slovenka Glasilo slovenskega ženstva Št. 9. v Trstu 24. aprila 1897. Letnik I. Meseca maja praznuje se god teh-le imen slovan- skih svetnikov: 1. Vojka, -2. Živana, 4. Cvetoslav, 5. De- sirad, 7. Stanislav škof, 8. Budislav, 18. Dragomir, 15. Jaromir, 23. Budislava, 24. Daslav, 28. Jaromir, 30. Mi- lica, 31 Bojislav. Slovenke I Dajajte svojim otrokom slo- vanska krstna imena ! Vela roža. Ko se vrnil s svojim cvetjem Maj je spet v deželo,. Takrat, roža vela, tebi Lice je razcvulo.'' ->-v Pila si poljube soliične, Žanio si mi vscvela Kaj premišljam, ko zrem danes Tebe, roža vela? Jaz na rožo drugo mislim, Ki je v maju evéla — Oj la i'oža — v mojem srci Zdavnej je že vela. — Kristina Spomin. Y večernem dihu roža i-osna Y snu bajnem lahno trepeta, O zlatem, solnčneni žarku sanja. Ki jo poljubljal je z neba. In lože sen se z mojim spaja — Spomin se vrača mi nazaj. Na ustna, ktera počivala Na mojih ustnih so nekdaj. Kristina. Pedagogiške črtice. Spisala Danica. Kako vzgajati otroke ? Katera mati si ni že stavila tega vprašanja ? Saj je tako naravno, da želi vsaka mati odgajati svojo deco kar najbolje. Dobra volja je pač tu, a kolikokrat nedostaje pravih navodil iii pravega spo- znanja ! Posebno pa v slovenskem jeziku je izšlo še tako malo del o tej zadevi, da naše matere res nimajo, kaj bi v roko vzele, da bi se poučile. V vseh strokah se uže svetijo imena slovenskih učenjakov-prvakov, le jicdagogi — se ne oglašajo. Ali je to dokaz, da se slovenski narod sploh še-ni pobrigal za odgojo svoje mladeži, da še ni nikdo s]>isal materam jasnega .jedrnatega navodila za njihov težavni posel ? Ne bodimo prestrogi. Naš narod je mal. Kratka je doba, odkar se- je začel uprav še-le zavedati ; ni imel tedaj še časa, da l)i se bil vsestransko na vseh duševnih poljih razvil. A že se javljajo glasovi, ki so zapazili ta nedostatek. Zavedla se je i slovenska mati, da je napredek narodov nemožen brez sistematične vzgoje njega mladeži. Zastavila sem tu svoje slabo pero, da vsaj v nečem odpomorem temu nedostatku. Seveda bode to le kratko, borno delce, jedva za silo. Temeljitejšo rešitev tega pe- rečega vprašanja prepuščam močnejšim od mene. Bog daj, da bi se kmalo kedo oglasil ! I. Fizična vzgoja. Naravno se deli vsa vzgoja v dva dela, namreč na fizično in psihično. O fizični, to je telesni vzgoji, ali prav za prav reji. hočem tukaj le na kratko spregovoriti, ker to spada bolj v zdravnikov delokrog. Vendar se dogajajo glede telesne postrežbe otrokove često tako hude pomote, da hočem tukaj podati vsaj nekaj kratkih navodil. Prvi pogoji za normalni telesni razvoj so : dobri zrak, primerna lu-ana in snaga. Gledó dobrega zraka se v obče še hudo, hudo greši na zdravju naših maliii. Le oglejmo si tiste borne luknje, v kojih je uboga deca za- prta. Seveda, najlepša soba se odločuje navadno za spre- jemno sobo, s kojo se želi gospodinja postavljati. A za Priloga 49. št. „EDINOSTI" str. 2 ,S L O V E N K St. 9 otroke naj bode dobra slehariia luknja, čeprav nikdar solnce v njo ne posije. Dostikrat se silijo otroci celo v kuhinjo, samo, da po sobali ne razvlečejo. A kako se more nežno bitje v slabem, vlažnem in soparnem zraku krepko razvijati ? Ali se moremo potlej še čuditi, če so otroci bledolični in veli ? Ko bi le hotele matere uviditi, da treba odločiti otrokom najlepšo, najprijaznišo in naj- zračnejšo sobo ! Zi-ak v njej naj bi bil vedno čist, a nikdar naj se ne suši v njej perilo, posebno pa ne otro- ško perilo, kar se najčešće dogaja. Za zračenje nikakor ne zadostuje, če se okno