s-{/u6uce..*
NO. 91
Domovi ima
HoiwiEi
t}) St- P'/SX* IN SPIRIT FOk A( »^anguagc only
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MAY 9, 1950
LETO LII —VOL. LIL
VESTI

V ZAPORU. — Bivši aj-dovFikj župan Štekar Ivan, trgovec, ki je leta 1944 šel v gozdove k partizanom in bil pomladi leta 1945 predsednik komande mesta Ajdovščine, je že nad en mesec dni zaprt v Solkanu. Zaprli so ga zaradi skrivanja živil.
Čotar Zora iz Dornberga, vdova, malti štirih malih otrok, je dobila dva meseca zapora,' ker je brez dovoljenja očistila svoj vinograd in zmetala ven nekaj starih, zapuščenih trt. Očitajo ji sabotažo planskega gospodarstva.
KRAVA ZA AKTOVKO. — Poročilo iz Postojne: Za srednjo kravo dobi kmet okrog 5 tisoč dinarjev. Ce si hoče kupiti povprečno aktovko iz usnja, ga stane tudi 5,000 dinarjev. Torej krava tea atkovko.
ZADRUŽNI HLEV. — V Komnu na Krasu so sezidali velik državni hlev, ki ga imenujejo zadružni hlev. Sedaj pobirajo ljudem živino, da bi napolnili ta državni hlev. — Kmet Čotar iz Tabora pri Lornbergu je moral oddati v ta hlev eno kravo in večjo telico. Za obe mu je oblast plačala 10,000 dinarjev. V nado-hiesiilo te izgube je Čotar kupil samo telico v prosti prodaji in plačal zanjo 14,000 din. Taka in tem podobna sredstva Uporablja oblast, da bi kmetom zlomila hrbtenice in jih spravila v kolhoze. Toda večina kmetov vztraja in gre tudi preko takih kupčij, le v zadruge ne.
žIVINiO-ZiDRAVNIKOV NI,
V Komnu na Krasu je zad-nji čas umrl 70 letni domači živinozdravnik V. Jazbec. Lju d je ga silno pogrešajo, ker na celem Krasu nj ;zdaj nobenega živinozdravnika.
Ta novica je pomembna, ker kaže, da se sedanje oblasti 'tudi za živinoizidravništvo nič Pe brigajo. Za Titov režim je dovolj, da ima vsaka vas zadostno število agentov OZNE, ki prostovoljno ali prisiljeno
prisluškujejo ali špijonirajo za vsakim človekom.
------o------
Sestanek obrambnih ministrov "ljudskih demokracij" v Pragi
Sovjet, delegacijo vodi maršal Nikolaj Bulganin, sovjetski podpremier. — Propaganda zasramovanja Zedinjenih držav.
Praga. — Uradna češka čas-niška agentura Ceteka naznanja , da so se zbrali v Pragi vojni ministri vseh vzhodno -evropskih držav. Na čelu sovjetske delegacije je maršal Nikolaj Bulganin,, sovjetski podpremier. Med ostalimi zastopniki Sovjetske zveze so še: A. Suslov, tajnik centralnega komiteja sovjetske kom. partije; V. A. Zorin, sovjetski pod-minister za zunanje zadeve, in general A. L Rodimcev, član sovjetskega supremnega sovje-Vse omenjene je že sprejel predsednik Klement Gott-wald v družbi premierja Antonina Zapotockega in Rudolfa Slanskega, tajnika češkoslovaške komunistične partije.
Poleg teh so prispeli še obrambni in zunanji ministri Romunske, Ogrske, Poljske in Bolgarije. — V Češkoslovaški praznujejo te dni peto obletnico osvoboditve države. Ob tej priliki se vrši velika propaganda proti Zed. državam. Po zidovju hiš so nalepljeni lepaki, ki prikazujejo bombardiranje škodovih naprav, kar je označeno kot “barbarski ameriški napad.”
CkOUOY
bremenski
prerok
pravi:
Deloma oblačno, danes in Polnoči bolj toplo, zvečer dežni Prši.
Tri na dan
Iz stare domovine piše nekdo Kaši gospodarji niso še nikoli luko brez skrbi živeli kot zdaj ■^Tej so skrbeli, kaj in koliko bo sejali, zdaj jim to vse drugi Pkažejo pri vladi * *
Zdaj jih tudi nič ne skrbi, kaj s pridelkom, ker kar zraste Morajo oddati vse državi.
* * *
Spomladi sta morali dve breji jcravi iz hleva na ukaz države.
je napredek pri nas, ko zučeli breje krave pobijati za ^Pcso, samo da ima vojaštvo. Mi
Včeraj je pričela z zborovanjem konvencija SDZ v West Parku
Včeraj se je sestala k zborovanju delegacija 12. redne konvencije SDZ v JDND, West Park, O. Glavni predsednk Joseph Ponikvar je otvoril zborovanje ob 9:20 dopoldne. Mrs. Agnes Žagar je zapela ameriško himno. V imenu clevelandskega župana Tom Burka je pozdravil delegacijo predsednik mestne zbornice, James Donnelly. Delegacija je ponovila za njim vdanostno izjavo ameriški zhstavi.
Zbornica preide na volitev konvenčnega predsednika, podpredsednikov, tajnika in zapisnikarjev. Za konvenčnega predsednika je bil soglasno izvoljen John Sušnik, Chas. Vertovšnik za podpredsednika in Julia Brezovar za podpredsednico, za tajnika gl. tajnik Max F. Traven, za zapisnikarja Frank A. Turek in gl. blagajnik Joško Penko.
Predsednik je imenoval sledeče odbore: Poverilnega, za resolucije, za prošnje in pritožbe, za mladino, nadzornega, gospodarskega, in za plače.
Delegacija si je določila plačo $90.00 in sicer za ves čas zborovanja.
Odbor za resolucije je predložil pozdravne resolucije, ki jih je odposlal na razne važne urade in osebe.
Od 11:30 dop. pa do 2:30 popoldne so zborovali razni odbori in poročali zbornici, ko se je sestala delegacija ■ k zasedanju ob 3 popoldne.
Zvečer si je delegacija ogledala novo tovarno Fisher Body v West Parku.
Kongresnik Geo. Smath-ers iz Floride, star 36 let, ki je v zadnjih primarnih volitvah tako grdo načesal senatorja Pepperja. Pepper je bil 14 let senator in je podpiral vse, kar je dišalo po radikalizmu ali celo komunizmu. Smathers je vse to v volivni borbi pobijal in — zmagal. Njegova zmaga je tudi velik udarec za delavske unije, ki so dale Pepper-ju vso podporo.
AMERIKANEC SLIKA PRAVO PODOBO JUGOSLAVIJE
] Razne drobne novice b.
4	I
Clevelanda in te
!
okolice
J
“Kulaki” — sovražniki države. — Na $1,620 dohodkov | Duhovne vaje za ženske—
£1 lAftrl 1	1 Škof Rožman bo vodil du-
4)I,IuU UaVha	jhovne vaje za ženske v sloven-
* ------ # Jskem jeziku od 2. do 4. junija
Kaj pripoveduje vodja “brigade,, v veliki zadrugi.
Poroča MORLEY CASSIDY — Philadelphia Bulletin
(Nadaljevanje poročila o Jugoslaviji)
NOVI SAD, 3. maja.—“Jaz trumf karto. Vlada mora
Železniška nesreča v Indiji; 81 ubitih
New Delhi, Indija. — V nedeljo je skočil v bližini tega mesta s tira osebni vlak, pri čemer je bilo najmanj 78 oseb ubitih in 100 ranjenih.
Za prepoved komunizma v Kanadi
Ottawa. — V kanadski nižji zbornici je bila dne 2. maja dolga debata o vprašanju, dali naj se prepove razširjanje komunistične organizacije in njenih doktrin v deželi. Govorniki raznih strank so bili enih misli, da so kanadsko ljudstvo in delavske unije zelo hladne proti komunistom, katerih je med ljudstvom in delavskimi unijami prav malo ter so pod popolno kontrolo.
NOVI GROBOVI
John Geo. Berus
V	Conneaut, Ohio, je včeraj nagloma umrl John Geo. Berus, star komaj 26 let. Bil je član društva Conneaut, št. 49 SDZ. Kdaj bo pogreb poročilo ne pove.
James Sustae
V	petek je preminil v Norfolk, Va., v U. S. Naval bolnišnici tri mesece star sinček James Sustae, stanujoč na 540 Leonard Rd., Norfolk, Va. Zapušča žalujočega očeta Chief Petty Officer Frank Thomas Sustae in žalujočo mater Helen, poprej Lubasinski, brata Thomasa, in staro mater Mrs. Mary Svetina, stanujoča na 14919 Pepper Ave v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 1:30 iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 2 in potem na pokopališče Kalvarijo. Cvet-tje se hvaležno odklanja.
sem zelo trmast človek”, je rekel rdečelični mali hrvatski kmet, majaje z glavo, ko je ponovno nalil tri kozarčke slivovke.
