Posamezna številka Din 1*50.
St. 186.
V Ljubljani, v sredo 20. avgusta 1924.
PoStnina v gotovini.
Leto I«
m
m
mi
i
O*®**®
B-
Izhaja vsak dan popoldne.
Mesečna naročnina:
V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25
Neodvisen političen list. ?
mm
••H
•S
Uredništvo In npravništvo: Wolfova ulica št. 1 /I.
Telefon 213.
Rokopisi se ne vračajo. —- Oglasi po tarifu.
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ] Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
0«
Zmaga demokracije.
Optimisti so zmagali in Londonska konferenca je zaključena s popolnim uspehom. Med Francijo in Nemčijo je dosežen sporazum, med zavezniki vlada zopet enotnost in Amerika se pripravlja, da obnovi svoje skupno delo * Evropo. Človeštvo se zopet enkrat organizira na podlagi mirnega kulturnega dela in vojna nevarnost je pokopana dolgo vrsto let.
. Ko so se čuli prvi glasovi o sklicanju Londonske konference, je bilo le nialo glasov, ki so napovedovali njen srečen izid. Toda nastopila je demokracija in prodrla na volitvah velikih evropskih držav in tedaj je postajalo jas-da more pomeniti Londonska konferenca novo ero v razvoju evropskega ljudstva. In tako se je tudi zgodilo in tako se je tudi moralo zgoditi. ,
Zakaj bistvo demokracije je v tem, da hoče vedno sporazum, da je dobra volja od nje neločljiva in da je vedno nasprotna krvavim zapletljajem in nasilnim rešitvam. V Londonu pa so se sestali pravi demokrati in zato je njihova volja zmagala vse ovire in sporazum evropskega ljudstva je kronal njihova prizadevanja.
c«, * iP0^ vPlivom prejšnje dobe je že Vht ancosko javno mnenje, da je ,,v Možnosti revizije versaj-_a Pogodbe veleizdajalstvo. Na drugi
hil ni Pax *e Poc* vPl'vom starih časov nemško javno mnenje prepričano, Je vsak odgovor, vsak sporazum, ki oi ga sklenila Nemčija s Francijo, veleizdajalski, če ne bi obsegal revizijo versajskega dogovora.
Ta ekstremni nazor pa je demokracija zlomila in na londonski konferenci uveljavila nov nazor, da je treba najprej s konkretnim delom ublažiti nasprotja in šele potem, ko je doseženo Pomirjenje duhov pričeti z debato o potrebnosti ali neumetnosti revizije versajske pogodbe.
r V sličnem položaju, kakor so bili dr-*avniki na Londonski konferenci, so naši politiki. Isto vlogo ko v Lon-onu Versajska pogodba, igra pri nas banska ustava. Tudi pri nas sku-d 30.ekstremni elementi postaviti Vi-vdansko ustavo v centrum vse police borbe.
. Glasno razglašajo eni, da je vsakdo 1 'e omenja možnost revizije ustave, Proti državi in proti narodu. Enako Slasno pa odmeva z druge strani, da je 'sakdo izdajalec svojega naroda, če ne smatra revizije ustave kot svojo Prvo zahtevo. In to dvoje ekstremnih stališč se proglaša kot edino pravo resnico celo tedaj, kadar se z goto vostjo ve, da govori o možnosti revi zije ustave mož, kateremu je narodni interes prvo in ki bi hotel poskusiti z revizijo ustave samo zato, da bi še “Olj ujedinil naš narod.
Prav tako pa noče druga stran razmeti niti tistega rodoljuba, ki odklanja enutno diskusijo o reviziji ustave sake* i? krvatskih nacijonalnih interesov, er hoče preje svoj narod z gospodar-siain delom za ustavno borbo usposobiti.
Ta ekstremnost razbija naš narod v _ a vedno bolj nepomirljiva tabora in yzpričo pregovorne trmoglavosti Jugo-sjovenov bi mogla resno ogrožiti obstoj naše države. Zato se mora ta eks-remnost nehati, zato mora zavladati Popustljivost in prizanesljivost na obeh a*eh. Kako pa je to v praksi izpeljati, a Pokazala Londonska konferenca, ii »erriot je odločno odklonil vsako Ni	0 rev'z'tf Versajske pogodbe.
vi2i,	ta^° daleč, da bi odklonil re-
dobr tU(*. za sluSa^' če ie Nemčija z Ver«°- ?olio dokazala, da so sankcije ie h3 • e P°g°dbe odveč. Obenem pa lin • err*?t Pokazal tudi svojo dobro vo-* 'n Pristal v izpraznitev Poruhrja, pa
liti ga V t0 Dih^e ne m°Kel prisi-Slično stališče velja tudi za našo
Seia vlade.
Beograd, 19. avgusta. Na svoji seji je vlada nadaljevala diskusijo o merah, ki jih mora podvzeti, da bo vzpostavila v državi red in mir. Nastas Petrovič je ponovno referiral o rezultatih preiskave o zadnjih incidentih v Zagrebu. Vlada pravi, da sta bila vsega skupaj le dva incidenta, vse drugo pa je bilo le prepir, pri katerem je padlo sem in tja par klofut. Vlada je radi teh dogodkov uvedla nadaljno preiskavo in bodo krivci najstrožje kaznovani. Dalje je bil na seji govor o zunanje politični
situaciji. Vlada je zelo razburjena radi predaje note od strani Rakovskega angleški vladi, v kateri zahteva sovjetska vlada federalizacijo balkanskih držav. Ta nota je zelo otežkočila položaj vlade. Na seji so razpravljali tudi o obrambni zvezi s Francijo, s čimer se spravlja v zvezo tudi odhod našega kralja v Pariz, kar se ima zgoditi v najkrajšem času. Če bo vlada v tej stvari uspela, potem bo to na vsak način velik uspeh.
Senzaciionelna nota Rakovskega.
Beograd, 19. avgusta. Najrazličnejše komentarje je v Beogradu izzvala vest o noti ruskega delegata Rakovskega angleški vladi radi končne pogodbe med Rusijo in Anglijo. Politični krogi smatrajo, da je Rakovski vložil to noto na Radičevo zahtevo. Noto objavlja organ Macdonaldove vlade »Daily He-rald«. Nota sovjetov gre zlasti za tem, da se obdrži mirovno stanje in da vse države onemogočijo novo vojsko. Vsakdo, ki spremlja razmere na Balkanu, ve, da obstoji na Balkanu cela vrsta problemov, od katerih more vsak postati že jutri povod novi vojni. Nujno se mora rešiti vprašanje Makedonije, Tra-kije, Črne gore. dalje vprašanje Slovencev, Hrvatov in Madžarov, ker preti od te strani največja, stalna opasnost za kaljenje mirovnega stanja na Balkanu.
Po mišljenju sovjetov je to princip, ki zainteresuje vse te države. Istočasno se mora^ razplesti čim jačja državna organizacija, ki bo imela vse potrebne pogoje za ekonomski in politični razvoj. To je princip federalizacije. Z uvedbo tega principa v Jugoslaviji tako, da bi se napravila federacija med Slovenci, Hrvati, Črnogorci, Makedonci, Dalmatinci in Srbi, bi bila odpravljena kriza, ki traja od začetka državnega postanka na tej zemlji in ki se ne da odpraviti s silo. Dalje je v noti navedeno, na kak način bi se vse to izvedlo. Vsi beograjski politični krogi so to noto sprejeli z velikim ogorčenjem in zavračajo vso krivdo na HRSS in Radiča, češ da se bo sedaj pričel rezultat Radičevega anti-državnega delovanja v inozemstvu. —
. v —	 iuui	j
?^ V0.Ni se treba še spuščati v vpra-
a
“asmsiu samo m«., e.vi vsi, katerim se očita sepa-
Ša«7« * •	.	Se	SPuSči
ali V , revizija ustave na mestu lreba je naglasiti samo eno:
«. ..	■	-	gv	UUla	Sc
tizem in Protidržavnost, da ste
za
Izjava finančnega ministra.
Beograd, 19. avgusta. Finančni minister Spaho je podal sinoči novinarjem izjavo, v kateri pravi, da bo vlada nadaljevala politiko v smeri, ki je potrebna za konsolidacijo naših notranjih razmer. Nova vlada bo uvedla v državni administraciji večji red in korektnost. Dalje je vlada uverjena, da si bo v najkrajšem času pridobila zaupanje inozemstva. Kajti potrebno je namreč, da imajo predstavniki inozemskega kapitala zaupanje v našo notranjo konsolidacijo, ker smo, ako primerjamo povprečni tečaj dinarja s številom prebivalstva, vendar navezani na pomoč tujega kapitala. V glavnem bo vlada očuvala sedajni kurz dinarja in bo vodila dosedanjo deflacijsko politiko. Tudi o naši trgovinski bilanci in splošno o dohodkih naše države se je izrazil finančni minister zelo povoljno.
VLADA ODKLONILA ITALIJANSKE PREDLOGE KONZULARNE KONVENCIJE.
B ®'0 S r a d, 19. avgusta. Pogajanja z Italijo niso privedla do zaželjenega uspeha, ker so se Italijani izkazali zelo pretencijozni. Italijanska delegacija zahteva mnogo več oblasti za svoje konzule kakor pa bi jih uživali drugi konzuli. Konzularne konvencije vlada ni hotela priznati in tudi ni prišlo v tem pogledu sinoči do sporazuma. Italijanska delegacija je pogosto povpraševala za svet svojega poslanika na našem dvoru, generala Bordrera, končno pa se je delegacija obrnila z brzojavko na Rim glede daljnih instrukcij svoje vlade.
državo in tedaj je odprta možnost za debato o reviziji ustave. In kakor je Herriot pokazal z izpraznitvijo Poruhrja svojo dobro voljo, tako treba, da pokaže tudi Beograd Zagrebu svojo dobro voljo. Ni demokracije tam, kjer naj popušča samo eden, temveč demokracija je samo tam, kjer popuščata oba.
V evropski politiki je demokracija zmagala in ustvarila londonski mir. Tudi v naši državi je zmaga demokracije vsak dan bližja in s tem tudi prepotrebni sporazum med vsemi Jugoslo-veni.
In da je naše mnenje pravilno, dokazujejo zadnji dohodki in pa predvsem teza g. Ljube Jovanoviča, ki prodira vedno bolj in ki postaja vedno bolj temelj našega bodočega političnega življenja. Da pa se to zgodi čim preje, je naloga vseh, ki so pravi demokrati in ki hočejo, da doživi tudi Jugoslavija svoj Londonski mir.
Kotpanji minister o položaju v Južni Srbiji.
Beograd, 19. avgusta. Notranji minister je po alarmantnih vesteh v južni Srbiji na vprašanje, kai misli o novi akciji komitske drhali in kačakov, odgovoril sledeče: Imam poročila o novi akciji komitov in kačakov. Toda ne vidim razloga, radi česar bi komiti podvzeli nove operacije proti nam, ki bi bile tudi brez uspeha. Ako se bo kaj takega pripetilo, bomo zlomili vso moč teh razbojniških tolp. Kakor mi je znano, od kačakov ne preti velika nevarnost. Vobče bo stanje v južni Srbiji kmalu konsolidirano, kar je tudi moja želia. Pripravlja se ukaz o imenovanju velikih županov v južni Srbiji. Razpored pa še ni definitivno gotov, ker take stvari ni tako lahko izvršiti Zlasti bomo skrbeh 2a to, da bodo ljudje, ki bodo poslani v južno Srbijo, energični, razumni in polni takta.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 19. avgusta. Sinoči se je vršila konferenca vlade. Na tej konferenci je vlada pripravljala materijal za akcijo pri kroni. Davidovič bo odšel še danes zjutraj h kralju in mu ponesel ukaze o imenovanju velikih županov v podpis ter mu obenem poročal o situaciji.
Zborovanje radikalov v Beogradu.
Govor Nikole Pasica.
