Naša Ljubljanica
Ljubljanica. Marsikdo, ki sliši to besedo, si viha nos, saj ne-hote pomisli na smrdečo reko, ki leno teče skoz naše mesto. Toda ni tako. Pred leti je bila urcjena kanalizacija skoz mesto in reka seje bistveno »popravila« tako po izgledu kot po življenju v njej. Žal je ta kanalizacija zaradi pomanjkanja sredstev izde-lana le do kolektorja v Zalogu.
Ribiči RD Vevče, ki je bila ustanovljena leta 1982 in šteje danes že okoli 300 članov, gospodarno upravljamo Ljubljanico od Cukrarne do Besnice. V reki živijo skoraj vse ribe, ki zahte-vajo celo najčistejšo reko,saj zasledimo v njej lipane, postrvi, klene, podusti, mrene in celo kapitalnih sulcev ne manjka; terko je le muhariti. Prav Jani pa se je ujel tudi som, za kakrš-nega tudi najstarejši člani naše RD ne pomnijo, da bi poprej živel v Ljubljanici.
Naša RD si prizadeva, da bi bila Ljubljanica in njeno okolje čim čistejša. Se vedno pa se najdejo posamezniki, ki jim to ni mar, saj zasledimo tu in tam tudi pomore rib, kar ima katastro-falne posledice in jih je težko nadoknaditi.
Čistost reke in narave ob njej privabi marsikoga najs; bo na sprehod ali na piknik ali kar tako. Sam sem opazil veliko takih sprehajalcev in izletnikov ob Ljubljanici in moram reči, da je marsikomu le malo mar, kakšno bo pustil za seboj. Razne vreč-ke, steklenice, papir in podobno puščajo na kraju dogajanja, kar vsekakor ne sodi v nara vo. Ne manjka tudi zavrženih odslu-ženih karoserij, štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov in po-dobnega, kar zlasti jeseni in spomladi »krasi« našo Ljubljanico in njen breg.