“Veste, vsak teden prihajajo k meni organizatorji zadrug ali kolektivnih kmetij in pravijo: ‘Le zakaj si tako neumen? Ali misliš, da je tvoje polje tako sveto, da ga boš lahko večno držal izven zadruge?’
“Jaz pa pravim: ‘Ne! Ko boste dovolj pripravljeni, mi boste uropali moje zadnje ak-re zemlje, kakor ste mi uropali že druge. Ampak če jih hočete imeti, mi jih morate ukrasti! Sam vam jih ne dam!
“Morda mi ne bo ostalo ničesar, toda veste, jaz sem trmast človek.”
V Jugoslaviji je še mnogo takh “trmastih” ljudi. Da na-
namreč imeti živila, če hoče preživeti vse svoje delavstvo v velikih novih tovarnah.
Kmetje so namreč danes v revolti in vsemogočna komunistična država se plaho umika pred njihoVo jezo.
Nikoli se še ni “planiranje” tako žalostno izjalovilo kakor tu. “Plan” predvideva, da se mora Jugoslavija, kjer obstoja 90 odstotkov njenega prebivalstva iz kmetov, industrializirati. Milijone kmetijskih delavcev mora postati tovarniških delavcev, katere naj redi manjše število poljskih delavcev in to bolje, kakor kdaj koli prej, zakaj kmetijstvo bo “ko-lektivizirano” ter znanstveno upravljano z modernimi ma-šinskimi metodami.
Vsako leto manjši pridelek živeža
Zato jugoslovanska vlada
tančneje povem, 'njihovo šte-^rezoj;)Z}rno “kolektivizma.”— vilo znaša 75 odstotkov vseh.y dveh letih je bilo organizi-kmetov v deželi, ki je temeljno L-anih veg 6,700 kolektiv-kmečka dežela.	jnih kmetij (kolhozov). V teh
Trumf karta v rokah kmetov kolhozih je 353,872 rodbin in
In maršal Tito z vsemi svojimi svetovalci in z vso silo komunistične partije, ki stoji za njim, ni še mogel najti pota in načina, da bi zlomil njihovo (kmetov) trdovratno in trmasto kljubovanje komunistični državi.
Kmetje — to je mali kmetje s štirimi, desetimi ali dvajsetimi akri zemlje — drže namreč v tej svoji lastni mrzli vojni s Titom v svojih rokah —
V Texasu je po 21 letih izvoljen prvi republikanski kongresnik; ljudstvo je naveličano Trumana
Ameriška javnost uvideva, da Bela hiša ne vodi, temveč caplja zadaj. — Ljudstvo je naveličano Trumana in njegove administracije.
PAMPA, Texas.—Ben Guill, prvi republikanec, ki je bil v zadnjih 21 letih zvoljen v Texasu v zvezin kongres, je izjavil, da je bil izvoljen zato, ker so prebivalci Texasa naveličani in siti Trumana. Guill je bil izvoljen na mesto odstoplega demokr. kongresnika Eugene Worley-a, ki je postal federalni sodnik.
Nezadovoljstvo s Trumanom narašča
Gornja Guillova izjava je zelo verjetna, ker ni dvoma, da nastaja po vsej deželi ved-
2.	Umor dveh z gangstrst-vom povezanih politikantov v Kansas City je obrnil zopet pozornost na predsednika Trumana in Pendergastovo politično mašino, katere produkt je Truman.
3.	Ekonomsko vzburkavanje.
__ Farmarji so nezadovoljni s
padajočimi cenami. Gospodinje so nezadovoljne nad uničevanjem krompirja in subvencijo cen. Splošna javnost pa je naveličana večnih stavk in visokih davkov.
4.	Pomanjkanje vodstva. —
iz raznih naselbin
FOREISIT CITY, Pa. _ V bolnišnico se je podal William Rataic, ki se mora zdraviti radi krvne bolezni. — Pred kratkim si je vzei življenje Rudolph Boršnik, star 48 let, rojen tukaj. Zapustil je ženo in osem otrok.
MT. OLIVE, 111. — Po težki operaciji je 27. aprila v Stan-tonu umrl Martin Biznik, star 61 let, doma od Save pri Zidanem mostu.
25 odstotkov vse orne zemlje Jugoslavije.
Toda Jugoslavija pridela danes manj živil kot jih je pred enim ali dvemi leti — in to v
času, ko mora nasičevati 50 odstotkov več delavskih ust!
Jugoslavija je poskusila že z bičem po svojih kmetih, kar izpričuje ta mož v svoji lični vaški hišici. On je bil doblro-stoječ, — po jugoslovanskih 'r»a)ie na 3. strani.)
no večje nezadovoljstvo na- Javnost čedalje bolj spoznava, pram Trumanu in njegovi administraciji. Za to so štirje poglavitni razlogi:
1. McCarthyjeve obtožbe so zadele bolj v živo kot si Washington predstavlja. Res je, da je mnogo ljudi, ki ne simpati-
Ta- O Božiču je minilo eno leto, zirajo z McCarthyjem, toda °dkar smo zadnjič imeli za kosi-1 pravijo, kjer je dosti dima, je 0 goveje meso.	Itudi ,ogehj.
da je v Washingtonu pomanj kanje slehernega vodstva. — Ljudstvo uvideva, da ne more ali noče oficielni Washington definitivno ničesar ukreniti na-pram nikomer, čigar aktivnosti so zdaj vsak dan bolj v ospredju, in sploh javnost čuti, da Bela hiša caplja zadaj, mesto da bi vodila in kazala pot.
NAJNOVEJŠEVESTI
Philadelphia.1-—William Green, predsednik AFL, je pismeno sporočil Philipu Murrayu, predsedniku CIO, da se je Ameriška delavska federacija pripravljena združiti s CIO, in skier na permanentni ali stalni bazi.
Berlin.—Rusija je pristala na svobodne volitve v Berlinu, toda pod pogoji, ki bi bili, njej v prid. Vse okupacijske čete bi se morale namreč umakniti iz mesita, kar bi pomenilo, da bi se morale ameriške, angleške in francoske čete umakniti v 2a_ padno Nemčijo, dočim bi se ruske čete umaknile samo v vzhodno predmestje.
Truman je odpotoval s posebnim vlakom na 6,400 milj dolgo potovanje po Ameriki
Uradni namen potovanja je otvoritev Grand Coulee jeza v državi Washington. — V resnici pa ima potovanje politični smoter.
WASHINGTON. — V nede- in 153 sedežih poslancev ali Ijo je odpotoval preds. Truman kongresnikov, od katerih je se-iz Washingtona proti zapadu. daj 86 republkancev.
Predsednik potuje s posebnim1 V državi Ohio se predsedni-vlakom; poleg njegovih prija- kov vlak ni ustavil, ker namera-teljev in svetovalcev ga sprem--va predsednik pozneje priti v Ija tudi mnogo časnikarjev. j to državo, kjer bo nastopil pro-Predsednikovo potovanje bo ti senatorju Taftu. S predsed-trajalo deset dni in prevozil bo nikomu potujeta tudi njegova 6,500 milj. Tekom potovanja bo'žena in hčerka Margaret, imel samo osem formalnih go-j Predsednik bo imel svoje po-vorov, toda gotovo je tudi, da bo- glavitne govore ob sledečih dne-nad 50 tako zvanih “whistle-^vib in v sledečih krajih: Vče-stops,” ko se bo vlak ustavil za raj, v pon. v Lincolnu, Neb.; nekaj minut, da se premenja| torek v Casper in Cheyenne, vlakovno osobje, lokomotiva i.jWyo.; v sredo Pendleton, Ore.; t. d., in ob katerih prilikah na-J v petek v Butte, Mont.; v sobo-vadno predsednik govori s plat-j to v Fargo, N. D.; v nedeljo v forme ali stojišča zadnjega voza Madisonu, Wis množici ki se na takih krajih
in sicer v škofijski hiši na Lake Shore Blvd. in 185 St. Tiste, ki se žele udeležiti naj si rezervirajo prostor vnaprej ter plačajo pri Mrs. Frances Baraga, 1105 E. 71 St., tel. HE 1-5724, ali tekom tedna v župnišču v uradnih urah. Petnajsta obletnica—
Danes ob 8:15 je bila darovana v cerkvi Brezmadežnega Spočetja maša za pok. Dorothy Arko v spomin 15. obletnice njene smrti.
Prihod iz taborišča—
Domin Zabukovec, žena Lojzka in otrok so dospeli zadnji petek k družini John Turk, 22715 Vera Ave., Warrens-ville Heights, O., Dobrodošli! Šesta obletnica—
V	sredo ob 8:25 bo darovana v cerkvi sv. Jeronima maša za pok. Jakob Mausar v spomin 6. obletnice njegove smrti. Peta obletnica—
V	sredo ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Katino Hrovat v spomin 5. obletnice njene smrti.
Strelske vaje—
Euclid Rifle klub bo imel v sredo ob 3 pop. strelske vaje in sejo na Močilnikarjevi farmi. .