Beograd, 19. avgusta. Najvažnejši dogodek v Beogradu je veliko radikalno zborovanje na Terazijah v hotelu Pariz. Že v ranih jutranjih urah je meščanstvo začelo zahajati na zborovanje. Točno ob 9.20 je prišel burno pozdravljen na zborovanje g. Pašič. Ob 9.30 je predsednik beograjske občine Mihajlo Marjanovič otvoril zborovanje, po?dravil vse navzoče, posebej še Pa-šiča, kateremu je občinstvo prirejalo stalne ovacije. Nato je Marjanovič pozval prisotne, naj poslušajo g. Pašiča. Za čas zborovanja je policija odredila vse najstrožje mere. Vse dvorane hotela Pariz so bile natlačeno polne. Množica meščanov je bila zbrana pred hotelom in pričakovala nacijonalni miting.
G. Pašič
je v obširnem govoru očrtal zgodovino ujedinjenja. Pričel je s krfsko deklaracijo, ki je obenem prvi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. PreČital je manifest ujedinjenja 1918. 1. in očrtal delo konstituante za ustavo. Ustava je bila sprejeta z absolutno večino in je rezultat krfske deklaracije. Radič je pijonir avstrijske politike na Balkanu. On je stalno deloval proti naši državi. Izdal je izdajniški memorandum in služil nepri-jateljem, vendar brez uspeha. Radičeva stranka je bila vedno avantgarda povampirjene avstrijske politike. Radičev-ci so služili vsem antidržavnim elementom, s katerimi smo se mi borili, da imamo vsaj nekaj pravic.
Ako kdo ne mara prijateljstva, bratstva in ravnopravnosti v naši državi, potem je naša dolžnost, da ga k temu prisilimo. To bi mi morali že zdavnaj storiti. (Buren aplavz. Čujejo se razni klici: Dol z Radičem, živel Pašič, vodja Srbov! Doli s kuckori in homoseksualci! Živela velika Srbija, živela diktatura!)
Pašič je govoril dalje o prvem in drugem kongresu intelektualcev v sli-dži in Zagrebu. Pravi, da pozna te intelektualce; to so oni ljudje, ki so ga ovirali za čas vojne. Na teh kongresih je bil tudi Davidovič, ki je govoril o sporazumu in se je izrazil za narodovo in
državno edinstvo. Mi smo se razšli in^ odšli na volitve. Davidovičeva strankat je izdala svoje principe, volilce in narod Napravljala je en blok za drugim, dokler ni prišlo do poslednjega bloka. Nikjer na svetu ni take stranke, ki bi podpirala vlado svoje države, a na drugi strani pa odkrito nastopala proti, njej. To je uspeh Davidoviča. Davido-vičevci pravijo, da je Makedonija naša. Ko pa se imenuje ime Korošca ali Spahe, pa vpijejo: Dol z Makedonijo!, Ves čas so se vršile burne ovacije Pa-šiču. Pašič je dalje konstatiral, da demokrati slabe ugled države Nato je’ g Pašič ostro napadel Radiča in dejal, da mora narod sam na volitve. Vsak mora izvršiti svoje sveto dolžnost, da glasuje za narodno in državno edin-^ stvo in očuva to, kar so si Srbi s krvjo’ priborili. Nato je Pašič končal svoj govor in zaklical: Slava junaškim b«r-ccm!
Vsi prisotni so z aplavzom sprejeli Pašičev govor na znanje.
Nato je govoril še radikalni poslanec Boža Maksimovič. Njegov govor je bil prežet z nacijonalnim duhom. Korčal je s klicem: Živel kralj, živel Pašič, vodja vseh Srbov! Doli z Radičem, na vešala z njim! Nato je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija:
»Veliki zbor narodne radikalna stranke, ki se je vršil dne 19. avgusta v Beogradu, je čul poročilo šefa strank«, g. Pašiča o današnji politični situaciji in poročilo predsednika beograjske občine Mihajla Marjanoviča in beograjskega narodnega poslanca Bože Maksimoviča. Zbor odobrava dosedanjo politiko vodja radikalne stranke za dobrobit narodnega in državnega edinstva.*
Nato so zborovalci burno aklamirali govornike, nakar je predsednik zaključil zborovanje. G. Pašič je po zborovanju odšel na svoj dom. Po zborovanj«, so se vršile velike manifestacije. Obhoda po mestu se je udeležilo na tisoče oseb. Manifestanti so se podali tud’ pred dom g. Pašiča in mu prirejali burne ovacije. Policija je zastražila vse dohode do predsedništva vlade.
Brezuspešna bolgarsko-turška pogajanja.
PREDSEDNIK DELEGACIJE ZA TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO JE DR. PLOJ.
Beograd, 19. avgusta. Kakor poročajo, je že sestavljena delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. Delegaciji predseduje veliki župan dr. Ploj. V delegaciji bosta še po dva zastopnika iz Zagreba in Ljubljane.
PROTIDRŽAVNA AGITACIJA NEKATERIH DUHOVNIKOV.
Beograd, 19. avgusta. Iz Der-vente in Fojnice poročajo, da so katoliški svečeniki pričeli v cerkvah veliko akcijo proti služenju v kadru ter so javno pozivali mladeniče, naj se ognejo vojaški službi. Mnogo duhovnikov je bilo aretiranih. V Fojnici so mladeniči, ki niso hoteli vstopiti v vojaško službo, klicali: Živela republika, doli s kraljem!
PROGLAS BOLGARSKIH ZEMLJO-RADNIKOV.
Beograd, 19. avgusta. Glavni odbor bolgarske zemljoradniške stranke je izdal proglas na narod, v katerem poziva vse napredne elemente na krvavo borbo proti vladi Cankova.
Beograd, 19. avgusta. Iz Sofije poročajo, da pogajanja delegata bolgarske vlade Radeva s turško vlado v An-gori niso uspela. Radev se je vrnil v Sofijo in je izjavil predstavnikom tiska, da pogajanja niso dovedla do nobenega uspeha vsled zamotanosti vprašanja, o katerem so diskutirali. Zlasti še ni prišlo do sporazuma v vprašanju trakij-skih beguncev, ker angorska vlada
trdno vztraja pri svoji zahtevi. Radev upa, da se bodo po novih instrukcijah bolgarske vlade pogajanja uspešno nadaljevala. Splošno pa smatrajo, da angorska vlada noče pristati na sporazum z Bolgarsko radi tega, ker noče podpisati sporazuma z antirusko tendenco. Pogajanja so skoraj gotovo po polnoma propadla, ker imajo sovjet* precej trdno stališče pri angorski vladi.
KAKO IZGLEDA M ATTEOTTIJEVO TRUPLO.
Rim, 19. avgusta. Včeraj od 10.30 do 12.30 se je vršil na pokopališču Ria-no sodni ogled Matteottijevega okostja, . da se ugotovi istovetnost trupla. Poleg preiskovalnih sodnikov in zagovornikov ter zastopnikov policije, sta bila navzoča tudi oba svaka Matteottija Steiner in advokat Voroschi, dalje socijali-stični poslanci Turatti, Tonelo, Bocconi, Cachia. Karabinjerji so prinesli k-sto iz mrtvašnice na pokopališču in jo postavili na posebno mizo. Na tej mizi so zdravniki zlagalj kost za kostjo in tako zložili popolno okostje. Ko je Turatti ugledal Matteottijevo glavo, je vzkliknil:	»Ta	glava je Matteottijeva ali
Pa njegove matere«. — Vsi so ugotovili, da je truplo pravo vkljub temu, da je okostje že popolnoma razpadlo. Ugotovitev se je izvršila predvsem po zobovju. Zobozdravnik Duca je potrdil, da je napravil Matteottiju poleti 1. 1920 1 zlat zob in eno zlato krono. Okostje so položili nato v rakev, ki ostane v mrtvašnici in je -na ogled ženi in sorodnikom. Matteottijeva žena je izrazila željo, da bi bil Matteotti pokopan v Ratta Polesine; pri ogledu ni bila navzoča, Pač P1’ ie bila žena Matteottija v
soboto v mrtvašnici, toda karabinerji je niso pustili zraven. Na podlagi okostja ni mogoče dognati, na kak način je bil Matteotti umorjen, ker je truplo že popolnoma razpadlo in manjkajo tudi že roke od zapestja dalje.
Borzna porofiža.
Ljubljanska borza. Tečaji, dne 1!) avgusta 1924. Blago. Deske 20 mm od 16 šir, naprej 4 m dolž. monte blago 710* trami “/s, 7 la, dolž. 6. 7, 8, blago 460: drvt suha bukova 1 m dolž. 5 do 8 % okroglejev * blago 730; Trami 150 m */., 100 */&, 50 m 6 V od 6 m naprej franko Postojna, denar 470; rumeljni '/*, denar 705; deske III. 25 mm. denar 560; pšenični	otrobi	debeli	franko
Ljubljana, blago	245;	koruza	robata	franke
Ljubljana, blago	330;	laneno seme	franko
Ljubljana, blago	750;	oves	bački	franko
Ljubljana: količina 1 vagon, denar 360, blago 380, zaključki 380; pšenica domača nova, denar 405; pšenica domača stara, denar 415; ječmen pivarski franko Ljubljana, denai 405; ječmen mernik franko Ljubljana, denar 350.
Zagreb, 19 avgusta. Dunaj 11.29-11.49, Italija 360—936 Praga 239.25—242.50, New York 80,75-81.25, Pariz 442-447.50 London 363.50—366.50, Curih 15.20—15.30.
C ur ih, 19. avgusta. Beograd 6.60^ Dunaj 0.0074.75, Trst 23,70. Pariz 28.95, New York 5.30, London 23.96,
Beograjska borza danes vsle4
nraz^a ni pohvala.
—tim:
Problem gospodarskega parlamenta
III.
Parlamentarno življenje se je gibalo celo preteklo stoletje bolj okoli splošnih političnih ideologij, ustavnih vprašanj in kulturnih problemov in če se je moralo pod tlakom razmer že zakonskim potem urediti važnejše gospodarsko vprašanje, se je reševalo iz stališča ugotovljenih simptomov in le redkokdaj po zahtevah trenotne gospodarske oportunitete in jasnim pogledom v bodočnost. Poleg tega razloga pojasnjuje tudi okolnost, da je zakonodajni personal prihajal po pretežni večini iz liberalnih poklicev, zakaj nahajamo ravno v gospodarskopolitični zakonodaji tako primitivno tehniciteto in borno donosnost
Pa kakor vzredijo socijalne bolezni po navadi v kolektivnih organizmih, katere ogrožajo, obenem zdravilne le-ke, vidimo tudi, kako se historične politične stranke, ko so dovršile ustavno graditev države po zakonu o heterogenosti ciljev (Wundt) idejno polagoma presnavljajo v sicer ne formalna, pač pa dejanska gospodarskointeresna zastopstva. Glavni vzrok In činitelj tega procesa je spremenjena struktura narodnega telesa. Srednji meščanski in malomeščanski sloji, čijih vodilni sloji, uradništvo in svobodno - poklicna inte-sigenca, so z ustavno in splošnokultur-no ustalitvijo moderne države odigrali vodilno svojo vlogo in so odstopili glavni del nekdanjega vpliva onim slojem, ki morajo skrbeti za materijalno njeno okrepitev In potem za povečava-nje posestnega stanja. Vodilna politična moč je sledila namreč še vedno premikajočim se središčem glavnega državnega interesa in pričakovati Je, da se bo to pravilo ponovilo tudi tokrat. Raz-ven tega Je bil ekonomski interes kot najelementarnejši izvzemši revolucionarne (tudi idejno revolucionarne, h katerim štejemo verskoreformatorlčne) In prevratne dobe od pamtiveka gonilna sila političnega dogajanja kakor bi bila za normalizirane razmere absurdnost, da bi ekonomska šibkost in soci-jalna podrejenost ostala dalj časa združena s političnim prvenstvom. Tako ni čudno, ako je moralo priti k temu, da gospodarstvo prestaja biti sredstvo politične stranke in da so narobe politične stranke primorane, služiti čltn dalje bolj kot politično sredstvo v močnih organizacijah združenih gospodarskih interesov. Poleg in na mestu starih ustav-nopolitičnih ter versko- in nacionalno-ideoloških strank so se razvile že čisto razredno, stanovsko orientirane in številčno silne socijalistične in agrarne stranke, proti diktatom katerih so morali in še morajo drugi stanovi radi svoje številčne šibkosti iskati pomoči v svojih specijalnih strokovnih udruženjih ali pa skusiti vplivati s čimerkoli na strankarska vodstva in s tem na zakonodajo. Ponekod se jim je posrečilo v taki meri, da je političnost stranke le še fasada in so njeni poslanci dejanski gospodarski zastopniki z ozko zaokroženim imperativnim mandatom. Naravno da se je posrečilo to predvsem finančnemu in velepodjetniškemu kapitalu, ki je poleg tega z velikopoteznim nakupom
novinarskih podjetij ter poročevalskih agentur pridobil ne le strankarsko, temveč tudi strankarsko neopredeljeno časopisje v svojo oblast, dela ž njimi javno mnenje ter tako odloča o biti in ne-biti tudi močnejših strankarskih organizacij, Razmere so dozorele danes že tako daleč, da je težko razbrati, kteri vladni ukrepi in ktere zakonske predloge so prava njena lastnina in katere so nastale pod pritiskom tajne diplomacije velikega kapitala, in da so pri večini zakonodajnih poslov splošno-politični in 'zasebno gospodarski interesi prepleteni mdsebojno tako, da jih ni mogoče več ločiti. Vrhu tega poskušajo izza uvedbe proporčnih volilnih sistemov nekateri stanovi spremeniti svoje poklicne organizacije v politične stranke ali ustanavljajo takšne na poklicni podlagi. To stremljenje se je v Nemčiji, tej v gospodarskem oziru najbolj diferencirani državi, očitovalo že pred vojno, z vso silo pa je izbilo na dan tudi izven Nemčije, posebno letos na Češkem, v Franciji in celo v mladi naši državi smo doživeli podobne poskuse.