zjutraj za kake pol urice odpre, marveč naj se po večkrat na dan temeljito prezrači. Prav primerno tudi, če se pušča v gorkem letnem času i po noči okno odprto. Čisti nočni zrak upliva dobro- dejno na spečega, globoko dihajočega otroka. — Sploh se ni treba bati, da bi se storilo z zračenjem preveč, kajti prereč. ni nikoli. Perzijci na Iranski planoti se za- vijajo rajši tesno v kožuhe, samo, da jim tudi po zimi ni treba oken zapirati In prav imajo Le predočimo si, kakov je to zrak v zaprti sobi. Zrak, nasičen z ogljen- čevo kislino, ki so ga drugi dahnili iz sebe, ki je šel že toliko krat skozi človeška pljuča, ta zrak naj zadostuje nežni deci, da jo krepča in ji oživlja kri? Nikakor ne, marveč je strup, ki mora nežno cvetko sčasoma vgono- biti. Zato pa tudi hira taka usmiljenja vredna deca, ki je obsojena preživeti vse svoje dni v zatohli sobi. Otroci pa tudi naj ne bodo nikdar zraven, kadar se soba pameta. Prah, ki se pri pometanju dviga, škodi njihovim sopnim organom. Prva hrana otroku je pač od narave določena. Bla- gor otroku, kojemu je dana. Žal, da je dandanes toliko mater, ki niso zmožne spolnjevati te le])e dolžnosti. Težko je pač odrejati novorojenčka na umetni način Najboljše nadomestilo je pač dojka, če je le zdrava in drugače sposobna za ta posel. Če se pa ima odrejati otrok s kravjim mlekom, priporočajo zdravniki, zlasti v mestih Sosehletov aparat za sterilizovanje mleka, po kojem se neki dosežejo izvrstni uspehi. Lažje ga je pogrešati na deželi, kjer je itak dobiti vedno svežega mleka. -- Dobra otroška hrana se dobi tudi, ako se mleku primeša ne- koliko kakao-praška ; seveda treba paziti na fabrikat, da je res pristen, kajti cenejše vrste navadno niso po- polnem čiste, kar bi, se ve, otroku škodilo. — Prav po ceni in lahko si napravlja vsaka mati dobro in tečno juho tako le ; rajž močno močno skuha, po kaki dve uri, voda se potem odcedi in z mlekom nameša ter nekoliko pocukra in posoU. To juhico jedo otroci prav radi in se po njej tudi dobro rede. Otroška steklenica naj se po vsaki vporabi skrbno opere. A tudi cev se mora vselej očistiti z malim ščetom. Najboljše, če za to mati sama skrbi ; nikdar naj se ne zanaša na posle, ki vendar niso dosti vestni za tako opravilo. V prvih dveh, treh letih naj obstoji otroška hrana večinoma iz mlečnih jedij. A tudi pozneje še ne kaže, da bi otroci vsega dobili, kar starisi jedo, posebno če so le-ti vajeni na bolj luksurjozen obed. Y obče velja, da je otrokom najpriprostejša hrana tudi najprimernejša : juha, sočivje, sadje, mleko in močnate jedi. Nikdar naj se ne dajo otrokom opojne pijače, ki škodujejo otroškemu organizmu. Prav grda navada je pa tudi, čo imajo otroci ves ljubi dan kos kruha v roki ; ko sedejo k mizi, pa kremžijo obraze ter se branijo jesti, ker niso lačni. A tako ravnanje je naravnost škodljivo. Vsaki organ po- trebuje počitka, tedaj tudi želodec ; otroci naj jedo tedaj vedno le ob obrokih štiri, k večjemu petkrat na dan, a takrat naj se popolnoma nasitijo. — Škodljiva je pa tudi pozna večerja, pri koji že na pol dremljejo. Otroci naj večerjajo po zimi ob 6ih, po leti ob 7ih, a ob 8ih najkasneje naj bodo že v postelji. Glede snage se v nekateri hiši tudi še mnogo greši. Otrok naj se koplje v prvem, morda tudi v drugem letu vsak dan. A tudi pozneje še ne sme pogrešati dobro- dejne kopeli. Otroci se igrajo navadno na tleh. Naravno tedaj, da poberejo tam praha in blata. Dobro je torej, če se vsak teden vsaj jedenkrat kopljejo v gorki vodi. Glede umivanja vsega telesa z mrzlo vodo, naj