Maša za mučenike —
Slovenski duhovnik in vodja katoliške misije v Franciji, Rev. Čretnik, je 7. maja opravil slovesno službo božjo za vse jugoslovanske mučenike, za škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, ki so jih in jih še preganjajo komunisti v Jugoslaviji, za vse, ki so zaprti, bili internirani in deportirani in za vse Jugoslovane, ki so žrtvovali in trpeli za svojo vero, pravico in svobodo. Slovesnost je vodil in tudi govoril nadškof Beaussart. Službi božji je prisostvoval tudi Most Rev. Msgr. Blanchet, škof v Leros in rektor Katoliškega inštituta v Parizu.
Za 45-letnico—
Mr. in Mrs. Frank Zarnick iz McDonald, Pennsylvanija, bosta 13. maja obhajala 45-letnico srečnega zakonskega življenja. Pet njiju otrok živi v Clevelandu, ki jima pošiljajo tem potom iskrene čestitke % željo za mnogo srečnih let! Bog vaju živi!
Iz bolnišnice—
Po dvomesečnem bivanju v bolnici se je povrnil na svoj dom John Per iz 6218 Carl Ave. Tem potom se želi prav lepo zahvaliti vsem prijateljem in znancem za poslane cvetlice, kartice in darila. Zdaj ga lahko obiščejo na domu.
nabere. Pričakujejo, da bodo> Trumanovi govori veljali predvsem dvema skupinama, na katerih pcdporo računajo demokrati: farmarjem in delavcem.
Vsega skupaj bo prevozil ali! se doteknil predsednikov vlak 16 držav, ki so vse politično zelo važne. Na splošno se vse te države nagibajo na republikansko stran. One bodo odločale v novembru o dvanajstih senatnih sedežih, katerih sedem je zdaj zasedenih po republikancih
Sovjeti izgubili kontrolo v Avstriji
Dunaj. — Pri nedeljskih volitvah v Spodnji Avstriji so komunisti izgubili kontrolo v vseh mestnih in vaških občinskih svetih. Povsod je zmagala Katoliška ljudska stranka, M je vodila svojo kampanjo v znamenju protikomunizma in protimarksizma.
-o-
Smrt milijonarja, bivšega siromaka
Boston. — Tukaj je umrl J. Defarra'ri, eden najbogatejših mož v tem mestu, kateremu je daroval javno knjižnico, vredno poldrugi milijon dolarjev. Svojo kariero je pričel ta večkratni milijonar kot ubog prodajalec sadja, ki ga je razvažal po ulicah z ročnim vozičkom. Bil je samec in je živel v navadni stanovanjski hiši, — v tako zvanem “rooming-house.”
Ameriška Domoviima
MM
BESEDA IZ NARODA
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
MAY H50
SUN KON rtjt W»THU F*1 SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30 31
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
No. 91 Tues., May 9, 1950
Vprašanje moralnosti ameriške vlade
Ali se more in sme kakšna vlada nemoralno obnašati napram lastnemu ljudstvu? Ali sme vlada svoje ljudstvo zavajati, goljufati, ga izkoriščati in prikrajševati v njegovi svobodi?
Nam vsem je znano, kako bi občina obsodila človeka, ki bi se brezskrbno dolžil, se vsako soboto opil in se ne bi zmenil za plačilo svojih vsestranskih dolgov.
Kaj bi rekli ljudje o gospodinji, ki privleče vsak dan iz mesnice in grocerije domov velike količine živil, doma pa, mesto da bi jih ob času pripravila za družino, jih pusti, da se ji pokvarijo?
Kako dolgo bi mogel ta ali oni izposojevati si denar od svojih sosedov in drugih ljudi, ko bi napočil čas, da jim poplača svoje dolgove, bi jim pa povedal, da je pripravljen na poravnavo in plačilo dolgov na bazi, da jim poplača 60c za dolar?
Koliko časa bi katera koli občina trpela človeka, ki prodaja od hiše do hiše in bi z revolverjem v roki zahteval od vsakega gospodarja in gospodinje, da kupita njegove produkte? A’i koliko časa bi ljudje trpeli sladkoustega, preve-janega človeka, ki bi nagovarjal svoje sosede, naj njemu izreče visok procent svojih dohodkov proti obljubi, da bo že on poskrbel za vse: za njihovo zavarovalnino,.za plačilo njihovih zdravniških računov in za šolanje njhovih sinov ter hčera na kolegijih in univerzah.
Ni dvoma, da bi ljudje sleherne občine namršili čelo nad njegovimi metodami, in če ne bi storili nič drugega, bi pozvali policijo ali pa sporočili v umobolnico, naj pošljejo koga ponj in ga spravijo na varno.
Kaj pa. če kakšna vlada vse to počenja? Ali je tak postopek od njene strani manj nemoralen kakor od strani po sameznika?
Vlada Zedinjenih držav je obsedena od manije razsipanja in izdajanja denarja na desno in levo! Ona živi ■— kakor pravimo — izven območja svojih dohodkov, in to ne morda nehote ali ker ima smolo, ampak namenoma, ker hoče tako!
Naša vlada je odredila, da se mora več živil spraviti na trg, kot jih more ljudstvo konzumirati, zato se odvišek teh živil ali kvari, ali pa leži po raznih skladiščih, s čemer se samo odlaša proces kvare in razkrajanja. Tudi to se ne dogaja po nesreči, marveč namenoma.
Vlada Zed. držav si je izposodila od svojih državljanov denar z obljubo, da jim bo po desetih letih vrnila SlOO za vsakih $75, ki jih dobi od državljanov s prodajo varčevalnih bondov. Toda, ko pride čas povračila, dobi oni, ki ji je posodil, to je, ki je kupil njene bonde, nazaj samo $60 v aktualni nakupni moči denarja, v primeri z zakupno močjo originalnih $75. In nato, da je mera ironije zvrhana, pa vlada zahteva še plačilo davka na pravljičnih $25 profita, ki ga je baje posojevalec oziroma kupec bondov naredil!
Vlada Zed. držav sili svoje državljane na nakup stvari, katerih ne potrebujejo ali katerih stroškov ne morejo zmagovati.
Vlada Zed. držav je že odvzela visok procent dohodkov svojih državljanov v obliki davkov, s čemer jih je okrnila v njih svobodi izdajanja svojega lastnega denarja, in zahteva vedno višji in višji delež ob zagotavljanju, da bo ona poskrbela za vedno več in več njihovih privatnih zadev.
In tako dalje, in tako dalje . . .
Toda ljudje, ki to delajo, ne bodo ostali dolgo na oblasti, če bo ljudstvo zahtevalo, da se mora vlada držati istih moralnih standardov, ki veljajo v splošnem za vse posameznike!
Komunistična vzgoja
V neki švedski reviji čitamo zelo poučen članek, ki nam jasno priča o duhu nove morale ter posebne ljubezni do staršev, ki jo komunizem vceplja v mlada srca.
V pionirskih klubih vise slike in v mestih so imenovane ulice po dečku Pavliki Morosovem. V knjigah pozivajo mladino naj sledi njegovemu zgledu. V njegovi rojstni vasi so mu sovjetska oblastva celo postavila spomenik.
• Pred 17. leti, ko so boljševiki kolektivizirali njegovo rojstno vas in so posebno zanesljive komisije rekvirirale kmetom živino in orodje za kolektivno farmo ter žito za Moskvo, je to komisijo vodil od hiše do hiše trinajstletni deček Pav ik Morosov.
Deček je peljal komisijo tudi v hišo svojih staršev, katere ie že prej ovadil kot sovražnike ljudstva, češ da so pomagali kmetom upirati se oblasti. Nekaj dni kasneje je deček izginil. Njegovo telo so našli malo potem v gozdu. Sko-rai vse v vasi so aretirali. Nobenega dokaza ni bilo o tem, kdo je ubil dečka, toda sovjetska policija je obsodila njegove starše, dva,strica in vse, ki so stanovali v isti ulici, na smrt.
Tako je bilo junaštvo Pavlike Morosova. Ovajal je svoje starše in sorodnike in ker komunizem povsod rabi ovaduhe, ga postavlja mladini za vzgled!. . .
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — Odkar je začel objavljati Milan Medvešek svoj potopis s potovanja po Jugoslaviji, o kateri sam pri zna, da ima tudi pod komunističnim soncem svoje temne strani, večkrat kdo vpraša, kako to, da vzlic temu na vse pretege hvali Titov policijski režim in ga opravičuje. Kakor se je izrazil neki tukajšnji rojak: “Kolikor jaz vem, ni vsa leta, odkar je v' Ameriki, napisal en procent toliko dobrega o svoji drugi domovini, kakor o Titovem režimu zadnja dva meseca. In vendar jaz že tri leta dobivam od sorodnikov v starem kraju same pritožbe, stokanje in pridušeno preklinjanje prav tega režima! Kaj je narobe s takimi tiči? Ali jim gre v glavo čast, ki jim jo privoščijo titovci? Ali ne morejo pozabiti tistih banketov, na katere so bili povabljeni v Belgifadu in Ljubljani? Toda Amerika jih redi že dolgo časa, pa še lepo — in vendar ne slišiš, da bi kateri teh Milanov in Mirkov in Žosk in Ančk zapisal dobro besedo o nji, kje šele, da bi se navduševal zanjo ali za njeno vlado! Kaj, strela, jih moti, te ljudi?”