Gospodarski interesi postajajo torej strankotvomi činitelji, obstoječe stranke pa politično sredstvo v dosego vladne oblasti velepodjetništva. Zato se ni čuditi, ako so se odločilni zakonodajni čini preselili iz parlamentarnih prostorov v konferenčne dvorane gospodarskih mogotcev, tako da je delo v plenumu in v komisijah le še formalnost, ker so glavne odločitve padle žc izven parlamenta. Stvar se prav nič ne zatajuje in dnevno beremo, da se ta ali ona vlada pogaja s trusti, koncerni in sindikati velepodjetnikov ali z močnimi organizacijami drugih stanov, more-li, sme-li, predložiti zbornici izvestne zakonske predloge in išče kompromisne izhode povsod drugod prej nego pri večini, ki po teoriji zastopa narodo.vo voljo. Da, podjetniške organizacije ustvarjajo z bogatimi svojimi sredstvi že čisto javno volilno kampanjo za svojo polit, stranko in opravičujejo to, kakor letos v Franciji L’ Union des intžrets žconomi-ques, da morajo samo na ta način se zasigurati pred škodo, s katero hm groze druge stranke, ako zmagajo pri volitvah.
Razlika med staroliberalnim parlamentarizmom in današnjim formalno sicer ni velika, stvarno pa velikanska. Samoumevno je prišel od političnih pisateljev že davno predvideni čas, ko spremenjeno razmerje med politično močjo v strankah organiziranega ljudstva in politično močjo stanovskostro-kovnih organizacij kliče po nastalemu stanju primerni preureditvi političnih in vladnih oblik. Te zahteve nastopajo kot nov politični evangelij, kot nove ideologije o socijalni organizaciji zakonodaje. Ono so, če jih pogledamo bližje le stare, moderni dobi prikrojene teorije o organičnem bistvu države, naroda in njegove suverenitete. Končni in glavni postulat je vedno eno in isti, namreč ustavnopravna reforma v zmislu ustanovitve posebnega poklicnega, zastopstva, t. j. gospodarskega parlamenta.
(Dalje prihodnjič.)
OD
OD
O.D
L E K E NA
ROKE
MESTNI TB<3 S
ERNATOVIČ
Pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja Aleksandra L RAZSTAVA ČEŠKE MODERNE UMETNOSTI. Društvo upod. umetnikov »Mšnes« Iz Prage. Ljubljana, Jakopičev paviljon od 9. do I. ctop., od 3 do pol 7. pop.
Ljubo D. Jurkovič.
Da m bratskega
Vloga radikalov pri reševanju sedanje krize.
Če ničesar drugega, je sedanja vlada g. Davldoviča dokazala, da so dosedanje separatistične stranke končno vendarle odnehale od svojih separatističnih zahtev, dasl-ravno tega odkrito ne priznavajo. Uvidele so živo potrebo bratske in sporazumne ureditve vseh spornih vprašanj o notranji ureditvi naše skupne narodne države. Koncem koncev so prišle do spoznanja, da se za-more vse to uspešno rešiti edinole v beograjski narodni skupščini in to na bazi vidovdanske ustave. In če so še tako nezadovoljni naši separatisti z ustavo, vendar so jo priznali in njihovi poslanci so prisegli, da bodo svoje poslanske dolžnosti napram narodu in državi vršili na podlagi in v duhu te ustave.
To dejstvo mora razveseliti vsakega iskrenega patrijota. V tem dejstvu pa ne smemo videti samo neke formalnosti in nekega sredstva, ki se bo izkoristilo ob prvi priliki ravno proti vidovdanski ustavi in to ne samo proti besedilu, marveč tudi proti duhu te ustave. Ideja državnega edinstva, katero jasno in na prvem mestu izraža vidovdanska ustava, je zmagala in nihče več ne more v njo posegati.
Po tolikem omahovanju in zavijanju je celo Hrvatska Seljaška Republikanska Stranka, ki do sedaj nikakor ni hotela priznati akta I. decembra 1918, ki ni hotela priznat! Beograda in kompetence Narodni skupščini, da odločuje o usodi Hrvatov in ki, dosledno temu, ni hotela priznati ustave in vsega onega, kar se Je na podlagi te ustave storilo, — prišla do globokega prepričanja, da je usoda Hrvatov tesno zvezana z usodo Srbov in Slovencev, da o edinstvu in obliki države ne more biti več govora.
Zaman je g. Radič toliko časa iskal pomoči v tujini, zaman ie pošiljal dolga potočila Ligi narodov in bodil okoli diplomatov Velike Britanije, Francije in sovjetske Rusije, zaman je vznemirjal hrvatski narod s svojimi neosnovanimi spisi in mnogobroj-nimi zborovanji. Vse to ni pomagalo ničesar. Ko je doživel veliko razočaranj, kot pok. Kvaternik, je slednjič uvidel, da edino v Beogradu obstoji možnost dela za napredek in boljšo bodočnost Hrvatov, kakor tudi vseh Srbov in Slovencev. Ako morda tega ni spoznal gospod Radič sam, so to spoznali zelo dobro vsi ostali Hrvati, spoznal je to hrvatski narod, ki se ne da več varati In slepiti.
O. Davidoviču je treba tedaj vsekakor priznati, da je v Beogradu dovedel one,
ki ga do od pred nekaj dni niso hoteli nikakor priznati in da se mu je posrečilo pregovoriti jih, da priznajo vidovdansko ustavo in da v narodni skupščini sodelujejo pri bratskem sporazumu in ustavni ureditvi vseh narodnih in državnih problemov. Ni to izključno njegova zasluga, ali vsekakor je popeljal brate Hrvate za korak dalje in povzročil pri Hrvatih nekoliko več zaupanja proti Srbom in več ljubezni do države.
Ako pogledamo mnoge stvari, vidimo, da g. Davidovič nima toliko moči niti v narodni skupščini niti v narodu, da bi nadaljeval pot v smeri, da reši in uredi vsa ona vprašanja, s katerimi bratje Hrvati in Slovenci niso zadovoljni. Tega on ne more, v prvi vrsti, ker večina Srbov ne sodeluje v urejevanju vseh teh za državo in narod zelo važnih vprašanj, a brez Srbov,'to mora biti vsakemu jasno, posebno še bratom Hrvatom in Slovencem, ni mogoče pravilno in trajno rešiti našega notranjega plemenskega in državnega problema.
Poleg tega je Davidovičeva vlada odvisna od pomoči manjših parlamentarnih* skupin, stvar, ki otežkoča vsako delo in ta odvisnost bi zamogla imeti usodepolen upliv na stvar, radi katere je ta vlada sestavljena, na sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Včasih lahko zrušijo male in navidez nevažne stvari n. pr. kakšna koncesija džemijetovcem ali Nemcem, velike in važne.
Toda, igra z usodo naroda in države, igra in eksperimentiranje z njunimi življenjskimi interesi mora prenehati enkrat za vselej! To izpodjeda naš narodni in državni organizem. Potrebno je, da preneha politika kljubovalnost! in trmoglavosti. Osebne zadeve in občutljivost morajo izginiti, umakniti se morajo daleč v ozadje in na tapeto morajo priti v narodni skupščini stvari splošnega značaja, katete je treba tu temeljito, bratsko in sporazumno rešiti za vedno. In člmprej se to zgodi, tem bolje za narod in državo.
Povdariti je treba, da vlada pri večini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki edini morejo, da trajno in pravilno rešijo narod in državo sedanjo krize, iskrena volja za pošten in trajen bratski sporazum. Brez tega se ne more začeti z nobenim delom. Ako pa to obstoji, v kar čvrsto verujemo, tedaj imamo mesto, kjer bomo 2ačeii delati, narodno skupščino v Beogradu, in bazo na temelju katere bomo pričeli z delom:	Vi-
dovdansko ustavo!
Dalje prihodnjič.
Politične vesti.
= Zagrebški incident. Vesti o zagrebškem incidentu so silno pretirane. Sokolski zlet v ZagTebu se je vršil tri dni in samo zadnji popoldan so se pripetili malenkostni spopadi. Ugotovljeno je, da so te spopade povzročili samo mladi ljudje in med 30 aretiranci. ki jih je v nedeljo aretirala' policija, so bili skoraj samo mladiniči od 16 let. V splošnem zavzema zagrebško časopisje mirno stališče, samo »Hrvat« nadaljuje s svojo hujskaško pisavo. Zagrebško prebivalstvo ostro obsoja vse, ki so povzročili kake nerede. Zanimivo je tudi to,"da le predlagal »Obzor«. ki je še vedno največji zagrebšk* list, da bi se morali podvzeti potrebni koraki za združitev Hrvalskega in Jugoslovanskega Sokola. Zagrebški incidenti so žal zopet poostrili odnošaje in bojimo se, da so bili prav iz tega vzroka od gotovih ljudi, katerim je sporazum med Hrvati in Srbi trn v peti. aranžirani.
= Bolgarski morilski centrum. V Pariz je dospel bolgarski tajni poiic'st Cemirov. Njegov prihod je bolgarsko kolonijo silno razburil in ne brez vzroka. Cemirov je najintimnejši zaupnik notranjega ministra Ru-seva, ki je znan po svoj) krvoločnosti. Prihod Čemlrova v Pariz spravljajo bolgarski emigranti ▼ zvezo z nameravanim umorom Koste Todorova. ki je btl za časa vlade Stamboliiskega bolgarski poslanik v Beogradu in je eden prvih voditeljev bolgarskih zeinJjoradnikov. Cemirov Je bfl po dTžavnem udaru imenovan od vlade Cankova za pTefekta v Varni, kjer se je proslavil s svojo grozovitostjo in s tem, da je vse Vranglovce uvrstil v tajno policijo. Za svoje »zasluge« je bil Imenovan nato za šefa tajne policije in ie btl v tej lastnosti poslan v Prago. Par dni po njegovem prihodu v Prago je bfl umorjen prvi voditelj bolgarskih zemljoradnikov Daskalov. Cemirov je nato pravočasno zginil iz Prage in postal voditelj politične policije. Uspeh njegovega delovanja se je skoraj pokazal. Dne 14. junija Je umoril Cemirovu pod čin j eni policijski uradnik Karkalašev zemljoradnlškega poslanca dr. Petkova. Sokrivda Cemirova je bila tako jasna, da je moral položiti svoje mesto. Nato je bil imenovan za osebnega tajnika notranjega ministra Ruseva. V posebni misiji Je bil nato poslan v Pariz. Po njegovem prihodu so pričeli bolgarski vla-dinovski dijaki divjo gonjo proti Kosti To-dorovu. Sledili so prav isti dogodki kakor
pred umorom Daskalova. Bolgarski emigranti so se zato obrnili na pariško policijo za pomoč, da ona prepreči umoT Todorova.
