so tod b i l i do lgo o h r a n j e n i n a z a l n i v o k a l i . 8. D i f t o n g a t i p a i*, ua se n e o b č u t i t a več p o v e z a n a z ê in ö, iz k a t e r i h s t a n a s t a l a , t e m v e č s t a v n e k e m p o g l e d u n e v t r a l n a m e d e, o in i, и o z i r o m a »vis i ta« . Z a t o j e r a z m e r o m a p o g o s t n j i h o v p r e h o d v i in u . 9. G o v o r i , k i so v t e m p a s u i z g u b i l i s t a r a d o l g a i in u , so n a v a d n o u s t v a r i l i n o v a i in u iz s o s e d n j i h n a j b l i ž j i h f o n e m o v (ia, ua). E n a k o se j e zgod i lo , če j e g o v o r z a o k r o ž i l do lg i a v ç . T u d i t e d a j s i s t em ni os ta l b r e z a, a m p a k si g a j e n a n o v o u s t v a r i l (q > a ; o- > a - a l i p o d o b n o ) . 10. D v a e n a k a s i s t e m a d o l g i h v o k a l n i h f o n e m o v n a t e r i t o r i a l n o od - d a l j e n i h d i a l e k t i č n i h p o d r o č j i h še n e p r i č a t a o t e m , d a s t a t a k a d v a g o v o r a m e d s e b o j o ž j e g e n e t i č n o p o v e z a n a . P r i p o d r o b n i p r e i s k a v i se n a m r e č p o k a ž e , d a j e s i s t e m v o b e h g o v o r i h s icer ist i , n j e g o v a p r o v e - n i e n c a p a r a z l i č n a . Z a t o j e m e d n j i m a v e l i k a r a z l i k a v f r e k v e n c i in d i s t r i b u c i j i p o s a m e z n i h s ice r v o b e h s i s t e m i h e n a k i h d o l g i h v o k a l n i h f o n e m o v . H é s u ni é Dans son é tude «Les systèmes des phonèmes vocaliques longs dans les dialectes slovènes», dont la première par t ie est publ iée duns ce culiier, l ' auteur présente 27 systèmes de phonèmes vocaliques longs dans les dialectes slovènes du nord-ouest, en essayant d 'expl iquer leurs origines. L 'auteur pense avoir inclu tous les systèmes fondamen taux des phonèmes vocaliques longs duns ces dialectes slovènefc où ê et ö du sluve commun se sont développés, duns des syllabes longues, en ie, uo. 11 arr ive ù des conclusions très intéressantes: On s 'aperçoit que presque tous les systèmes des phonèmes vocaliques longs dans lu zone dialectale susmentionnée sont de fo rme triangulaire. Même là où le développement и > â u provoqué la format ion d 'un système quadrilatéral, on se rend compte que celui-ci est instable et qu'il reviendrai t faci lement à lu forme t r iangula i re ; dans lu p lupa r t des eus, il l'u en e f fe t dé jà atteinte, grâce à divers regroupements et développements subséquents. D 'après l 'opinion de l 'auteur , la fo rme t r iangula i re du système des phonèmes vocaliques longs est, du moins dans cette zone des dialectes slovènes, celle qui est normale. Cer ta ins processus dans le développement des phonèmes vocaliques longs sont suns uucun doute liés au système, ils résultent du fonct ionnement du système. Quund un développement phonét ique produi t une modificat ion qui détrui t lu stabil i té d 'un système des phonèmes voculiques, ce système y réagit 9' 151 comme un ensemble qui s ' e f force de re t rouver sa s tabi l i té au moyen de nou- veaux développements , r egroupements et muta t ions . L ' au t eu r pense que dans la fo rma t ion de cer ta ins systèmes vocal iques le rôle décisif a été joué pa r des e m p r u n t s de l ' a l lemand et du f r iou lan , qui ont con t r ibué à l ' émanc ipa t ion de cer taines var ian tes de posit ion des phonèmes vocaliques, et à leur t r ans fo rma t ion en phonèmes au tonomes . Les sys tèmes sans i et и longs sont rares. Si cer ta ins par lers ont pe rdu i èt и longs p a r sui te de l ' abrègement , ils ont pour la p l u p a r t créé des nouveaux i et и longs à pa r t i r des phonèmes voisins les plus proches (t» < ê > i, u* u). Il n 'y a pas de par ler qui n 'ait dans son sys tème un a long. Si le par le r ava i t perdu son a ancien à cause de l 'évolut ion a > â. il créa un nouveau a long soit par dénasa l i sa t ion ä < ç en a, soit par la d iphtongaison et l 'ouver ture des anciens e et о p ré ton iques en a (e- > je- > La: a- > џо- > џа-), soit encore pa r r a l longemen t de à b r ièvement accen tué en a long (brät). Le n o m b r e des e et des о ( l 'auteur y a j o u t e aussi les d iph tongues ie, uo, iç, uç) var ie d 'un sys tème à l ' au t re de cet te zone dialectale, de 1 à 3. Si un sys tème possède 3 qual i tés de cet ordre , une des celles-ci est d ' hab i tude une d iph tongue (e — ç — ça ; о — ç — ça), a f in que la d i s tance d ' a r t i cu la t ion et la d is tance acous t ique soient plus g randes et mieux ressenties. Q u a n d cependan t toutes les trois qual i tés sont monoph tongues (e — g — ç; о — о — ç) la d i f f é - rence en t re elles est pet i te et à peine percept ible . D a n s de tels système!; on observe la t endance vers l 'é l iminat ion de l 'une ou de l ' au t re de ces quali tés , ou vers la cont rac t ion d e deux qual i tés en une seule (Kran j ska gora). Les par le rs avec un sys tème monoph tongue de phonèmes vocaliques longs y sont très rares; là où ils exis tent , ils sont récents et ils t i rent leur origine des systèmes monoph tongues—diph tongues plus anciens (Rezija, Zgornj i Rož, K r a n j s k a gora). Les d iph tongues i*, u-> < ê et ö ont pe rdu la liaison avec les voyelles des groupes e et o. C'est pou rquo i ils se t r an s fo rmen t a isément en i et и longs. Les ref lexes pour les anciennes nasales ne p résentent , con t ra i rement a u x ref lexes pour ê, e et o, p resque nulle p a r t sur ce ter r i to i re (à l ' except ion de Rezija!) des var ian tes de posit ion, ce qui atteste, d ' ap rès l 'avis de l ' au teur , que leur prononcia t ion nasale s'est conservée très longtemps. L 'au teur a réussi à découvr i r sur le te r ra in des phases d 'évolution inter- média i res en t re le sys tème des phonèmes vocaliques longs vénétien (parlers de 1er. de Nadiža . de Brda) , qui est très a rcha ïque , et les systèmes de Rovte et de Cerk l j e , ainsi que celui de la vallée de la Soča. qui sont, q u a n t à* l 'évolution, très éloignés du premier .