Mož je pokazal na en vzrok: čast, pozornost, gostije. Titovi ljudje so se naposled naučili, da je treba takšne goste lepo počastiti in jim postreči, da se jim obisk vtisne v prijeten ali celo blažen spomin. Zdaj pa berite, kako Milan Medvešek vzhičeno piše o veliki gostiji v bivšem Aleksandrovem dvoru v Belgradu, kamor je bil tudi on povabljen! “Sam (sebi) nisem mogel verjeti, da se nahajam v tej pisani ali visoki družbi nove Jugoslavije,” se ginjen ozira nazaj v tisti čas, ko mu je bilo za hip dovoljeno, kretati se med velikaši novega reda. “Samo pomislite, ta Milan, ki je v Ameriki že v hotelu posodo pomival za sedem dolarjev na teden, se je nenadoma znašel v bivšem novem dvorcu kralja Aleksandra, v katerem je sedaj predsedstvo ali prezidij jugoslovanske vlade.” (Podčrtal jaz).
Kardelj, njegova ljubezniva Pepca, Kidrič in drugi komunistični velikaši so prihajali k rtjemu ter se spuščali ž njim v intimne pomenke, kakor Milan večkrat ves blažen omeni.
Pa bi človek ne hvalil in zagovarjal takih ljudi?! Zlasti še, ko ta nesrečna Amerika ne zna počastiti takšnih brihtnih mladeničev, temveč jih celo poniža s pomivanjem posode po hotelih! Saj bi se človek zjokal!
Torej je treba titovcem priznati, da so se razvili v dobre psihologe in da so se naučili, kako se takšpega milega gosta priveže na rdečo vrvico, ne da bi se tega sam zavedal.
Pa še z enim odkritjem nas je presenetil Milan M. Na tisti slavnosti se je menda izgubil, kajti Aleksandrov dvor je precej velik. Toda naj Milan sam pove, kako so se on in njegova družba rešili iz te zagate! — Ko smo se tako ozirali na okoli,” pripoveduje zelo odkritosrčno, “in ugibali, kaj in kako„ stali tam kot cepci in kadili cigarete, se je nenadoma pojavil moj bratec Dolfi, ves na-smehljan in poln medalij preko prs!”
Bratec Dolfe. . . z rajdo bleščeših medalj preko junaških prs. . .
. Ali vidite, kam pes taco moli? Medalje. . . poln medalj ali medalij, kakor pravi Milan. To pomeni, da se bratec Dolfi, višji častnik v Titovi armadi, sonči v padišahovi naklonjenosti.	*
In noben dober brat ne bo govoril slabega o maršalu, ki ima toliko bleščečih medalj ali medalij za rodnega bratca! — (Kaj praviš, Peter, če tudi temu bratcu Dolfitu, ki ima na pretek medalij, manjka vsega: kruha, žajfe, knofov in sploh vsega, česar primanjkuje vsem našim plebejskim ljudem, ki nimajo medalij in ki ne spadajo v kasto te nove proleatrske aristokracije? Opomba stavca).
* * *
Sledeči odstavek je iz Medveškovega opisa omenjene slavnosti:
Na tej * akademiji je bil glavni govornik Veljko Vlahovič, član centralnega odbora jugoslovanske kom. stranke. Tudi on je bil bojevnik v partizanski borbi in bil ranjen; prišel je na oder. Toda mož je imeniten govornik! Za zmago je pripisoval zasluge v prvi vrsti maršalu Titu. In kadar je omenil Titovo ime, je vsa avdijenca spontano vstala in navdušeno vzklikala: “Tito! Ti-to! Ti-to!” Vzklikala je toliko časa, da se je Tito in njegovo spremstvo ponovno dvignilo.
Natančno takšne “akademije” so vprizarjali komaj pred desetimi leti v Nemčiji in Italiji. Takrat so seveda vzklikali: Hit-ler! Hit-ler! in Buče! Du-če!
* * *
(“Rad bi vedel,” je modroval sosed Miha, ko sem ga opozoril na ta krasni prizor partijskega navdušenja, “kaj bi se zgodilo s človekom na takšni le akademiji če ne bi ‘spontano’ vstal in zatulil z drugimi vred. Kaj praviš, Peter?”
Medalij bi mu prav gotovo ne dali),
* * *
Danes se kar ne morem ločiti od Milana Medveška. O, nič se nisem zaljubil vanj, pa tudi sovražim ga ne, niti mu ničesar ne zavidam, vključivši tista dva meseca v padišahovi senci. Upam, da je užival z vsem srcem in ga še danes preveva radost, kadar koli se spomni na tiste blažene trenutke, ki jih je preživel v bližini junakov svojih mladeniških sanj. Ampak njegov potopis je tako sapramensko zanimiv! Posebno opis sprejema pri slavnem hpstarskem maršalu v njegovem privatnem dvorcu ali “maršalatu”, kakor ga imenuje Milan. To vam je pravi biser žurnalistične portretike!
Maršal Tito ni noben bedak! To poudarjajo tudi ameriški časnikarji, ki ga osebno poznajo. Milanov opis sprejema v dvorcu v Dedinjah potrjuje, da zna Tito pihati svojim obiskovalcem na dušo in jih osvojiti. V tem je mojster, da malo takih: prijazen, pozoren, uglajen, skromen, priljuden, zgovoren, vedno pripravljen s prvim odgovorom, torej resnično očarljiv možak in idealen gostitelj. Ko sem bral Milanov opis, sem se nehote spomnil prizorov iz Indije, v katerih vidite kačjega krotilca, kako svira na piščal, kače pa “plešejo” po njegovi muziki. Tito je tak čarodej. In bog-me, da ni Milan edini človek, katerega je maršalova čudežna piščal tako očarala, da ga ne more ne prehvaliti in ne pozabiti. Tudi marsikaterega “utrujenega” ameriškega “svetovnega poznavalca” je že navdušil zase kakor kakšnega petošolca!
Tito seveda ni bil vedno tako očarljiv napram Amerikan-cem. Tudi za izseljence se ni zanimal. Tiste čase je bila namreč bodočnost Jugoslavije še “neločljivo povezana z USSR.” Ampak danes je pa
odvisen sam obstoj od pomoči iz Zapada, predvsem U. S. A. Njegova megalomanska petletka bi bila že obtičala v grapah, če bi ne bilo ameriških in angleških kreditov. Tito in njegove petletke so vsak dan bolj odvisni od Washingtona, Wall Streeta in Cityja (londonski finančni distrikt). Tito in njegovi pajdaši to predobro vedo. Zato se tako trudijo, da bi ugodno vplivali na glasnike javnega mnenja v Ameriki; in zato posvečajo tolikšno pozornost celo izseljeniškim skupinam, za katere bi se dični hos-tarski maršal še pred dvemi leti niti ne zmenil.
Toda volčja mrcina nas ne bo preslepila, pa če se še tako tesno zavija v ovčji kožuh in še tako sladko meketa, da je “ljudstvo pravi gospodar”! Pa tudi v Washingtonu in Londonu niso tako neumni kakor upajo Tito, Kardelj, Pijade in Kidrič. Rdeči rokovnjači se bodo morali še učiti, kojiko je vredna “narodna suverenost”, kadar neka	dežela	zagazi v
take	škripce,	da	ne	more več
gospodarsko dihati brez kisika dolarskih in šterlinških kreditov !
*	*	*
V	Jugoslaviji	ni	pismene
cenznure. Vsaj Titova vlada tako pravi. Ampak pismom, katera dobivamo od tam, se kljub temu od daleč pozna, da so bila odprta še potem, ko so bila oddana na pošto,. Tovariši cenzorji so tako nevešči svojega posla (ali pa preobloženi z delom), da puščajo za seboj tako vidno sled kakor medved v južnem snegu!
. * * *
Gardnovi in Kuhljevi tra-bantje po naselbinah se v Prosveti zaletavajo v Mrs. Mary Prašnikar kakor tolpa lačnih psičkov. Njihov bevskajoči očitek se glasi, da ne govori ta pogumna žena resnice o Jugoslaviji in Titovi “ljudsko-de-mokratični” vladi. Po skrotovičeni logiki teh preprostih duš, ki se vse svoje življenje niso naučili misliti s svojo lastno glavo, je resnica priležnica slavnega hostarskega maršala in Gardnova dekla! Upam, da si Mrs. Prašnikar ne dela sivih las zaradi tega bevskanja in pihanja. Saj možaki sami ne verjamejo, kar ponavljajo za Titovimi trobentači! Samo jezi jih, da so bili tako grdo potegnjeni in da jim manjka korajže, da bi svojo zablodo priznali kot se spodobi za može. In korajžo si delajo za konvencijo, pa njo in njene pristaše bi radi že pred konvencijo preplašili. Ampak če kaj vem, jim to ne bo uspelo. Žena sicer ne nosi hlač, vendar ima več možatosti v sebi kakor večina tistih, ki jo kritizirajo. — Nof sed!