= Nemiri v Egiptu. Egiptska vlada je protestirala proti metodam, s katerimi je bila udušena vstaja egiptskih vojakov. Egipčani zahtevajo, da se imenuje mešana an-gleško-egiptska komisija, ki naj dogodke preišče. Po vsem Egiptu prirejajo egiptski nacijonalisti velike demonstracije proti Angležem. Demonstracij se v velikem številu udeležujejo tudi žene. Angleška vlada je odločena zatreti egiptsko gibanje z vsemi sredstvi. V Egipt in v Sudan je poslano angleško in arabsko vojaštvo. Vsem angleškim oficirjem so dopust! preklicani. Delavska In socijalistična vlada Mac Donalda bo prav tako odločno branila interese angleškega imperijalizma kakor prejšnja meščanska vlada. Francosko časopisje beleži egiptovske dogodke s pripombo, da mora rešiti egiptski spor ravno tako Zveza narodov, kakor so predlagali Angleži, da mora Zveza narodov razsoditi v sporu glede Poruhr-ja. Toda o tem predlogu Angleži nočejo ničesar slišati, kajti Zveza narodov je po angleškem okusu samo tedaj, kadaT je njim v prilog.
—_ Izpraznitev Porenja. Včeraj, dne 18. t. m. je bilo vsied sklepa londonske konference izpraznjeno po Francozih zasedeno ozemlje okoli Offenburga in Appenrveilerja. Okupacijske čete so v polni bojni opremi pričele takoj zjutraj odhajati. Okoli poldneva je sprejel predsednik nemške republike v Berlinu voditelje raznih strank, s katerimi je konferiral Za četrtek, dne 21. t. m. je sklicana plenarna seja nemškega državnega zbora, kjer se bo razpravljalo o Davisovem načrtu.
Prosveta.
CESkJ UMETNIKI V SLOVENIJI
Drugi dan Po otvoritvi razstave češke moderne umetnosti, se je delegacija društva »Manes« odšla na Bled kjer nameravata oba slikarja g. Ktmiček in g. Slaviček ostati delj časa. V nedeljo zvečer je priredila Narodna galerija večerjo na čast svojim gostom. V mali dvorani restavracije »Zvezda« se Je 2brala odlična družba umetnikov in javnih funkcionarjev.
Predsednik Narodne galerije g. J. Zorman je pozdravil vse navzoče, posebno pa delegacijo društva »Manes«, ter izrazil svo-
je zadovoljstvo nad pomembnim činom storjenem v zmislu ožjega poznavanja umetniškega dela obeh narodov. K sklepu govora ie napil predsedniku češkoslovaške republike, g. Masaryku in pa visokemu pokrovitelju razstave Njeg. Vel. kralju Aleksandru. Podpredsednik društva »Manes« mojster Kafka se je s toplimi besedami zahvalil za sprejem, ki ga je bila češka delegacija deležna v Ljubljan'. za vneto sodelovanje članov Narodne galerije pri prireditvi razstave in želel Narodni galeriji ves uspeh v njenem bodočem delovanju. Omenjal je realne sadove te prireditve in z veselim licem naznanjal priprave, ki so v teku za bodoče skupno delo. ki pa ostanejo zaenkrat še tajne. Potem je ponovno povabil slovensko umetnost, nai v najkrajšem času priredi revanžno razstavo v Pragi. V imenu mestne občine je pozdravil goste magistralni ravnatelj g dr. Zarnik in še posebej podčrtaval naklonjenost generalnega konzula češkoslov republike g. generalnega konzula Beneša. V primernih besedah je očrtal njegove velike zasluge, ki si jih je s svojim delovanjem stekel med Slovenci in njegovo vsesplošno priljubljenost med nami. G, generalni konzul se je zahvalil za Izkazane mu prisrčne ovacije in se laskavo izrazil o delu Narodne galerije in njenih članov. V imenu univerze je govori izredni profesor g. dr. Mole, ki je s kratkimi, toda vsebine polnimi besedami povdarjal pomen pozitivnega medsebojnega kulturnega dela slovanskih plemen Govorili so nadalie še senior slovenskih igralcev, g. Danilo in V imenu društva upodabljajočih umetnikov Jugoslavije predsednik ljubljanske sekcije g-Tratnik. G. dr. Regali je razmotrival o naklonjenosti naših finančnih krogov umetnostnim prireditvam in se posebno zahvalil g. konzulu Dularju za vse izkazane usluge. V imenu glav. odbora velesejma je odgovarjal g. inženjer Šuklje. ki je izjavil. da treba še povečati prijateljstvo med pridobitnimi in umetniškimi krogi in bodo le-tl zmirom z veseijem podpirali razvoj slovenske umetnosti in vse tozadevne prireditve. Končal je svo.i govoT z apotheo20 na društvo »Manes* In njegovo delovanje. Cel večer ie kar najprisrčnejše razpoloženje obvladovalo celo družbo. In gotovo bo ta sestanek čeških in slovenskih kulturnih krogov ostal vsakomur v trajnem spominu. K tej neprisiljeni prijetnosti večera je mnogo pripomogla tudi gdč. Pirkova. primadona opere v Brnu. ki je odpela par čeških in slovenskih pesmi. S tega večera so bile odposlane tudi pozdravne brzojavke g-predsedniku češkoslov. republike T. G. Masaryku. Njeg. Vel. kralju Aleksandru in prosvetnemu ministrstvu v Beogradu. — V pondeljek opoldne se je podpredsednik društva »Manes«, mojster Kafka, vrnil v Prago-
Ljubljanska drama. »Firma F. B.« (Glass in Klein). Veseloigra v treh dejanjih. Ta ig-ra ie pristni amerikanski film. Do polenaj-stih se nekaj plete, hiti in poteka in hoče vzbujati smeh. Motivov ni, osebe nastopajo brez vsake potrebe, »macha« je vsepolno in človek h koncu zaman premišljuje, kaj so igrali. Vse se vrši zato, dase spravi na oder nekaj burkastih scen in ujame par spak V konkavno zrcalo firme Glass in Klein. Ameriških stvari lokalizirati pa kljub temu ni srečna misel.
Številna publika je uživala. Velesejem, trgovski svet, trgovski obiskovalci... In končno »Frma F. B.«! Dva kontrasta sta ustanovila to firmo: Pepelik in. Bisernik. Prvi ima hčerko Irmo, tvrdka pa mladega, muzikalnega blagajnika Todorova, ki je zapleten v neko atentatorsko zadevo. Seveda se končno izpriča njegova nedolžnost, Irma postane po burkastih bojih njegova žena* trgovci propadajo In bogatd... Vmes advokati. model: in potniki... Vse z amerikan-sko naglico. Nazadnje se izkaže, da so vsi d ljudje denarja dobre duše in vse je lepo v redu.
Duet: Lipah-Šest je točno in a tempo funkcljoniral, kontrasta sta bila plastična. Omeniti je elegantno go. Medvedovo (Roza), izborno masko Pazinskega in fino ni-jansirano Zlatoperovo. Svetnik Moravec je uporabljal imitirani ton znane ljubljanske osebnosti. To je stvar okusa in se redko obnese. Posrečen Je Mravlje g. Pluta. Oprema odra bi bila lahko boljša, režija pa le debelo podčrtala cirkuški del te igre, ki brezdvomno napravi mogočen učinek na publiko, nevajeno redno posečati gledališče: pospešuje prebavo.	—L
Narodno gledališče v Ljubljani. Danes
sredo 20. t. m. zvečer ob 8. uri Je v dramskem gledališču repriza ameriške veseloigre »Firma P B.«. katere premljera je doseglo lep uspeh kot veseloigra in kot taka popolnoma zadovoljila obiskovalce. V četrtek, dne 21. t. m. ob pol 8. uri pa se poje v opernem gledališču Rimski - Kor za-kova opera »Carska nevesta« in sicer v isti zasedbi, kakor pri slavnostni predstavi dne 15. t. m. Vstopnice za obe predstavi kakor tudi za petkovo dramsko predstavo »Pa-glavko« in za 9obotno Teprizo »V vodnjaku« in »Cavalleria Rusticana« z dr. Moricem kot gostom so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne.
V. M. Doroševid:
Petrograd.
Sledeče mi le pripovedovala neka zelo ljubka igralka v onom redkem trenutku odkritosrčnosti, ki se po čudežnem naključju pojavi često tudi pri ženskem spolu. Je to pač potreba izpovedi. Dostikrat namreč občutijo tudi ta bitja potrebo, da odkrijejo »vojo dušo,
— Je ne suis pas difficUe. Poznate moje stališče kot »grande cocotte«? Za izvrševanje tega poklica se potrebujejo lepe obleke in drag nakit. Za moj igralski talent ne plačujejo veliko. Jaz pa moram talent svoje šivilje zelo drago plačati Vsled tega znam često zelo intenzivno razmišljati 0 čednosti, vendar samo tako dolgo, dokler ne ugledam kake druge ženske, ki je lepše oblečena, kot jaz. Tedaj mora čednost stopiti v ozadje in jaz sem prisiljena, da razmišljam o toaletah. Ko sem se vozila v Petrograd, sem natančno vedela, kaj me Čaka tam, in za kaj se moram predvsem pobrigati. V Petrogradu je veliko ljudi, katerim mlada, ljubka Igralka pravzaprav ne more uteči. Oledallška zgradba v velikem mestu ie hiša, pred katero stoje vedno na novo pobarvani stebri, mimo katerih je težko iti, ne da bi se umazal. Takoj prve dni, ko sem si ogledala neko cirkuško predstavo, sem si mislila pri pogledih teh gospodov: — Kateri bo, X ali Z? V resnici smo bili vsi srčno ravnodušnL Pri pogajanju za ceno, bi moral na vsak način igrati glavno vlogo
denar. Odločila sem se za X-a. Bil je še najboljši, kar jih je bilo momentano dobiti Njegov vpliv v gledaliških krogih je bil velik, njegov socijalni položaj sijajen, njegovi materijalni viri zadovoljivi. Mogel bi mi koristiti tako v moji gledališki karljeri, kakor v zadevi moje šivilje. Predstavili so mi ga. Naslednjega dne me je obiskal in mi prinesel rož ter slaščic. Odkrito priznam, vse ie bilo v enein trenutku izvršeno. Oo-vorilo se sicer ni o tem, toda sporazumela sva se takoj. On je govoril o svoji osamljenosti in da potrebuje bitje, katero bi mogel ljubiti. Za take stvari sicer ni bil več mlad, vendar v svojih, čustvih zmožen, da ljubi globoko in pošteno. Odgovorila sem mu smeje: »Tako govorite? Koliko deklic sanja o možu, kakršen ste VI...« Na ta način sva se medsebojno sondirala, a govo-rila sva o popolnoma drugih stvareh.
Dal mi je razumeti: »Ne verjamem, dušica, da se bom radi tebe ruiniral ali da napravim kako neumnost. Ne! Dobila pa boš dobro odpravnino. Celo življenje to ne bo trajalo, vsekakor pa kaki dve leti.«
Odgovorila sem mu z očmi: »Zakaj se obotavljaš, ti stari bedaček?« Ognjevit poljub na roko bi zadostoval In padla bi mu bila v naročje. Neprestano sem mislila: — »Da bi ie kmalu napravil konec!« Tako se prosi zobozdravnika: »Prosim, gospod doktor, izderite mi vendar že enkrat ta strahoviti zob.« Moji pogledi, s katerimi sem ga obsipala,« so žareli v eskatični prošnji: »Vzemi me vendar, zakaj se obotavljaš!« Govoril je veliko, govoril o vseh mogočih stvareh, ni pa ml dal prilike, da bi mu bila
mogla reči: »Tvoja sem!« Strašno mesto je ta Petrograd.