bi pa vsaka mati govorila s svojim domačim zdravnikom, kajti le ta zna določiti, če je to primerno njegovi konstitu- ciji, ali ne. Da je snaga popolna, pa ne zadostuje le umivanje telesa. Treba k temu tudi vedno čistega perila. Otroci naj se zvečer preoblečejo v drugo, nočno srajčko, da se jim dnevna srajca čez noč izhlapi. Vrhu tega pa treba perilo še večkrat premeniti. — Oblekice naj bodo vedno iz takega blaga, ki se da lahko prati : nadalje naj bodo bolj svetle barve, da se vsako onesnaženje takoj zapazi. Prav neumestna je navada nekaterih mater, ki oblačijo svojo deco le v temne obleke, češ, da se manj zama- žejo. No, zamažejo se pač ravno tako, kakor svetle obleke, samo nesnaga se tako ne vidi. Ali pa more ta zavest zadostovati res snažnemu človeku ? Neobhodno potrebno je tudi, da se vodijo otroci kolikor možno na sprehod. Če je vrt pri hiši, je to naj- bolje ; puščajo se potem lahko kar sami na prostem, samo treba vse vse odpraviti, na čemur bi se znali po- škoditi. Tu naj skakajo in naj vadijo svoje mlade ude. Toda jaz mislim, da bi se mogla vendar vsaka mati odtegniti za par ur svojemu gospodinjstvu, da vodi svojo malo družinico na igrišče. Saj si vzame se seboj lahko kako knjigo ali kako ročno delo, da že ne bode čas čisto izgubljen (nekatere matere so čudnega mnenja, da je čas zgubljen, ki ga posvečujejo svoji deci), in tako lahko I mimogrede še nadzoruje svoje otroke. O deževnih dnevih lahko popravlja zamudo doma z dvojno marljivostjo. Vendar pravim, stokrat bolje, da ostane perilo nezakrpano, nego da bi moral otrok po- grešati vsakdanjega sprehoda. V poznejših letih, ko hodijo otroci v šolo, naj se vporabljajo svobodni dnevi za daljše izlete. Če pravim daljše izlete, ne mislim s tem, da naj gre obitelj v kako bolj oddaljeno gostilno, da tam sede v gostinsko sobo, napolnjeno s težkim alkoholnim vzduhom in s tobačnim dimom, da tam preseda ves popoldan. O ne, prvič je obiskovanje gostilen sploh neprimerno za deco in drugič L bi tudi telesno ne imeli nobenega haska od takega spre- hoda, ki se zvršuje v zatohli krčmi. Otroci naj se pe- št. 9 ,S L O V E N K A" Str. 3 Ijejo v svobodno naravo, v gozd, na kak hribček itd. A južino si nesejo lahko v torbici se seboj, če ravno ni gostinskega rttd v obližji. Vedno in vedno se govori in pisari zoper šoo in njen slabi upliv na zdravje naše mladine, a vendar bi se dal ta upliv v mnogih slučajih preprečiti, da se otroci le doma pametno odrejajo. Materam, ki se želijo o otroški izreji še posebno poučevati, naj bode priporočena knjiga — Fürst : das Kind und seine Pflege im gesunden und kranken Zu- stand, — Žal, da se naša slovenska književnost še ne more ponašati s' takim delom. Kedaj se bode pak dobil vesten slovensk zdravnik, ki bi podehl slovenskim mate ram kaj sličnega? (Pride še.) Eva. 1. „Moj Bog'! Te podlosti naj čitam, Oh, kara privedel nas je čas ? Tepta lepota se, dobrota, Resnici pljuje se v obraz!" Ob pesmih teh ne toži, dragi, Takoj jih deni rajši v kraj, Ne toži, kakor Jeremija Na razvalinah nekedaj. Na svojih rajši razvalinah Obupni dvigni glas tožba. Na razvalinah toči solze. Prijatelj, svojega srca! 2. ,,Pač dolgo, vigred cvetoča, Pač dolgo letos le ni! Kdaj rožic prineseš mi zopet, Kdaj srečne uzro te oči? „,,V tujini, prijatelj, žalujem, Umrl je zate moj kras, Kar videl si deklico lepo, Oh, lepšo. — nego sem jaz. Pogleda nje ogenj pekoči Ogrel je tebi srce Da rože so v njem pognale, Oh, rože ljubezni sladke. Kaj kličeš torej mene, Ko ves goriš le za njo ? Zdaj lepšo gledaš .vigred, Zdaj lepše ti rože cveto."" 