Peter Kopriva.
"------o------
Moji mami!
Cleveland, O. — Prisluhni, moja draga mamica tam v daljni domovini, kriku mojega srca, tu v prekomorski svobodni deželi. Po razdaljah, čete mimo-ge meje, vode in gore, celo s tako imenovano železno zaveso, sva ločeni telesno, ali duši in srci obeh pa so čisto blizu.
V duhu Te vidim, kako sklepaš roke k molitvi zame. Vidim, solze v Tvojih očeh, ko misliš name, v veliki skrbi za mojo dušno m telesno srečo. Neizmerna je Tvoja bolečina, v osamljenosti z ločitvijo od svojih otrok. Štiri Ti jih je Bog~ dal in danes si sama, sama v trpljelnju, pomanjkanju in zapuščenosti, ni ga, da bi Ti izrekel prijazno besedo, privoščil Ti ljubezniv pogled in da bi ti ponudil dfr ob tirnico	ze-
meljske sreče. 1 V naj več ji si-rovščini pa imaš trdno upanje, da boš dočakala še sončne dneve in vrnitev v Tvoj objem vsaj enega otroka. Junaško
prenašaš kruto usodo z globoko vero v Vsemogočnega in s Tebi edinstveno lubelanijo matere.
O, mati! Kako velepomembna je ta beseda, ki vsebuje najipopolnejšo ljubezen, katero more imeti' le krščanska
mati do svojih otrok.
O mamica, kako rada bi Te danes objela, se Ti zahvalila za podarjeno življelnje, za ves trud in skrbi, za vzgojo in nauke. predvsem za sv. vero in narodno zavest, kar si mi vcepila v dno srca z besedami, zgledi in dejanji od svoje bogate duše. Rojstni dan, ki ga praznujem — že petega izven Tvoje družbe — ni vesel, ker ni s Tabo obhajata1,. Poleg Bogu se imam Tebi zahvaliti za življenje. Kako? S posnemanjem Tvojega življeja! O, da bi mogla biti takšna, kakor si Ti, pa bom dosegla svoj življenjski cilj, ki mi ga je začrtal Bog.
Junakinja v križih, mučenka v ibpljenju, [zimdgovalka nad zlom m svetnica v svojem poklicu. Ko je Bog hotel Tvojega Benjamina za žrtev sv. vere, in poštenja, si rekla: “Kakor
je božja voli j a” in pristavila: “Ponosna sem na sina mučenca in veselim se snidenja z njim v nebesih.” Ko sem bila v satanovem taboru jetnica, si prosila Boga, naj me ohrani verno in pošteno, za nebesa, da ne bi za ceno življenja odstopila od idejne poti. Bog Te uslišuje. Materine molitve so
magnet, ki pritegne samega Sjtvarnika k revnim; zemljai-nom. Samo slutiti mio/remo neizmerno ljubezen naših mater. Le kadar stopimo na njihova pota, bomo vedeli, kaj je mati in žrtev.
Zbogom mama!
Novomeščanka.
Iščem svoje znance
Biwabk, Minn. — Rad bi izvedel za naslove starih ameriških Slovencev iz župnije Hinje na Dolenjskem, predvsem za sledeče — rojeni: Breznik Marija, Boldan Julka in Janez, Mirtič Alojz, vsi iz Sel; prav tako bi rad izvedel tudi za naslove rojakov iz Vrha in ostalih hinjskih faranov. Prav tako bi rad izvedel za bratranca po imenu Frank Jarc iz Verbouca, Dobrnič. Jaz scem doma iz Sel moja žena pa je Primaževa iz Vrha rojena Škufca. Njen stric je bil George Škufca v Jolietu, IH., o katerem smo nedavno brali v Ameriški Domovini, da je umrl in da zapušča menda 5 sinov.
Kdor se zanima, kako je danes v župniji Hinje in kako je bilo za časa vojne, kako je j utišala “slavna” O. F. vojska na velikega sovražnika — hinjsko cerkev in na žvirško. Dalje kako so osvobodili v februarskih mrzlih jutranjih urah mirno speče ljudstvo (brez izjeme stare in mlade) izgnali iz stanovanj. Vse to mi je dobro znano.
Zanima me kdo mojih znancev še živi. Oglasite se, da saj menda niste še vsi pomrli. Iz župnije Hinje nas je bilo 23 beguncev, le nam je bilo še mogoče re rešiti iz “Novega raja,” a če bi ,se bilo mogoče rešiti tudi drugim, bi bili pa gotovo, vsi iz te fare begunci. Samo dva bi bila ostala tam od vseh 2,000 duš. Na žalost danes vsi trpijo grozne bolečine in se evro v razbeljeni “osvobodilni masti,” ki so jo skuhali par barab m nekaj znanih tatov in zločincev. Ubogo ljudstvo, kdaj jim bo zasijalo
O. K. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni,
Janez Ferkulj, Biwabik Box 327, Minn.
-------o-------
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 3214 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 614; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekalTpa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56-je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 43 je 17. (Po “Obzoru.”)
-------o------
— Na LaGuardia zrakoplov-nem polju v New Yorku porabijo povprečno 175,000 galon ga' zolina na dan.

AL PA NE
Pokračev Jurče ni hotel delati. Ravnal se je po zlatem nauku: tisti naj dela, ki je neumen. Kar lepo je živel od dobrih rok. Včasih je tako nanešlo, da ga je kdo prisili! za kokšno lažje delo, da je dobil kaj za pod zobe. Delo je moralo biti lahko in naglo U' vršeno.
Nekoč pride mimo hiše, ki je po svoji zunanjosti mnogo obetala za našega Jurčeta. Na verandi pred hišnimi vrati je sedela gospa, ki se ji je poznalo, da ne trpi pomanjkanja-Jurče takoj ugane, da praznik rok ne bo odšel od te hiše, samo če bo prav začel. Tisto žensko tam na verandi je treba najprej ganiti, da se ji bo smilil, potem bo za gotovo odprt1
kaščo na stežaj im tudi kaj ok' roglega mu zna kaniti v roko-Saj pri tej hiši mora biti denar, če je le-kje.
Jurče si naglo napravi na' črt, nato ipa krene proti hiš1-Ko pride že blizu verande, kjel' je počivala od brezdelja tista ženska, ki je bila najbrže hiš' na gospodinja, se vrže Jure® na tla in začne grizti travo-Prav zares! Z vsakim koštrO' nom bi se lahko kosal, tako si je pomagal do sočne trave.
Ženska ga nekaj časa gleda« potem pa zavpije:
“Ja, za božjo voljo, kaj Pa peč.tete 'tam v travi?”
“Jem jo, gospa. Tako sen1 lačen, da sem se lotil trave-
Že ves teden nisem videl gorke žlice v želodcu,” Tako je tat'
sonce svobode?
Mi smo srečni. Po štirih letih in pol begunskega življenja so se našli usmiljeni ljudje, ki so nam pomagali, da. smo mogli priti v svobodno Ameriko. Letos 15. januarja 1950 smo prišli na naš nov dom v Biwabik. Dela sicer še nimamo, za nas skrbijo dobri ljudje. Sedaj je res še malo nerodno, a ko bomo enkrat začeli delati, potem bo pa že vse
nal Jurče in grizel naprej trn' vo, v sladkem pričakovanj11' da to ne bo trajalo dolgo.
Pa res ni! Ženska se j e kaJ cedila od samega usmiljenj3 in malone v solzah reče sii-0' maku: “Ubogi mož! Vstani 13 pojdi pred vrata na oni straw1 hiše.” Piotem je v zaupneh1 glasu dodala: “Veste, tani ie mnogo večja trava kot tukal pred hišo.”
KARL MAUSER:
Qip0»i
Ameriška Domovina
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
s r»itTi i g
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

Dopisi in drugo
Novice iz severa
Vfc'l D’Or, Que. — Kmalu 'bo ;:e dva meseca, kar sta prišli sem na sever dve cvetki, ki 'Se jima pravi Cilka in Marica, da poživita našo malo družbo bivših Špitalčanov. Težko smo jih pričakovali, predvsem pa ženin Francelj, ki nam je kmalu eno vzel in jo odpeljal pred oltar.
Da me boste mislili tam po Torontu in Montrealu, da se tukaj na severu samo kisamo ter dolgčas in veselje prodajamo, vam moram povedati na uho, da smo se predzadnjo soboto prav dobro imeli. Ta dan smo namreč praznovali poroko naših novih dveh novoporo-čeneev ib to sta Francelj Krmelj in gdč. Marica Rozman.
Ko smo prišli zjutraj v cerkev, se nismo mogli načuditi nad tako lepo okrasitvijo oltarja. Gospod župnik nam je potem povedal, da so zato tako lepo napravili, ker se prvič poročata v tei cerkvi bivša D. P.