Vprašala sem nekoč mladega moža, zakaj se zatekajo petrograjskl gospodje vedno k zvijačam, zakaj ne postopajo odkrito. Smehljal se je, a z obraza mu je odsevala velika zadovoljnost. »Niti ostrige se ne da požreti neposredno,« je odgovoril. »Najprej se jo pogleda, nato se jo previdno očisti, potem se ožme nanjo citrono in slednjič se jo natakne na vilice. Ali ne poznate ruskega pregovora: Pečeno kokoš je treba z užitkom pojesti.« Kar se mene tiče, oči-vidno nisem nobena pečena kokoš; kajti tisočkrat ljubše bi mi bilo, ako bi se me pojedlo naenkrat * kožo in kostmi vred. Ne morem trpeti da bi se citrona ožemala ni-me. Cez nekaj dni je prišel zopet In je govoril ... Nekoč, bil je že večer, ob eni izmed onih ur, ko postane človeku tako čudno žalostno okoli srca, me je nenadoma vprašal: »Draga prijateljica, tl gotovo ne greš nikdar v cerkev?« Govoril je z menoj vedno v tako dobrotljivem tonu, kakor da je moj oče. Dejala sem: »Pač, kadar umre kdo iz kroga mojih prijateljev ali pa, kadar se poroči kaka moja znanka. Prvo se zgodi večkrat« Sočutno Je vzdihnil: »Skoda, škoda! V cerkvi se počuti človek tako dobro! Ljubega Boga se ne sme pozabiti. Prekrižate se najbrže tudi nikdar?« Zasmejala sem se: »Nasprotno, celo zelo pogosto. Kadar mi je treba nastopiti v kaki novi vlogi in imam tremo, tedaj se vselej prekrižam.« Njegov glas je postal žalosten: »Radi tega se ne smejati! Ze zaradi svoje mladosti nai L« spomnite se na vaša prva
leta!« — »O otroških letih se z menoj ne sme govoriti. Ni bilo ničesar dobrega, kar sem takrat doživela. Ob misli na te dni se čutim zopet tako neokretno, tako majhno, tako nebogljeno.« VI se smejite? Kokote smo vse sentimentalne.
Nadaljeval je: AH se spominjate na vašo mladost, ko ste klečali na posteljici in pobožno dvigali ročice k dobremu nebeškemu očetu? Ali vam ni bilo takrat prijetno okoli srca? Malo je manjkalo, da se ml niso ulile solze. »In posvečenega medaljona ne nosite okrog vratu? Zatajeval^ sem solze, prizadevajoč si stvar obrniti na smešno. V mojem poklicu! Saj se moram vendar dekoltirati! Govoril je kaT naprej z žalostnim sočustvujočim glasom. »Ne takrat, ke-dar izvršujete svoi poklic, pač pa takrat, kadar ste doma. kadar greste spa;. Ali hočete. da vam prinesem medaljon?« »Prosim,« sem odgovorila. Ostavil me je razburjeno, nesrečno in prepadeno. Morala sem se jokati ne da bi vedela, zaikal Naslednjega dne je prišel zopet; pogledat me je kot se pogleda otroka, še topleje m še bolj dobrotljivo, kot preje. »Prinesel sem vam medaljon; posvečen je.« Vzel je 'z šatuljice zlat medaljon, ki je visel na tanki verižici. Prekrižal se te in poljubil medaijon. Nato je prekrižal še mene. Najbrže mi J hrbtni mozeg ni v redu, ker sem tako občutljiva. Danes ne vem več. kaj se Je takrat v meni godilo; moje roke in noge so bile .mrzle kot led. Hotela sem zaihteti jokati pasti na kolena. Neizrečeno sem se bala, medaljon obesiti okrog vratu. »Dovoli prijate,lica, ti bom raj« sam oris*! medaljon okrog,vjatu,*
S tresočimi rokami mi Je začel odpenjati bluzo. Stresla sem se na vsem teiesu. ko sem začutila verižico na vratu. Odpenjal je vedno dalje in dalje... »Tako... Vidite.. Tako...« Prav kakor da igra na glasovir. Njegovi mrzli prsti so se tresli In so gomazeli po mojem telesu. Z grozo sem čakala, da se me medaljon dotakne. »Oh, kakšne nedrije!« Na mestu, kjer bi ime’ obviseti mrzli medaljon na mojih prsih, ,*m začutila hipoma nekai vlažnega, tresočega se Bila so njegova ustna. Tako mi je oilo, Kot da so mi položili na prša vlažna, opoizko žabo. Z divjim krikom sem ga canmld nazaj. da je padel v kot za mizo. Skoro bi bi' udaril z glavo ob rob. Kričala sem. kakor obsedena in si pulila lase »Odstranite se od mene In ne pridite mi v bližino!« Sedel je na tleh star. posinel in zevaloč, drhteč od poželjenja. Ostuden ln odvraten 'e bil v onem trenutku. Bala sem se. da bi mu mogla spričo svoje mladosti in moči kaj že-lega storiti. Kričala in kričala sem: »Froč od mene! Odstranite se n sicer tako!!« Ce bi me bil pijan potepuh posilil, bi mi ne bilo tako strašno, kakor mi je bil strašen ta do-tiKijaj... In tako sva se ločila.. • n o trograjski gospodje... Na ustih imajo vedno svete besede, potem pa ubijejo svojim žrtvam dušo... »Zakaj dotikati se d JŠe?« vprašala, »Zakaj? Saj je vendar telo tu-po. cvetoče telo...«
In izvito se ji je skoro cakor krik *z »Privijte luč, hitro! Bojim se! Tudi vi M morda pričeli govoriti o idealnn stvare .
Dnevne vesti.
l
Poziv vsemu prebivalstvu Ijubljan-Oblasti. V noči od 8. na 9. avgusta t. 1. Mviala silna nevihta med Škofjo Loko In ,*“0'v^n gradcem. Katastrofalno neurje je ■PTaviIo velikansko škodo ob toku Grada-rtu0- ^^a.d° Polhovega gradca, nadalje j Ločnice od Sore navzgor ter kon-fC? ^ dolini Hrastnice (v srezu Kranj). — Jjea obilega dežja narasli potoki so uni-ceie domove, gospodarska poslopja, raz-fcism ce.?te 'n P°ta> razrušili mostove, opu-Jati« n)‘ve *n Savnike. Radi mahoma na-‘e vode je utonilo vsega skupaj 19 oseb t»r^?0£0 E'av domače živine, škoda, ka-le povzročila ta povodenj, je velikan-JJr:, a enkrat se niti približno ceniti ne dS, •ari^0 naJe’ zna5a veliko milijonov di-Položaj prizadetega prebivalstva je Vo nn°Stx °^upen in katastrofalen. Kot pr-500 nnn^j!.. *e. kazala centralna vlada že Gotovo - T*ev: nadaljna pomoč še sledi. Jtvt v’ ^ država sama s svojimi sred-tno£ (1 *, tn°zla> Pa naj si bo njena po-iti j e w«0: izdatna, povrniti vse škode, DrehiuLi Povzročila povodenj prizadetim toSžninT6™- P<>trebno Je radi tega, da tudi Zato ®onLa8a^° svoi™ nesrečnim rojakom.
ohi „ ra^am na prebivalstvo ljubljan-Jenar„,„- s, Pozivom, da s prostovoljnimi iadetiJ, Prispevki priskoči na pomoč pri-tom r?o?°.r0la*C0m- Vsi prispevki naj se po-1 strm„- l a Pristojne politične oblasti fenslf«	velikemu županu ljub-
Ke plasti. _ Veliki župan: dr. Baltlč. se m/vi-,-	r**s<V0-	Policija	je odredila, da
^ništva »«pre'piti plakati razstave češkega Nšliiirt *i!ianes':- ker da so ti plakati po-Paelavr.1 ^od^li da so se slučaji, da so > Ba -».P0,:sv°,Je spopo-lnili ženski akt. ki ^žlavcp i	Mesto da bi policija prijela
ka^jT«, J®Po	za ušesa in jim s strogimi
*®5oe ...	* za vselej vzeJa veselje za
<Jfl!V«pn urwo®ti, pa koniiscira umetniško »m, če-	Nimamo ničesar proti te-
fekacitn ,^ p^^clja potrebo, da s« s kon* tnira, trwu ]?^ega Plakata nesmrtno hla-le Policlia °®>^no Protestiramo, da škodu-'•Kledu h,l» svojo nepremišljeno odredbo v	i	e' ^vaJa lepa, da bo prišla
»bderitskfiff	Policijske odredbe na glas
Ali je mar pozabljena * svoift ®-si 5° Je nakopaj ljubljanski škof Se n;	Proti Prešernovi muzi? Ali
htevanvT Puclja še nlčesaT naučila? Za-fedba • da se smešna policijska od-r*foosti"^ Prekliče in da se vsled nemoten bsj,, “a!° takoj vsi, ki se pohujšu-. Va« . umetniškim plakatom, ^uioveo jfira* !e objavil v našem listu g. dr. fcko na?ouTne ’»kl ie zlasti za naprednjake *n sloveniti va nosti’ da «a nc bi smel niti ^dlnov « r?.apr?dni list Prezreti. Glasilo filo. (•, ‘luolJansko »Jutro« pa je to sto-faletelL h. naiavno- Gospodje so se tako 'Ozirati na”! morei? resnice priznati, po-
l* vlada kar drL? I	111 rečeno, da
^Or varnift	dan	moraIa že pasti,
ienako ni ref dl°i® ralc,e ®>adl“ki Usti in Važevat; v i	?me težkoče vlade oma-
^esnlca ft h °r piSe »Slovenec«, temveč iJ* Se obdr*i	v^a	dovolj možnosti,
?aiu. Sajrin * če bo Pametna in kos polo-ln žalostna i pa zmisel naše beležke razumelo	ni	*^utro*	te naše beležke
;°m na	Prekoršeku	moramo z ozl-
sporočit} ?v. zadnji članek v »Novi Dobi« ?anJŠin sm u e:	Vprašanje narodnih
®elneea	avnavali	predvsem z na-
v tem ^ a* ho^e PreRoršek, da |reba, da v«^u. nada'iuie debata, potem je *stio dovp tretietn članku že enkrat ?jnišin ali ne	i6, M pravice narodnih
n»D!m oziru rešlLn ® ie vprašanje v na-
^mškutarstvu. T^a\le,. moeoča debata 0 J? sentimentalna ta debata ne^sme
^eč i« citfjJe,»več stvarna. Cisto iztisnili naše Član?fmi *l Ustov, ki so po-**Hr5ek Prepiričan er sme biti g. Pre-u sanu davno ’ a smo tozadevne članke {&?<* veliko Knjfn ^rali- ^to bi g. Pre-S®1 citatov rau « stor^ če bi mesto nemila pisati o »nP30iTieda-’ s kak5no Pravico ?^°v. Pričakniorj? i1 simpatijah« do rene-^ru g. prek.da postane vsaj v tem
mladinci nr -	I616"' ~ Cisto v
S°iega aank,Pr‘ g' ^f.koršek koncem
^strani tistih* kf ^ u*lnkule nanj poduk in rod’ cL. i zapustili svojo rodno tžisto jas^-J^tL3™0 h Prekoršeka, K? stavkom AH nt’ m‘5 s tem svo-|®Očno §e beseda n Bam zadoščenje. fjJemamo m? » ^ anon>mnostl. V kolikor i? 5«riranl, čianu}1^ iz «en uredništva so m sPlošno m .11, notice uredništva pa J5 uredni§*v ^frirajo, ker odgovarja za kt5to deplaVf?č SPlošno znano. Zato je f. Smo edtai ino ostati anonimnost nam, "• urednikiLsiovenskl dnevnoc, čiagT glav-v, — Rtoif ‘“dl odgovorni urednik lista.
!
— bg-J* ‘Udi odgovorni urednik lista. fe oblastiv oficirjem dravske divizlj-m, ^ javili™ onl,m rez. oficirjem, ki se Pftcirjev, st>rLvxa vstop v Udruženje rez. jftteresu fe h, am: V ujlho'om lastnem ^Pred ustanvw,^Se Prijavijo pravočasno, t. df} v LjubljanTn*11 ob5nirT1 zborom, ki se 1 ie Potrebi 5ne	septembra t. 1. Tu-
i^dobij ijn' da vsak, ki seiavi, pove, j.CTski armadi alf t oficirja \ bivši avstro-ifi^fmadi ijj i* odslužil svoj rok v na-ba iLa- samo	biI	in,enovan	za	rez.