3. Po vrtu se ž njo izprehajam, Roko ji polagam ob pas. Pravljice o raju, o sreči Šepeče nje mili mi glas. iiloilé po gredicah cvetice, Blede, pa tak" ;,ovoro : „In vedno smo mislilu reve. Najlepše na svetu smo me. Ivo prejšnje je časi> priiiajal, Imel je oči le za nas ; Ne vidi nas danes, zamaknjen Je čisto v dekleta obraz !" Molčijo mej vejami ptice : ,,Pomota je bila in laž. Kar vedno smo mislile reve. Da glas najslajši je naš. Poslušal je pesmi le naše, Ko prejšnji priiiajal je čas, A danes, poglejte gs, mami Nje govora sladki izraz!" 4. .,To deklico ljubiš, to dete. Prijatelj, in biti češ naš? Saj vemo, rad ziblješ otroke, — Zabavo pač svojo imaš!" Pa meni ne zdi se, da bil bi Otročji nje lepi obraz, Da bilo bi zibke ji treba, — Le jaz sem še otrok, le jaz ! Ko sedem o mraku pod lipo Dekletcu ves blažen ob stran. Pozabim, kar zlega sem videl In kar sem pretrpel čez dan. Pozabim vso bedo, nadloge, Ko mami nje glas mi uho, Ko v bajne me sanje zaziblje Nje sinje, opojno oko. Kazimir pl. Radić. Do skrajnosti. Spisala Milka. Trudila se je starka, zvesto upirala oslabele oči, da bi videla kohko je na uri. Toda njen vid ni dosegel številk na številnej plošči. Štiri in šestdeseto leto osla- belo ga je tako, da danes pri vsej svetlobi le ni mogla razločiti koHko kaže ura. „Vsejedno ga zbudim svetlo je že* poluglasno govori in stopi k postelji, kjer sladko spava njen ljubljenec, njen dragec. „Peter, vstani, na delo ! ter rahlo ga strese. »Zaspane, na delo !" khče mati sina. Ta pa pogleda mežikovo proti oknu ali je res že dan. Stegne se po postelji ter prime mater za roko in i jo krepko stisne. Na pol leže, na pol sede jo gleda in str. 4 „S L O V E N K St. ;) ji pravi o svojih sanjah : ,Vcš vso noć smo se streljali. V takoj vojski sem bil, da si v resnici ne želim već take • .. . »Moj Bog, Peter, će te bodo pa res vzeU k vo- jakom, ali misliš, da te bodo?" — ,.Ne vem, mama, kako bo. Ko smo sinoći telovadili pri Sokolu, rekli so mi nekateri, da me gotovo oprostijo, ako le nismo prošnje poslali prekasno"... ,.Jezus, Marija! in če te vzamejo, kaj pa potem Peter, Peter!" Strah pred samo mislijo, da bo njen sin že v jeseni proč od nje, prevzel jo je tako, da je morala sesti na posteljo. Oh Peter, ce ti pojdeš, kaj pa naj začnem sama. Stara sem že služiti ne mo- rem" — .Ali bi ti bil rad vojak?" Na njegovem lici je za trenutek samo zaigral smehljaj, ko je rekel ,o rad, rad*. A pogled na obledelo in preplašeno materino lice, pregnal mu je čarobno domišljijo, slikajoče mu tuje kraje in dežele, katere bi tako rad enkrat gledal. Pogledal je starko in stisnil ji roko rekoč : Mama, ne pojdem, ne bodo me vzeli. Nikdar ne bom vojak, četudi bi prepozno uložili poršnjo." Zabliskalo mu je oko, ki je jasno pri- čalo, da mladenič hoče v istini zvršiti to, kar si je ravno mislil. — „Ne bodo me imeli, mama" in pobožal je njeno suho, žilavo, od dela zarjavelo roko. „Znam si pomagati, četudi bode bolelo nekaj časa. — Pet prstov na nogi ali dva manj, kaj pa je to, da le ostanem pri tebi mamica'. — .