Kaj pa potem pride, pa že sami veste; da sta si obljubila zvestobo, to je samo po sebi'
umevno, pa še precej glasna sta bila. Mene je predvsem zanimalo, kdaj se bomo usedli' Za belo pogrnjeno mizo, obloženo z raznimi dobrotami. — Prostore za ta dan nam je rade volje odstopil g. Stark, sta-ronaseljenec, kateri nam je že' Večkrat v težavah pomagal in se mu na tem mestu naj lepše Zahvaljuj emo.
Zvečer je bilo mnogo čestitk ženinu in nevesti od strani Angležev, Francozov in naših staronaseljencev. Vsi so jima želeli mnogo -sreče in veselja. Vsem tem se pridružim tudi Jaz m Vama kličem- — Bog Vaju živi!
Eden od navzočih.
Slovencem in Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je pravkar izšel izpod peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont.
Pri nji lahko tudi naročite Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950.
Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig.
POROČILO IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. straalJ
pojmih in standardih. Tik za svojo malo vasjo, ki leži komaj nekaj milj od Novega Sada, glavnega mesta Vojvodine, jugoslovanske žitnice, so posedo-dovali on, pred njim njegov oče in pred tem njegov stari oče 16 hektarov (40 akrov) dobre in rodovitne zemlje. ‘Kulaki” — “sovražniki države”
“Pred tremi leti so pa odločili,” je rekel mrko, “da je človek, ki poseduje več kot 12 hektarov zemlje, bogat “kulak” in “sovražnik države.” In tako so mi vzeli štiri hektare zemlje ter jo dali nekemu črnogorskemu hribovcu, ki je pridelal lani 4,000 fuhtov pšenice, to je polovico manj kot
državi. Moja kvota lansko leto je znašala 16,000 funtov, pridelal sem je pa 19,000 funtov.
“Pa se je pobiralec vrnil in mi povedal, da je bila nareja-na pomota. Moja kvota da je bila 18,000 funtov, ne 16,000! Posledica te “pomote” je bila,
sem je pridelal jaz na isti zemlji. —
“Vsako, leto določijo kvoto pšenice, ki jo je treba izročiti
Siovebce iz -Montreala prosim, če kdo ve, kje bi si lahko naročil krij igo “George Koziak janissaire Slovene”, ali pa naj se oglasi dotični, ki je bil dal ° tem dopis v Ameriško Domovino. Pisal sem bil namreč že na dve knjigarni, pa nimata te knjige v zalogi. Piše naj na nasliov: J. B. Box 884, Val P’Oi, Quebec, Calnada.
* ♦ ^
Smrtna nesreča ^ Torontu
Toronto, Ont. — V petek, 21. aprila, ob štirih z j ultra j se je 2 avtom smrtno ponesrečil 24 letn Anton Hren, doma iz
Žužemberka (pri Novem mestu na Dolenjskem. Nesreča se je zgodila 8 milj pred Torontom, ko «e je vračal s svojim brat-r ante m Francetom Mulcem od svoje zaročelnke domov. Vsled utrujenosti je med vožnjo za-
dremal, prebudil se je šele, ko je s .polno hitrostjo privozil do rdeče signalne luči na križišču pred seboj. V tem trenutku je izgubil prisotnost duha in tako ni mogel obvladati volzjla. Z nogo je pritnisnil namesto na zavoro — na. “gas” ib v tem trenutku zadel z avtom s tako silo v 'bližnje drevo, da se je smrtno ponesrečil in umrl za poškodbami ob eni popoldne istega 'dne. Njegov bratranec France pa ni skoro nič poškodovan.
V Kanado je prišel 23. j umi ja 1948. Razen bratranca nima v Kanadi nobenega drugega sorodnika. Pogreb se je vršil v ponedeljek 24. aprila ob desetih dopoldne. Pogrebne obrede sta opravila naša dva duhovna gospoda g. dr. Kolarič in g. Vukšenič. Za dostojni | pogreb so preskrbeli bratranec France in njegovi dobri prijatelji.
Vence v zadnji pozdrav so mu poslali: skupina njegovih prijateljev, bratranec France, zaročenka in njena mati rodbina Grbas in srbska skupina. Prav lepa hvala vsem, ki so kakor koli poskrbeli za dostojen pogreb.
Naj mu bo lahka tuja zemljica, naj v miru počiva in Bog mu daj večni mir in pokoj. — Med prijatelji pa naj mu bo .ohranjen blag spomin.
Michael -------o-----—
Rebol.
Nova pesmarica
Iz Spittala v Avstriji je prispel drugi del pesmarice “Slovenske narodne pesmi.” Pesmi so zbirali dijaki — srednješolci v zadnjih dveh letih begunstva. Pesmarica- vsebuje 365 pesmi nastalih po raznih krajih Slovenije. Poleg besedila ima vsaka pesem tudi note, nekatere pesmi imajo še več varijant v besedilu ali melodiji. Vsak del stane $1.00
Kdor še nima prvega dela oziroma želi imeti še drugi del, naj piše na naslov:
Francka Ambrožič, 267 Seaton St. Toronto, Ontario, Canada.
MAY 1950
SUN MON its WED THU FRI SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAJ
9.	—Dr. Valentin Vodnik št-35 SDZ priredi ples v SND na 4583 W. 130 Sl.
10.	—Zvečer po pbožnosti pri-rdi podružnica št. 15 SŽZ Gard Party v cerkveni dvorani sv. Lovrenca.
12.—Dr. Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi ples v SND na 4583 W. 130 St.
14,.—Godba sv. Jožefa priredi koncert in ples v Sloven-skme domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Euclid št. 29 SDZ obhaja 25 letnico obstanka v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave.
19.	— American Veterans W. W. 2 ples v SND na St. Clair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St. Clair Ave.
21.	— Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico obstanka. Popoldne ob štirih aanket v dvorani SND na 80 Sit.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	— Društvo Srca Marije ples v SND na St. Clair Ave.
28.	— Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zaipadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JUNE
4.—Mladinski pevski zbor fare sv. Lovrenca priredi koncert v cerkveni dvorani. Po
koncertu ples.
3. — Glasbena matica ples v SND na St. Ciair Ave.
10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
17.	— Sportmen’s Club of Slovenec št. 1 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
18.	— Zveza društev Najsv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih Brae Burn, 25000 Euclid Ave.
25.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi ples ob obletnici otvoritve.
JULIJ
23.	—-Piknik fare Marije Vne-bovzete v Coliinwoodu na cerkvenih prostorih.
AVGUST
13.—Ohio K. S. K. J. Boosters priredijo piknik na prostorih “American Jugoslav Center,’ na Reeher Ave.
SEPTEMBER
24.	— Pevski koncert skupnih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
1.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi “Halloween' Dance.’’	*
1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
NA NOVEM NASLOVU!
Mojim klijentom in naročnikom “BARAGOVE PRATIKE” in Baragovih knjig naznanjam, da sem se preselil na novi naslov v Chicaško predmestje BERWYN, ILLINOIS.
Moj NOTARSKI URAD in urad “BARAGOVE PRATIKE” je od zdaj naprej sledeči:
JOHN JERICH
NOTAR in IZDAJATELJ “BARAGOVE PRATIKE” 6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
Telefon: Stanley 5863
(Izrežite ta oglas, da boste imeli naslov in telefon pri rokah)
NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila pre- , vzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovin?, 6117 St.
Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj dragega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč.
Dolenc. Njen naslov je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vseni zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
da sem moral kupiti še pšenico v vasi za moko za domačo uporabo.”
Na $1,620 — $1,100 davka. . .
Kot “zasebnik” ali privatnik ni upravičen do nakupa konjske opreme, železnine, poljskega orodja, umetnih gnojil in druih stvari, ki so na razpolago zadrugam ali kolektivnim kmetijam.
Njegovi lanski dohodki od medu, kokoši, jajec, malega preostanka masti nad njegovo kvoto in še nekaterih drugih pridelkov, ki jih je smel prodati na prostem trgu, so znašali 82,000 dinarjev ali $1,620. Od tega je moral plačati 55,-000 dinarjev ali $1,100 v — davkih. . .
Ali se še čudite, če kmetje nočejo sejati in obdelovati?” je vprašal.
Namen tega brezobzirnega pritiska je vsekakor dvojen: da se prisili kmete v kolhoze in da se poveča vladne “pridobitve” skoro Zastonjske hrane, da se jo potem razdeli med mestno tovarniško prebivalstvo.
Toda ta prizadevanja so se v obeh svojih namenih izjalovila.