_	Po	sebi se razume, da je tre-
l(|^r- ker se^menl prijavi znamko za od-iej« ^el d^^twyvi Pododbor Udruženja, it na občimmTn\5redstva na razpolago, LjJ^dno re*i?	Vprašanje	uniform
.^anu C?’ Udruženje bo dalo vsa-'Hr^Jiitormo odlv?u odškodnini predpisa-,CJkih repa^cl.Pnlt>. ki j-;h dobi na račun
Val6 SePr^a.part;ia *e prišia, Lv^a 20 din, gjaT1f' Vpisnina v UdTuženje tovariški ITl™3 ,na leto 10 Din. Pn-v Pravlj. odbora v h® bencin s sejo
riuhf«u l*otela Llo^S" u15ek dne 25- *• ,n-stranski tovariši »	-‘J-	uri.	Posebno
»ta Vo^otovo udelelp ^.^ajo, da se se-
Hega • MHan Piut nr^ i,ana' 18 avKU' * 'Odboi-a. ' p bednik pripravljal-
M^i^tvu^lmenov3 *efa v Prosvetnem Ljubljane. Svoip m3n. pr°fesor Avsenek ^°nlerenoJ ^ n. nastopi takoj, ^ra b0 to RiLna B^du- Dne 29. sep-23 vodni režim Inednar°dna konferenčna naše' tS; , Zvefa. narodov je zagrne vse mi“v,slK) ministrstvo, da pod-1* ^ v naši dr« ^a Pobijanje pridobivanja '5 izvoz opija ’ kakor ‘“d* zoper uvoz K
Ljubljana, 19. avgusta.
— Razpis službe. Pri uradu za pospeševanje obrti (zadružnem nadzorništvu v Celju se razpisuje mesto pisarniške pomočnice. Prošnje, opremljene v zmislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vlože do 1. septembra 1924 pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani.
— Po svoje milijone jih je pošiljal. Te dni je aretirala policija v Križevcih nekega Ivana Kručeneka iz Andrijevca pri Bos. Brodu. Kručenek je mlad in čeden človek, ki si je hotel posladiti življenje na ta način, da je pošiljal zveste zakonske može po svoje milijone, a med tem se je on doma prijetno zabaval z lahkovernimi ženami. Ker je imel svoj »delokrog« razširjen tudi na Slovenijo in je mož ljubljanski policiji tudi znan, naj na kratko opišemo pustolovščino pretkanega sleparja. Pred kratkim se je predstavil v Križevcih nekemu Andreju Matviču in mu pravil, da je sin nekega Radičevega poslanca iz Srema. Ker so ga Srbi preganjali, je moral bežati pred »terorjem« in je pustil doma ogromno premoženje v gotovini, avtomobilih, kočijah, konjih itd. Ker je vdovec in ima otroke, bi se takoj še enkrat oženil, samo, da bi mu kdo hotel prepeljati njegovo bogastvo iz Srema v Križevce. Gostoljubni Matvid je bil takoj pripravljen za to in še svojo svakinjo mu je priporočil za ženo. Brzojavili so po svakinjo. Matvič in njegova žena pa sta odšla po milijone. Kručenek je ostal na Matviče-vem domu 3 dni in si predčasno privoščil obilo zakonskih dobrot z Matvičevo svakinjo, ki je bila vsa srečna, da bo dobila tako bogatega moža. Policiji pa se je brhki snubec zdel sumljiv in ga je prijela. Priznal je, da jih je že več na ta način »nadelal« in je izjavil, da gredo zlasti lahkoverni Slovenci radi po njegove milijone. Obleko, ki jo je imel na sebi, mu je dala neka žena blizu hrvatske meje. Njen mož je iskal milijone, a on in žena sta se doma prijetno imela. Svojčas se je možakar izdajal v Ljubljani za Koroščevega adjutanta In je kot tak prišel pod ključ. Na Hrvatskem se dobro obnese. ako j,markira« Radičevega adjutanta, kajti pod to krinko pustolovščine krasno uspevajo. Razume se, da njegovi milijoni sploh ne eksistirajo in so se vsi, ki so jih šli iskat, razočarani vrnili.
— Skrivnostno Izginjanje ljudi. Po poročilih iz Štipa (bregalniška oblast) je v zadnjem Času na skrivnosten način izginilo več oseb. Tako so prebivalci Stipa te dni pogrešili nekega Rista Tlmoviča in Aleksandra Gazinskega. Dne 17. t. m. pa je zmanjkalo Miše Mančeviča. Oblasti so ukrenile vse, da ugotove to skrivnostno izgrajevanje ljudi, vendar do sedaj ni bilo nobenih uspehov.
— Katatrofalna filmska eksplozija. V
Subotici je bil te dni nekega večera zaposlen 17 letni Ladislav Gesstesi s projecira-njem filma v stanovanju. Postavil je aparat v leseno kamro, kjer je vsled kratkega stika nenadoma eksplodiral. Pri tem se je vnel film in v najkrajšem času je bila vsa soba v plamenu. Gesstesi je klical, goreč po vsem telesu, obupno na pomoč. Njegova mačeha, ki je spala v sosednji sobi, je odprla vrata, a plamen jo je potisnil nazaj. Planila je k oknu in skočila iz gorečega stanovanja na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Za njo je skočil tudi Gesstesi, katerega so v nezavestnem stanju odnesli v neko stanovanje. Gasilci so z veliko težavo ogenj udušilL
Predavanja v higijenski razstavi Ljubljanskega velesejma. V sredo, dne 20. t m. predava ob 16. uri predstojnik zavoda za socialno higiensko zaščito dece v Ljubljani %. dr. Ambrožič Matija »O higieni dojenčka In malega deteta«. Poleg rednih predavanj se predvajajo vsak dan ob 10. .n H. uri tudi filmske slike iz splošnega zdravstva ln o 'spolnih boleznih.
— Pravilno sestavljena čajna mešanica da veiliko močnejši in prijetnejši okus in arotmo, nego enovrsten čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne mešanice v zavitkih z znamko »Buddha«, ki so najboljše in strokovnjaško preizkušene. Zahtevajte tudi navodila.
— Čaj znamke »Čajna ročka«. H 286.
Vsak obiskovalec Ljublj. velesejma opazi v pav. H lično in okusno urejeno mesto 286, kjer je razstavljen čaj svetovnoznane znamke »Čajna ročka«. Ta čaj je razširjen vsled dobrih kvalitet po celem kontinentu, je najboljši, najcenejši ter garantirano čist. Tvrdka ima v Nemčiji štiri velike pražilnice, in sicer; v Bodenbachu, Hamburgu, Danzigu in.Dresdenu, kjer je obenem tudi centrala. Ima pa tudi velika tranzitna skladišča, in sicer: v Amsterdamu in Londonu. Dnevna produkcija čaja v Nemčiji znaša 2000 kg, kar je najboljši dokaz za razširjenost in splošno priljubljenost tega čaja. Razstava je prava privlačna točka za obiskovalce letošnjega Ljublj. velesejma. — Tudi naši državi se je ta čaj hitro udomačil in je postal splošno priljubljen. — Pazite na znamko »Čajna ročka«.
Ljubljana.
1— Hišni posestniki se opozarjajo, da
je po razglasu davčne administracije v Ljubljani z dne 9. jul. 1924, št. 2385, vložiti napovedi najemninsk. donosa za dvoletje 1925-1926 najkasneje do 31. avgusta 1924. Predpisane tiskavine se dobe v Zadru >.ni tiskarni na Dunajski cesti št. 7. Napoved je kol-kovati s kolkom za 5 Din. Za vsako hišo je predložiti posebno napoved: vsaki napovedi pa priložiti brez izjeme popis hiše. Hišni posestniki, ki te napovedi ne pošljejo v določenem roku in tudi ponovnemu pozivu ne ugode, se •kaznujejo z globo do 180 Din.
1— Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje učencev dne 1. septembra, 2. septembra je, skupna služba božja, 3. septembra pa se začne redni pouk. Ponavljalni in dTugi izpiti se bodo začeli 25. avgusta in trajajo do 31. avgusta. Morebitne Izpremembe se bodo pravočasno na znanile. — Ravnateljstvo.
1— Občinstvo opozarjamo na velik ogenj na letnem telovadišču »Sokola« Ljubljana v Lattermannovem drevoredu v sredo ob 4. popoldne. Preizkusil se bo namre. najmodernejši gasilni aparat »Knock-out«, česar naj si cenj. občinstvo ne zamudi ogledati.
1— Kam pa v nedeljo dne 24. avgusta
1924? Seveda gremo vsi na 5. Rožnodolski velesejm, ki ga priredi agilno »Olepševalno društvo za Rožno dolino« na krasnem vrtu pri Končan-u. kjer bo dobrodošlim v vsakem ozitru najbolje postreženo. Svojo udeležbo le brzojavnim potom prijavila tudi večja delegacija znanih Silukov iz Centralne Afrike. Ne zamudite torej ugodne prilike neprisiljene zabave. Na svidenje l
IV. Ljubljanski vzorčni sejem.
Seimi.
Pojem in vrsta sejmov.
Za rešitev svoje naloge, namreč za izenačenje produkcije in porabe, je trgovina prisiljena, da od časa do časa prireja take prireditve, ki po možnosti prostorno in časovno tako regulirajo ponudbo in povpraševanje, da kar najceneje in najpopolneje zadovolje potrebam. Take prireditve imenujemo sejem. Sejem je torej redna zveza med kupcem in prodajalcem, njegova svrha pa je, izenačiti ponudbo s povpraševanjem. Oblike, v katerih se prirejajo sejmi, so zelo različne po tem, kako so na poti svojega specijaliziranja nastali. Sejme delimo na tedenske sejme, na letne in velesejme, specijalne, aukcije, vzorčne sejme in borze.
Tedenski sejmi, kakor jih po naših mestih vidimo vsako sredo in soboto, služijo v glavnem oskrbi živil večjih mest in trgov. Producenti iz bližnje okolice, posebno agrarni producenti, kmetje, ponujajo na njih mestnim trgov-' cem in občinstvu svoje produkte.
Letni sejmi se vrše v večjih časovnih presledkih in služijo specijalno trgovini z obrtnimi produkti. Velesejmi (nemško Messe, francosko Foire, angleško Fair, italijansko Fiera) so podobni po obliki in času, v katerem se pojavljajo, letnim sejmom. Razliko med velesejmi in letnimi sejmi vidimo v tem, da letni sejmi v glavnem služijo mali trgovini in skušajo zadovoljiti tudi zadnjega konzumenta, dočim na velesejmih zalaga veleindustrijalec in veletrgovec malotrgovca, odnosno detaj-lista.
Poleg tega imamo specijalne sejme, kjer se prodajajo na stalno določeni dan samo specijalni predmeti industrije in poljedelstva. To so n. pr. vinski sejmi, sejmi volne, kož, avtomobilov (Barcelona in Praga meseca maja t. L), kavčuka in tropskih produktov (Bruxelles) itd.
V specijalizaciji sejmarstva pome-nja aukcija začetek ustvarjanja poslovnega prometa. To ustvarjanje ona nadaljuje na vzorčnem sejmu z blagom, ki je izloženo samo po stalnih vzorčili, da konečno doseže svojo kulminacijo na borzi, kjer se izključno razpolaga z eno zamenljivo dobrino v polni meri.
Na vzorčnem sejmu se trguje z za sejem si>osobnim blagom, ali kakor bi rekli Nemci, z »Messefahigen Ware«, ter fabrikati in polfabrikati. To blago se prodaja med veletrgovcem in malo-trgovcem ali med trgovcem in onim industrijcem, ki kupuje blago ali polfa-brikat v svrho daljnje obdelave. Pod »za sejem sposobnim blagom« razumemo ono blago, ki je po svoji obliki, vsebini ali po katerem sicer si bodi svoj-stvu kupcu na sejmu na razpolago v ta namen, da ga more pregledati in ki se kasneje more bodisi s strojem ali s človeško roko v vsaki količini z na las istimi svojstvi izdelati. To blago mora na sejmu v vzorcu izloženem, ki si ga je kupec izbral, v vsem odgovarjati. Moderni vzorčni sejem kaže v nasprotju s starimi blagovnimi sejmi neko specijalno formo, ki je nastala s specijali-zacijo oseb in blaga.
Razstava končno se kaže v tej lestvici kot nadaljni razvitek sejnia.
Splošni značaj sejmov.
Sejmi nudijo kupcu dober pregled o ponudbi blaga, o njegovi kvantiteti in kvaliteti in s tem povoljno izbiranje. Na drugi strani pa olajšuje sejem prodajalcu razstavo blaga po željah kupcev. Za oba dela pa je važno, da moreta medsebojno osebno urejati trgovske posle, redno ponavljanje sejma vsako leto in svobodna konkurenca, ki ima vsled izenačenja povpraševanja in ponudbe za posledico tudi svobodno razvijanje cen.
Zgodovina trgovine se zamore z ozirom na njene organizatorične oblike razdeliti v tri stopnje. Najnižja stopnja je krošnjarenje, srednja je trgovina na trgih, a najvišja pa je moderna forma stalnih prodajalen z razvitkom komisi-jonelnega poslovanja in poslovanja na distanco, kakor tudi trgovske dojavne službe in zbiranje naročil po trgovskih potnikih. Kakor pri vsakem organskem razvoju, tudi tukaj niso bile nižje forme odstranjene s postankom višjih, ampak samo porinjene nazaj. Medtem ko se je krošnjarjenje obdržalo do današnjih časov, datirajo začetki moderne forme tja do trgovskega prometa velikih trgovskih in pomorskih tržišč iz druge polovice srednjeka veka.
Sejmi so se v začetku prirejali radi tiesigurnosti takratnih primitivnih časov s ciljem, da se odstrani naravno nezaupanje med strankami. Položaj sejmov v okvirju trgovine se je razvijal tako pod vplivom družabnih faktorjev (zaupanje, kreditna sposobnost trgovcev in tovarnarjev, stanje pravne sigurnosti), kakor tudi pod tehničnimi uplivi, n. pr. razvoj dojavne in transportne službe. Sejem se je obdržal navzlic mo-
derni organizaciji veletrgovine tamkaj, kjer je bil mali producent prisiljen, da z neposredno prodajo širjim krogom konsumentov zavaruje svojo nezavis-nost nasproti trgovcem. Med tem pa je vsled vojnih posledic na gospodarsko življenje sejmarstvo zopet pridobilo obsežnejši pomen.
Zgodovinski razvoj velesejmov.
O sejmarstvu nimamo iz dobe klasične starine posebnih podatkov. Vemo za sejme na mejah pojedinih držav stare Helade, na velikih verskih svečanostih v Delosu, Olimpiji, Delfih so se vršili sejmi, ravno tako tudi na am-fiktionskih svečanostih in na zveznih zborih Etolcev v Termah. Vemo tudi,
da so služili mestni trgi, kjer so se zbirali meščani in razpravljali o državnik poslih, obenem tudi prodaji živil. Ravno tako so imeli Grki svoje tržne nadzornike, katere so imenovali »agoranomoj« in ki so pazili na pravo mero in vago in v splošnem na tržni red. Tudi Rimljani so imeli svoje »edile«. V krščanskih časih so vodili poleg svetovnih tudi cerkveni organi nadzor v tržnicah. V starem Rimu so se vršili letni sejmi imenovani »mercatus« in tedenski sejmi, imenovani »nundinae*. Letni sejmi so se vršili prilikom verskih svečanosti, a senat je podeljeval posameznim mestom privilegije za prirejanje sejmov.
(Dalje.)
Pregled tvrdk.
Špcdicijska tvrdka »Balkan«:.
V posebnem, lastnem paviljonu sprejema naročila in daje pojasnila na letošnjem velesejmu špedicijska tvrdka »Balkan«.
Le malo je podjetij te vrste, ki bi se mogla ponašati s tako razširjenim delokrogom in ki bi bila danes tako vpeljana v mednarodnih transportih, kakor je ravno špedicijsko podjetje »Balkan«. O »Balkanu« se da mirno trditi, da njegov ustroj v vsakem oziru popolnoma odgovarja transportnim potrebam našega gospodarstva. Ako hočemo ostati izven navadne reklame, moramo vendarle priznati, da se danes poslužuje tega moderno urejenega podjetja takorekoč ves trgujoči svet, a zlasti bogato je angažiran »Balkan« na polotoku, po katerem nosi svoji ime.
»Balkan« je poleg tega največje transportno podjetje v Jugoslaviji. Naše prevozne potrebe so v razmerju z onimi ostalih držav precej velike. Naša trgovina ni omejena le na domači trg, marveč je razširjena na izvoz in uvoz. Ves ta kolosalen promet pa v veliki meri opravljajo špedicijska podjetja, pri nas v prvi vrsti ravno »Balkan«. In da more biti kos vsem zahtevam neštetih naročnikov, je potrebno, da razpolaga podjetje tudi s primernimi sredstvi in na široko izvedeno organizacijo.
V ta namen je družba »Balkan« ustanovila na večih krajih svoje podružnice, kakor v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, na Dunaju in v Trstu. Na ta način je mogoče hitro in točno ustreči vsem onim, ki jim je na tem, da se vrši prevažanje različnega blaga naglo, kar je prvi pogoj za uspešnost trgovine.
In še nekaj je, čemur je znal »Balkan« priti v okom. Zacarlnjenje blaga. Naši in tudi tuji trgovci ter industrijci bi lahko marsikaj spregovorili o težavah pri carinjenju svojih pošiljatev. Zato je tu potreben faktor, ki zastopa interese obeh v trgovskih stikih si stoječih elementov, katerih osebna navzočnost je pri zacarinjenju pošiljk dostikrat povsem izključena ali pa združena s takimi težavami, da je pri tem onemogočen sploh vsak dobiček. Špedicijska tvrdka, ki ji je poverjen prevoz blaga, pa odpravi vse to delo namestu poši-ljača, oziroma prejemnika. Vsled svojih izkušenj in točne uprave opravlja špedicijsko podjetje »Balkan« ocarinjenje blaga posebno točno, naglo in zadovoljivo.
Omenimo naj slednjič obsežna »Bal-kanova« skladišča, v katerih more »Balkan« takoj namestiti tudi največje množine transportnega blaga. Kolike važnosti je to zopet za trgovce, ki jim n. pr. primanjkuje prostora in v naglici nimajo kam spraviti prispelega blaga! Proti primerni odškodnini hrani podjetje pošiljatev tako dolgo, dokler lastnik ne ukrene drugače. Nič manjšega pomena niso spedicijska skladišča »Balkana« za blago, ki mora čakati na transport ali na ocarinjenje.
Še nešteto drugih ugodnosti, s katerimi »Balkan« pomembno in uspešno služi naši trgovini, bi se dalo našteti. Z razvojem naše trgovine raste tudi pomen tega našega domačega transportnega podjetja, ki v pospeševanju razvoja trgovine zastopa zelo odlično mesto.
Velezauimlva novost na polju tehnike proti vlomom ln tatvinam.
V objektu F, koja 152, je razstavila letos ljubljanska tvrdka »Inter Agencla« — oddelek aparati, naravnost epohalno iznajdbo alarmnih aparatov. Funkcioniranje teh aparatov smo imeli priliko ogledatj si ob priliki predavanja in razkazovanja pri ljubljanskem in policijskem ravnateljstvu. Da seznani s temi aparati cenjene interesente, je tvrdka montirala enega izmed večjih aparatov na letošnjem velesejmu. Kako veliko zanimanje vlada za to iznajdbo je razvidno iz tega, da se stalno zbirajo gruče interesentov pred kojo, katerim zastopnik firme razkazuje in razlaga pomen te velevažne iznajdbe. Višek efekta-dosežejo aparati s tem, da ko smo prerezali vse žične dovode, vpeljali tuj izvor toka, uničili odpor kontaktne naprave, povzročili kratek stik ;n končno prerezali dovodno žioo h kontaktu, apaTati vseeno brezhibno funkcijonirajo. Ži-vosrebrni kontakti, odpori, diferencialni vretenci in avtomatični preklopec toka, delujejo v teh aparatih izborno, V zvezi s temi aparati Je tvrdka razstavila akumulatorje In razne radio-netilne in druge bateriie lastne-
ga izdelka mariborske tvrdke »Vatra«, lasi g. ing. I. & F. Domicelja. Tvrdka, ki je domače na novo ustanovljeno podjetje, izvršuje v svoji lastni delavnici po prvovrstnih receptih transportne akumulatorje, v prvi vrsti starter in radiobaterije teT akumulatorje za razsvetljavo avtomobilov itd, Ta novs iznajdba je velikega pomena zlasti za naše pridobitne kroge, ker so vlomi in tatvine tia dnevnem redu.
Jugometal!U.
Med naše najmlajše riošne kovlkik* industrije spada brezdvo-ma lugimetalija, ki je bila ustanovljena 1. 1922. V tem kratkem času pa je zadobila sloves po vsej kraljevini, k čemur ie znatno pripomogla tudi okolnost, da je Jugometalija iczstavlla s'/oje izdelke že na dveh prejšnjih velesejmih v Ljubljani. Jugometalija izdeluje vse v kovinarsko stroko spadajoče predmete, predvsem kotle za žganjekuho in kuhinjsko posodo. Izdelki te vrste se odlikujejo po svo:i lični in praktični obliki in tv.di po zelo umerjenih cenah. Do ustanovitve JugometaliJs smo na našem trgu pogr^ali domačih Izdelkov te vrste in smo '>lli izključno n-ve* zani na tuje proizvode. Ko pa je bila ustanovljena Jugometalija, je kmalu pokazala, da so njen-i izdelki popolnoma ravni tujim in ko so si tujci ogledovali razstav'Jeue predmete Jugometalije, niso veri sli. da so to pristni domači Izdelki mlade lndustTlje. Kakor na minulih dveh velesejm'h, tako je tud? letos zanimanje za bakmo posodo Jjgo* metalije zelo veliko. Komaj po par dneh velesejma je dobila Jugometalija številn* naročila tz vse države, a tiasti iz Južne Srbije. Jugometalija prevzema tudi instalacijska dela ln je pri ve. novih stavbah zaposlena. Tvrdka ima vsekakor po dosedanjih uspehih najlepšo bodočnost. Na velesejmu ima Jugometalija svojo razstavo v paviljonu »G«.
SpecUalna parfumerija M. Bartl, Ljubljana.
Tvrdka M. Bartl v Strltarievl ullcl se je čisto specializirala na stroko parfumerije. V paviljonu E ima naš damski svet najlepšo priliko posvetiti se študiju teh opojno dišečih balzamov. Občo pozornost vzbuja tu njen krasen, z elegantnim rumenim cvetjem drapiran tempelj, ki hrani vse te toaletne dragocenosti. Lične male roko-ko-damice imajo v varstvu elegantne etuije, v katerih so najraznovrstnejši parfumi od preproste kollnske vode, pristnega bolgarskega rožnega olja, pa do glasovltih specijalitet Coty, Arys, Roger Galle, Abers-heim Khasans. Okusen in z umetniško preprostostjo izdelan aranžma Je res v kras našemu veleseimu.
Sodišče.
TEŽKA TELESNA POŠKODBA.
Posestnik Jože Podgoršek in sin posestnice France Šešek, oba v bližini Mengša doma, preje nista bila ravno sovražnika. Na velikonočni pondeljek pa sta se hudo skregala. V Burgarjevi gostilni sta sedela pri polnih litrih, in ko so jima stopili vinski duhovi v glavo, sta se kmalu začela bombardirati drug druzega s krožniki, kozarci in litri. Boi se je nadaljeval na cesti: Sešek je udaril Podgorška z burkljaml po glavi ter ga sunil z nožem v desni podkolenjak. Sunek je prerezal najvažnejše živce in žile, med njimi živec, ki vodi v stopalo, ki je vsled tega otrpnilo, noga je konično zavita in v skočnem členku negibna. Vendar po mnenju sodnih izvedencev ni izključeno, da bi se dala noga operativnim potom popraviti.
Kmalu po tem dogodku je prišel Šešek na neko svatbo. Povabil se Je enostavno sam. Ko je bil pošteno pijan, se je domislil pravkar opisane zadeve in dejstva, da bo treba radi te zadeve še »ričet zobati«. Stvar mu je šla tako k srcu, da Je butal z glavo ob zid, pobijal kozarce in udaril nevesto z litrom po roki ter ji pri tem »naklonil« lahko telesno poškodbo, nakar so ga postavili na zrak.