Druga stran slike
Ampak štorija ni zgolj enostranska. V velikih predelih Jugoslavije je bilo kmetovanje skolraj prav tako primitivno kakor v davnih biblijskih časih. Dežela potrebuje — o tem ni dvoma — ogromne kmetijske modernizacije z novo mašinerijo in pouka v znanstvenih metodah. V Starem Pasavu, v južnem delu Vojvodine, sem obiskal eno največjih novih zadrug, kjer sem govoril tudi z Jankom čmeli-kom, Slovakom in vodjo “brigade” 50 poljskih delavcev. Ničvredna in obrabljena oprema
Kmetijsko orodje je bilo po ameriških standardih zastalre-lo in v žalostnem stanju. Toda Čmelik je bil ponosen na štiri male traktorje, na dva mala vretenčasta stroja za žetev in na dvoje bran, kakršni sem zadnjikrat videl leta 1905.
On je eden izmed 250 kmetov, ki so pripisali svojo zemljo zadrugi, v kateri je 3,200 akrov zemlje, čmelik ne bi šel za nič na svetu nazaj pod stari sistem.
“Prej,” je rekel, “sem imel šest akrov zemlje, konja, kravo, pet ovac in pet prašičev. In vse orodje, kolikor sem ga imel, je bilo pljug in srp.
“Za klajo konju je bil potreben pridelek dveh akrov zemlje. In skoraj vse, kar sem mogel pridelati na ostalih štirih akrih, je šlo za davke, ki so znašali v letu, preden sem stopil v zadrugo, 6,500 dinarjev”. ($130) Lansko leto pa je bil njegov davkov prosti delež kmetijskih pridelkov — ko je zadruga oddala državi svojo kvoto za plačilo semen, umetnih gnojil in mašinerije— prav lep po njegovih standardih. Dobil je namreč 3,502 funta pšenice, 150 funtov sladkorja, 30 litrov olja iz sončnic, 500 litrov vina, 37 litrov slivovke, 610 funtov krompirja, 100 funtov jabolk in 7 funtov medu.
XVI. KAPLAN
Noiite thesaurilziare vobis thesaurus in terra, .ubi aeru go et tinea demolitur, et ubi fures effodiunt et furantur (Mat 6, 19--20) *
(* Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta mol.' in rja, in kjer tatje kop Ijejo in kradejo.)
Ludje ipo cerkvi so zašumeli. Klemen je počasi odhajal s prižnice.
To je torej novi kaplah. Lepo govore. Človek bi jih kar naprej poslušal. Ljudje še do sape niso mogli. Zrli so na prižnico kakor na oltar. Klemen je govoril počasi. Zdaj pa zdaj je potišal glas, nato pa spet zagrmel, da so se poslušalci zdrznili.
Župnik govere kakor da bi brali, kar naprej z istim glasom:	Človek ne ve, kdaj bo
prišel Amen. Kaplan pa povedo vse lepo po vrsti, vse se ta-1 ko veže, da ne more biti drugače.
Stari in mladi so veseli, že zjutraj se je poznalo, da je nov gospod pri fari. Kaplanova spovednica je bila oblegana.
Klemen je sedel v spovedni-či. Prvič v življenju bo prisluhnil najbolj skritim kotičkom človeških src. Vijoličasta štola mu visi prek talarja, s priprtimi očmi odpre okence.
Čuden nemir pred neizrazno močjo, ki mu je dana, mu trese roke.
Tesno prisloni uho k mreži. Ko daje prvo odvezo, se smehlja. Z (zaprtimi očmi naprav ikriž in zapre okeince. Hvaljen Jezus.
Na veke. Amen.
Nato odjpre okence na drugi strani. Več kot deset spovedancev je še čakalo, ko je obesil štolo na žebelj. Moral je v žagvad, da se opravi za mašo. Visok in močan je šel po sredi cerkve. Ljudje so se mu umikali in zvedavo strmeli vanj. Z nasmehom je ošinil otroke, kj so se drenjali pred obhajilno mizo.
Po maši se ljudje kar niso mogli raziti. Čakali so pred cerkvijo m pred stopnicami j Ko je šel mimo njih, so zginili klobuki z glav. Možakarji so se koj spustili v pogovor. Klemenu je bilo všeč. Želel se je spoznati z ljudmi. Nekaj žensk je prilšlo zavoljo maš. Moral, je v sobo, da jih vpiše v intenci j sko* knjigo. (* Knjiga, kjer duhovnik vpiše maše in namen.)
Kar regljale bi. Klemen jih je rad pos lužah Preproste zgarane ženice so mimogrede razlagale svoje .težave. Žano-va je Izidjhovala zavoljo moža. Že skoraj pol leta leži. Težko bo kaj z njim. Nobeni čaji več ne pomagajo. Pa štirje otrocj so. Oh, jejzesta!
Jeienčeva ima križe zavoljo otrok. Polona sili od hiše. Pa na bajto. Vse besede so bob ob steno.
Jaskova toži zavoljo živine. Dva prašiča sta poginila in teleta so prišla na tako ceno, da se Bog usmili. Kmeta bodo do kraja stisnili.
“lintarji so vintarji, mama;’ se smehlja Klemen. “Saj se bo obrnilo.”
. “Mislite,” bi rada verjela Jaskova. “Za mašo pa pravite, da.bo drug teden. Veste, čez Fronca ga ni bilo. Pri dvajsetih letih je umrl. Nikoli ni pazil nase.”
Eh. toliko je težav, ki jih ženske rade povedo. Da jih le kdo posluša. .
Žanova iz Zabrekov je prosila, da bi obiskal moža. Dela je toliko, mož pa sam doma. Dolgčas mu je. Rad bi se kaj razgovoril.
“Pa še naši kakšno recite,” moleduje Jeienčeva. “Naj ne sili z glavo skoz zid. Veste, saj na koru poje, Saj rada uboga, v tem pa si ne da blizu.”
Klemen obema obljubi. Posebno Žanovi.
Ženske se poslove in kramljaje odidejo po cesti. Klemen skoz okno gleda Izia njimi.
Reve so ženske v teh hribih. Zgarane, da žih je žalost pogledati. Dedci imajo od košev upognjena ramena.
Zgarani ljudje, toda dobri. (Dalje prihodnjič).
DELO DOBIJO
Dekleta dobe delo
Sprejmemo dekleta za lahko ovarniško delo — inspectors assembly in kickers, dnevno delo. Zglasite se v
Dill Mfg. Co.
700 E. 82. St. UT 1-3205
__	02)
Delo dobi ženska
V službo sprejmemo gospodinjo, najraje begunko, je jako dober dom, 4 otroci v družni, ima sama svojo sobo s kopalnico, vse moderne udobnosti. Katero zanima naj pokliče CHerry 1-7371 in naj vpraša za Mr. Jack.	(95)
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Mlad zakonski par bi rad dobil 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega je prošen> da pokliče PO 1-7937.
Soba se odda
Odda se sobo za 2 fanta. Si lahko tudi kuhajo. Novi naseljenci imajo prednost. Naslov izveste v uradu tega lista.
PRIHRANILI SI BOSTE DENAR,
ČE F^OSETITE NAŠO RAZPRODAJO!
Oblak Furniture Co.
6612 ST. CLAIR AVE.
Za vaše počitnice
ste vabljeni, da pridete v
Christiana Lodge
Slovensko letovišče
Hotel ima 30 sob z prsno kopelj zraven. 17 koč ima vsaka svojo prsno kopelj. Centralna obednica, z amerl-ško-siovensko kuho. Vsakovrstni športi — privatno obrežje, vožnja na čolnu in ribolov. Sprejemamo 'goste za preko noči. 260 milj izven Clevelanda, na U. S. cesti 112. Pišite po informacije je
CHRISTIANA LODGE
Dominik Krašovec, lastnik
Edwardsburgj, Mich.
Tel.: 9126 > i
Najboljše semenje
WM. G. FRITZSCHE & SON
WEST SIDE MARKET, STOJNICA 111 POD STREHO NA W. 24 ST.
Je imel stojnico prej v stari tržnici LA 1-7550
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko
brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Pred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
Dve hiši na 1 lotu
Naprodaj sta 2 hiši na 1 lotu ; ena je 7 sob za eno družino, druga je 6 sob spodaj, 5 zgorej; obe v jako dobrem stanju. Nahajata se blizu Addison Rd. Pokličite lastnika na HE 1-2184. Tukaj je jako lepa prilika za 2 stranki.
— (Apr. 26-28 May 4-9-12)

Prevarani detektiv
(ROMAN)
milil
Mož je polagoma izopelt prišel k sebi. Iz njegovih oči sine plamen, katerega je pa takoj zadušil.
“Prav lepa hvala za vašo prijaznost,” pravi jetnik, “toda vse je dobro. V glavi se mi je nekoliko mešalo, pa je zopet odleglo.”
“Že dolgo je, odkar ste jedli.”
“Jedel nisem ničesar, odkar mi je ta mož” — pokazal je s prstom na Vernier j a — “prinesel nekoliko kruha in vina na policijski postaji.”
“Ali ne čutite, da ste potrebni nekoliko hrane?”
“Ne — in vendar — če ste tako dobri, bi rad imel kozarec vode.”
“Mogoče želite nekoliko vina zraven?”
“Ne, samo čisto vodo.”
Prinesli so mu, kar je zahteval.