Za svoja junaštva je dobil 6 mesecev težke ječe radi hudodelstva težke in prestopka lahke telesne poškodbe. Poleg tega ima plačati Podgoršeku vsega skupaj 7583 dinarjev odškodnine.
POSLEDICE PREPIRA O TEM, KDO JE'
MOČNEJŠI.
Fran Plestenjak, po domače Petanov Iz
Črnega vrha nad Polhovim Gradcem ln Lenart Krmelj sta bila dobra prijatelja. Dne 29. maja pa sta se začela v pijanosti prepirati, kdo da je močnejši. Ker atletske vaje niso doprinesle zadovoljivega In prepričevalnega, dokaza, je priložil Krmell Plestenjaku zaušnico, ki jo je slednji kvitiral s tem, da Je dal nasprotniku osem sunkov z nožem, in sicer po rokah, prsih, ramah in po glavi. Posebno hudih posledic te po* škodbe ravno niso imele, vendar so zadostovale za uporabo § 152 k. z. Za vseh osem poškodb zahteva Krmelj samo 2000 K odškodnine.
Franc Plestenjak je dobil 5 tednov Ječe, poostrene z 1 postom, 1 temnico In 1 trdim ležiščem ter ima plačati Krmelju 500 dinarjev odškodnine.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LjublianL
si je ubijal glavo, kaj ga čaka in bil je radoveden, kakšno vlogo bo igral v Ko.
»Za vse slučaje,« si je mislil, »zahvalim boga, da sem rešen Rokofa. Postal mi je nadležen. Morda bom res kmalu tako civiliziran, da bom občutil nervoznost. Toda lahko.bi vendarle postal. Ropar se ne bori s častnim orožjem. Človek nikdar ne ve, s kakšnim sredstvom se zateče. Kakor bi uporabljal proti meni vsa združena sredstva, ki jih lev Numa, slon Tantor in kača Histal posamič premorejo. Če bi ostal še dlje tam, bi res nikdar ne vedel, kdaj, od koga in kako bo v bodoče napaden. Divje živali so plemenitejše kakor človek, ker ne poznajo nobenih strahopetnih zank.«
IN SVET
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
3osip Andlovič,
strojno mizarstvo Karlovška cesta štev. 22.
ZALOGA POHIŠTVA.
Komenskega ulica štev. 28
prevzamem mesto sluge, skladiščnika ali hišnika, proti preskrbi malega stanovanja. Ponudbe na upravo lista pod ,,Zanesljiv".
kupuje Sever & Komp.
Ljubljana, Weifova ulica.
došli. Cena od 180' Din višje. Minka Horvat modistka, Ljubljana.
boljša, mlajša, išče ® boljši rodbini, (tudi * Ponudbe pod „Pridna 1° na upravo lista __
z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ..Vestna".
dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo lista poo Dohištvr.“.
mlad, samostojen, *•“ v svrho ženitve, Z B°*r ki bi imela veselje do S in nekaj premoženj« _ ^
ponudbe s sliko P04 r bodočnost" na upravoj]
„Puch" 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovania proda za 5 200 Din. Jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana.
samski, trezen in zanesljiv se spiejme takoj v stalno službo s plačo in vso oskrbo po dogovoru. Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mUn Vrhnika št. 333.
Drugo jutro je Tarzan odjahal proti severu v Buiro in Alžir. Poročnik Gemois je stal na verandi svojega hotela, ko je jahal mimo. Prebledel je kakor kreda, ko je zagledal opičjega človeka, Tarzan bi se rad ognil temu srečanju, pa je bilo že prepozno. Pozdravil je častnika.
Gemois je nehote odzdravil in njegove široko-razprte oči so polne groze sledile jezdecu. Kakor bi mrtvec gledal prikazen...
Ko je Tarzan prišel v Sidi Aisso, je srečal francoskega častnika, s katerim se je seznanil tekom svojega prvega bivanja v tem mestu.
»Gotovo ste šli že na vse zgodaj iz Bu Saade?« je vprašal častnik. »Potem gotovo niste ničesar čuli o ubogem Gernois.«
»To je bil zadnji človek, ki sem ga videl, ko sem odhajal,« je odvrnil Tarzan. »Kaj je z njim?«
»Mrtev je. Danes zjutraj proti osmi uri se ie ustrelil.«
Čez dva dni je prišel Tarzan v Alžir. Tam je zvedel, da se čez par dni že lahko odpelje v ... Čas čakanja je porabil, da je napisal obširno poročilo o svojih dosedanjih doživljajih v novem poklicu. Tajnih spisov, ki jih je vzel Rokofu, se ni upal dati iz rok. Rajši je hotel počakati, dokler ne dobi pooblastila, da jih izroči drugemu agentu, ali pa, dokler se sam ne vrne ž njimi v Pariz.
Ko se je Tarzan vkrcal, sta ga dva moža opazovala s krova. Oba sta bila moderno oblečena in gladko obrita. Večji od njiju je imel rdeče lase in črne obrvi. Pozno popoldne ju je Tarzan slučajno srečal, toda ker sta bila z obrazi obrnjena stran, ju ni spoznaL
Po navodilih predstojnikovih si je Tarzan privzel ime John Caldwell iz Londona. Vsekakor
Ponudb*
,Poštw£
za vsa hišna dela. upravo lista pod
iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo na dežeii ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač, Laško.
takse prosta, sa 1 proda. Na ogled In čina pri Sv. Duhu,
izučen v manufakturni in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod „Pošten" na upravo Usta.
knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6’ -
2*/, konjskih sil močan dinamo. Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru. Alojzij Vrhovec, Žužemberk
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—.
Ivan Albreht:
Parni kotel za nizki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt.
Parni stroj 45 HP.
Btljar znamka „Seifert‘‘.
VOZ (Kočija gumi kolesa) in brum ter
konjsko opremo.
Vse v dobrem stanu se ceno proda.	,
Natančneje se poizve pri portirju hotela„Slon" Ljubljana.
Zelena livada
na periferiji mesta obstoječe iz 1 sobe in kuhinje se zamenja z enakim. Ponudbe na upravo
lista pod ,.Ugodno".
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic ir> pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15’—.
Vse se dobi v
Evans", , .Vironette1
V brivnici Koštomaj, Prešernova ul. 19. Striženje samo 5 — Din Istotam btusarna britev, gillet, Škarij, kuh. nožev i. t. d.
Fran Koštomai.
za velika dela, s plačo po dogovoru, ter hrano In stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudolf Ribezel, krojač, Dol pri Hrastniku.
se dobro ohranjen štedilnik Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „ Štedilnik".
Kar Vi hočete
to ja Elzafltdd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28‘—-. Lekarnar Eug. Feller Stu-blca Donfa. Elza trg 357, Hrvatska
Najnovejši brezsllšnl amerlkanski pisalni stroj
narejene največja Izbira
same v trgovini O. BERNATOVIČ
MESTNI TRG 5
Edino
kar bo dalo ka) uspeha Vaši M** stavi na Ljubljanskem velesejma Ja
ittjaaaattt
model 12 dobite samo
pri tvrdki
FRANC BAR
pisalni stroji
lijubljana, CanHariEvo nabražiB S
Telefon 407.
dobsvljs
DRUŽBA ILIRIJA
UUSLMNA Kralia Petra trs 8
Telefon itev. 220
Plačilo tudi na obroke!
V zalogi tudi po brezkonkurenčnih cenah: UNDERWOOD 5 - IDEAl -OLIVER 9 — ročni UNDERWOOD — REMINGTON In ERIKA. Oglejte si na velesejmu naš paviljon H 285«
4	J	T
} Vedno zadnje novosti j
SAMO
I GRIČAR & MEJAČ, j 4 Šelenburgova ulica 3. f
S Djurkovič, Ristič & Komp.
J Osnovana 1839. kruševac. Obnovljena I8tf*
Z Proizvaja 5 vagonov mtla dnevna
|	Naznanja P. P. da se udeleži
♦	na IV. Ljubljanskem Velesejmu
Z od 15. do 25. avgusta t I. v paviljonu „E« mesto it 27. ♦ Na sejmu so Izloienl vzorci vse vrste naiega mile
♦	radi	pregleda	In	prejema	naročb.
♦♦♦♦ ♦♦.el
Mamifaktuma trgovina
VELESEJEM I Kavarna
„ JADRAN"
odprta do 4. zjutraj
Brag.
se Je preselila popolnoma druge prostore na Sv. Petra cesto St. 26, nasproti hotela Tratnik.
Velika izbiral Dobro blago! Nizke cenel
' -,V: S
-NARODNI DNEVNIK«, 20. avg. 1924
JUGOMETALIJA
OBČNA KOVINSKA INDUSTRIJA
L3UBL3ANA, KOLODVORSKA ULICA 18
Denits v juho in prikuhe krepčilo hrane
- JUHAN -
imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano.
Dovoljujem si Va3 obvestiti, da ne zamudite ogledati si ob priliki poseta
IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma
Paviljon H 348 tvrdke MIROSLAV BIVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Zaloga šolskih zvezkov, notesov, map, blokov in odje-malnih knjižic.
Cene nizke — lastni izdelek. S spoštovanjem se priporoča
M. BIvIc
pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje
vseh borznih naročil
posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, ::: slame, fižola, vina itd. itd. :::
Telefon 229 Paviljon G 221
izdeluje najcenejša vsakovrstna kotisrska, vodovodne-lnitalecljska, bravarska, llmar-ska In kovlnostiskarska dela; montaia top-lodarov, Specijalni zavod za vsakovrstno podnkovanje In autog. toptenje vseh kovin
Konkurenčne cene! Konkurenčne cene!
>PRI NIZKI CEN« IGN. ZARGI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 3 _
Celokupni krznarski ustroj, postoječ v Beogradu, obskrbl jen z dragim krznom in raznimi kožami, prodaja se iz slobodne roke skupno z vrvmi in orodjem Za ceno in pogoje obrnite se na g. S. Ačimovič. BEOGRAD, kotlina ulica St. 4.
lilijllmilHlllUllliniiit^iinijiint II miiutiniimiiiiiiiiiHiiiii miniti n iiiiiiiimi.ii:ininiiiiiniHiiHimii
Potrebščine za i krojač« In ilvllje ?
Na debelo In na drobno
Velesejm paviljon I
Oslašuife v Harednem Dnevniku!
Izložba izdelkov tovoren
čevljev
slovitih pisalnih En
Stettin
Tržič
M^bSjana, Selenburgova 6/1
Prodafa na veliko In malo: Breg 20, Aleksandrova cesta, Prešernova ul. (Seljak). Zagreb: Račkoga ulica 3.
Oglejte si paviljon „1
Brzojavke: Zadruga Kropa Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Telefon interurban: Podnart 2
žeblji za železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe. *eblj| za čevlje. Spojke za odre in prage. Spoike za ladje in splave, železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid itd,
Vijaki z maticami. Zakovice za tendenc, kotle in mostove. Vijačni čepi. Verige.
delniška družba Dovje v Mojstrani
priporoča
prima portland-cement
ji; katerega izdeluje iz umetne zmesi krede in ilovice v « vedno enakomerni, predpise daleč presegajoči kali	kovosti.
        _____________________________________________
riy,y,y,y,y,w,y,w,y,wuy,y.TO?.yyw.y.^way»m!mmy^
NARODNI DNEVNIK
cesta 35 ;
Na velesejmu paviljon F
Telefon 142 in 230
Brzojavi: „ S troj
sp* Stroji za obdelovanje lesa —Turbine j j Transmisije in železne konstrukcije
Ognjegasne potrebščine ZVONOVI Sesaljke — Armature |
® Železolivarna Kovinolivarna ij
Miklošičeva cesta 13
preje VIDIC-SCNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Opozarjamo na naš paviljon na velesejmu!
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
aeeeeeeeeeeeeeeeeeee^aaeeeee
Ustanovljeno leta 1874.
(Industrie Vougoslave de Kuiles & Couleurs)
d. d.
proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne in kemične barve od p
najnavadnejše do najfinejie vrste
Paviljon E, koja 29-30	|