Prvi kozarec izprazne skoro z enim duškom, dočim je drugega bolj polagoma pil.
Človek bi mislil, da se nahaja življenje v tej vodi. Videti je bil kot popolnoma prerojen.
Osemnajsto poglavje
Osemnajst izmed vsakih izločincev, ki stopijo pred preiskovalnega sodnika, pride ,pred sodnijo z dobro pripravljenimi načrti, katere so pripravili in dovršili v ,svojem samotnem zaporu.
Nedolžni ali krivi, vsi so
ll>?
>
pripravljeni, da začnejo igrati svojo ulogo, ki se prične, kakor hitro prestopijo prag za-sovražene sobe preiskovalnega sodnika.
In tedaj mora sodnik vjpora biti vso svojo zmožnost, da prehiti zločinca s primernimi vprašanji. Zadeti takoj pravilno in prepričevalno je naloga preiskovalnih sodnikov.
Sodnik ISSegmuller je mislil o svarilu, ki mu ga je poslal nadzornik jetnišnice. Kakšna nevarnost naj bi mu piretila od .strani tega jetnika? Da, res, planil je v sobo, toda sedaj je popolnoma miren in zamišljen. Sodnik je bil mnenja, da je biio svarilo preti-
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, »gent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi imamo zdaj dobro zalogo KOS
ROČAJEV
BRUSILNIH KAMNOV RINČIC KLADIV KLEPALNIKOV
Pišite ali se zglasite za cene v
Bill’s Hardware Co.
6011 St. Clair Ave.
EN 1-5141 Cleveland 3, Ohio
BILL ZAVASKY, lastnik
MAKE
0NEJa(DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full! basic daily needs of the five vito-! mins whose requirements in human nutrition have been established.
! MILES LABORATORIES, INC A——a Elkhart, Indiana ___
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Terezije Rozman
ki nas je za vedno zapustila dne 9. maja 1948
Tam v tihi zdaj gomili večno spanje spavaš Ti; naj se ljubi Bog nas usmili, da bi se v nebesih snideli.
Žalujoči ostali:
LOUIS ROZMAN, soprog RUDOLF, sin
MARIJA, SOFIJA, ŠTEFANIJA, hčere Cleveland, Ohio, & maja 1950.

:č;.-J: -O,;..
rano in zopet zavzame svoje mesto pri uradni mizi. Tam se je počutil bolj mirinega, bolj močnega.
Jetnik stoji pred njim v polnem odsevu svetlobe, ki je prihajala skozi okna in sodnik je lahko opazoval vsa njegova gi-banjain njegove obrazne poteze.
“Ali se bolje počutite?” vpraša sodnik.
“Precej dobro.”
“Upam,” nadaljuje sodnik, “da boste v bodoče pazili na svoje obnašanje. Včeraj ste skušali izvršiti samomor. To bi bil nov z ločilu v zgodovini vašega življenja, zločin—”
Toda jetnik hipoma prekine sodnika.
“Jaz nisem dosedaj izvršil nobenega zločina,” reče s surovim, toda ne pretečim glasom. “Bil, sem napaden in branil sem se. Vsak človek na svatu ima to pravico. Trije ljudje so padli po meni. Seveda je vse to moja silna nesreča, in dal bi svojo desno roko, če bi se vse to ne zgodilo, toda moja vest mi ne očita ničesar.”
“In vendar so me prijelf in postopali z menoj kot iz morilcem,” nadaljuje jetnik po kratkem molku. “Ko sem dognal, da se nahajam v grobnici, katero zovete vi: samdtna celica, sem, se prestrašil; skoro sem Izgubil pamet. Mislil sem, fant, živega so te zakopali. Bolje je torej umreti, in hitro umreti, kot pa živ umirati v zaporu. Skušal sem se zadušiti. Moja smrt ne bi nikomur povzročila žalosti. Nimam niti žene miti otrok, ki bi žalovali po meni. Da so mi preprečili nadaljni poskus samomora, so mi puščali kri, in potem so me oblekli v prisilni jopič, kot da bi bil norec. Blazen! Zdi se mi, da se mi bo v resnici zmešalo. Vso moč so hodili jetničarji okoli mene, kot otroci, ki se veselijo, če smejo trpinčiti priklenjeno žival, Opazovali so npe, govorili so z menoj, svetili s svečo pred mojimi očmi.”
Vse to je bilo govorjeno z naj večjo grenkobo, toda brez vsakega izraza jeze, tako pri-prosto, toda prepričevalno, da sodnik ni vedel, kaj bi odgovoril ra to. Oba, sodnik in detektiv sta bila v tem trenutku istih misli.
“Ta mož,” sta mrmrala v mislih, je skrajno zvit, “težko bo kaj izvitj iz njega.”
Po kratkem premišljevanju se oglasi sodnik Segmuller:
“.S tem ste raztolmačili svoje iprvo obupno dejanje v zaporih, toda pozneje, danes zjutraj ste zavrnili hrano, ki so jo ’mm ponudili.”
Po teh besedah sodnika se jetniku ratzljasni lice; naj prvo komično pogleda okoli sebe, konečno pa plane v glasen smeh — vesel, odkrit, sonoren smeh.
“To,” pravi, “je pa popolnoma druga zadeva. Seveda sem zavrnil vse, kar so mi ponudil) in navesti vam hočem tudi vzrok. Povezan sem bil
v prisilni jopič in stražnik me je hotel pitati, kot se pita dojenca. No, hvala lepa! Zaprl sem usta in jih na vso moč držal zaprta. Potem je skušal odpreti usta, da vsili žlico noter, prav tako kot delajo z bolnim psom, da mu vsilijo zdravilo v goltanec. Naj vrag vzame njegovo nesramnost. Skušal sem ga ugrizniti; to je
omeli
SUNDAY, MAY
THE PERFECT
TRIBUTE
^owers
-AM) THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE SOPROGE IN BLAGE MATERE
Dorothy Arko
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 9. maja 1935
Srčno ljubljena mi žena, nepozabna mamica; težka bila je ločitev, ko odšla si iz sveta.
Zdaj le mirno tamkaj sniva, : • in počiva sladko naj,
Bog daj njeni duši blagi večni mir in sveti raj.
Žalujoči ostali:
MATT ARKO, soprog EDWARD, sin DOROTHY, hči •
Cleveland, Ohio, 9. maja 1950.
Trinajstletni David Troxel iz Barrington, blizu Chicga, se v prostem času ukvarja s prezerviranjem okostnjakov raznih malih živali. Davida vidimo na sliki, ko ravno dovr-šuje okostje nekega ptiča. Na svoji delovni mizi ima več steklenic, v katerih so okostja raznih zibali.	’
vsa resnica, in če bi se mi posrečilo zasaditi zobe v prste stražnika tedaj bi ostali zasajeni. In ker sem to storil, pa dvigajo sedaj roke proti nebu v svetem strahu in kažejo na mene: “Glejte ga, strašnega moža! Silovit zločinec:!”
Zdelo se je, da se z naj večjim veseljem spominja na ta prizor, kajti zojpet se je začel na vse grlo smejati v naj večje začudenje Vernier j a in v
velik škandal sodnijskega pisarja Goqueta.
Tudi sodnik iSegmuller je le s težavo zadrževal izraz začudenja.
“Brez dvoma ne boste sodili,” reče končno sodnik, “stražnikov v zaporih, ki so samo sledili poveljem svojih predpostavljenih, in ki vas skušajo otresti vaših divjih strasti.”
(Dalje prihodnjič) -*
Največja vrednost v letih!
•	Pristen 42 inčev Youngstown kabinetni lijak (sink) ... iz enega kosa, porcelan a s t o enamel jeklen vrh, ki se upira kislini.
•	Ves iz jekla, napravljen za življenje vseskozi.
•	Dovolj prostora v lijaku in kabinetih.
•	Izgotovljen v belo bleščečem emajlu zunaj in znotraj.
•	Pripravni, razdeljeni predali za pribor.
•	Se prilagodi vsaki barvi v kuhinji; vsi deli perfektno enaki.

Pomislite! Narodno famozna, pristna Youngstown kuhinja po tej nizki ceni! Zdaj je vaša prilika, da nadomestite svojo staromodno kuhinjo z moderno, delo hranečo kuhinjsko krasoto po ceni, ki ne bo enake v letih. Napravljena od največjih graditeljev jeklenih kuhinj. To je neprimerna vrednost!
SAMO


SY MULLINS
in
inštalacija
(kompletno z fittings)
VELJA SAMO DO 15. MAJA
« a © g	!*
15505 EUCLID PRI TAYLOR
(GOVORIMO SLOVENSKO)
MU 1-4200

Y A. SVETEK
\ • t
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.
KE 1-3177
I _
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC
LrTJTJTTLnjxrirLJTJTJTJTjTJTnjTJTrijn rum run.n_n
R 	» —
P
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR (lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljiiča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se im glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije piiite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS u UTJTJTJLTUTJTXLJTJTJXnJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJT/l