Čuj, že trobi na delo!" Peter plane kvišku, obleče se naglo in steče po stopnicah. Gledala je mati za njim, ko je tako lahek in gibčen zginjeval ji spred oči. „Ne bodo ga ne-' šepeče. — Oh moj Bog, ali po- tem ne bo hodil tako lahko, gibal se tako prosto ; — šepal bo". »Zakaj, zakaj mora tako biti". — Solza sle- dila je solzi ter izgubljala se med fižolom, kterega je starka čistila, da ga skuha za kosilo. Poldne je že odzvonilo. Tudi v arsenalu je zatro- bilo poldanji čas in delavci so se razšli za jedno uro. Veselega in srečnega obraza prisraeji se Peter do- mov, v rokah držeč steklenico vina. „Mama, mamica !" ter prime jo okolu pasa in se zavrti ž njo. — „Moj Bog, Peter, ti si pijan. Kje si bil, kaj ti je? .Mamica! pijan nisem, res da nisem; a ti pij, da boš vesela. Le pij, pij mati". — Posadi jo na stol, na- toči jej vina in sede njej nasproti. Njegov ljubeznjiv, še skoro otroški obraz je kar žarel veselja. Nič ga niso pa- čile sajaste lise, ki jih jo dobil pri delu. — „Pij no, pij mamica in poslušaj me". — „Saj te poslušam, le povej mi kaj\ — S plavim robcem potegne po čelu, da bi si pot obrisal ; s tem si je pa črne lise še ne- koHko povečal. Iz žepa povleče papir, na katerem se je poznalo že več kot deset sajastih prstov. .Čuj, glej na potu v arsenal vdobim ta-le papir... Ali uganeš kaj je v njem?... Mamica! tvoje želje so se spolnile, ne bom vojak. Uslišali so tvojo prošnjo" . . . „0h hvala bodi več- nemu Bogu !" vzklikne preveselo mati. Da, gotovo sr- čneje zahvale bi mu v tem trenotku ne mogla izreči nego ravno ta preprosti in presrčni vzklik - »Zdaj sem prost in tudi prstov na nogi si ne odsečem. Ali si zadovoljna ?•' In kako bi ne bila zadovoljna mati, da je njen sin oproščen vojaščine ! To kar si je vedno želela, se je zgo- dilo. Odslej ostane pri njej in ločiti se jima ni treba. Srečna mati ! Kako se je veselila dneva, ko bode za Petra delala; veselila se večera, ko bode s Petrom kramljala tako po domaće o tržaških Slovencih. Rad se je mla- denič pogovarjal z materjo, ki ga je sé svojimi prepro- stimi pogovori navduševala za narod slovenski. In dečko bil je veren sin svoje majke..... Jesenske megle vlačijo se nad tržaškim mestom. »Kako otožno si jesensko'nebo". Pa tudi ljudstvo tr- žaško navadno tako lahkoživo in veselo, govori danes nekam lioječe, postaja na voglih, povprašuje in preplašeno gleda. Tam pri vhodu v bolnišnico se kar tere ljudi. Gnječa je tolika, da nosilci z nosili komaj proderejo radovedno množico. ,In še ni konca" ... »Še jili nesejo' ... Rev- čeki, ubožčeki.. ponavljala so nebrojna usta. Marsi- katero oko se je solzilo gledaje toliko gorje. »Gorje! gorje!" zakrohotala je koščena smrt nad arsenalom, ko so krepki delavci, kovači popravljali ladijo in ravno okrog kotla imeli opravka. Gorje, gorje ! veli- kanski kotel je počil. Koliko trupel je švignilo v zrak in kmalu zopet nemilo padalo na ladijin krov ! Gorje vam matere, žene, otroci ! Smrt ne izbira, ne povprašuje. Grozen pok, katerega je provzročil eksplodiran ko- tel pozval je vse mnogobrojno osobje iz arsenala Hiteli so ponesrečencem na pomoč. Niti niso pregledovali ali je kteri mrtev in koliko je mrtvih. Nemudoma so jiii spra- vili v bolnišnico, da bi jim tam opomogla zdravniška po- moč ..... Grozen strašen prizor ! Postelj ob postelji. Na njih se zvijajo večinoma mladi ljudje in stokajo v smrtnih bolečinah. Tu plakajo sirote ob postelji ranjenega očeta ; tam zdihuje in vije roke žena ob truplu mrtvega moža ; in tam zopet stara mamica brišu potne kaplje umirajo- čemu sinu. ,0h Peter, moj Peter" ... in sé solzami za- liva mu trpeči obraz uboga mati. . . „Peter, moj ubogi Peter, govori, reci mi kaj"... »Mama mama' šepeče ranjenec in njegovo, prej vedno živo jasno oko odeva se že s tenko meglico. Od bolnika do bolnika hiti duhoven tolaže jih, spravljajo jih z Bogom, pripravljajo jih na daljno neznano pot. Plinove svetiljke že razsvetljujejo mesto. A tam okrog bolnišnice se še vedno zbira ljudstvo. V malo ka- pelico sili in vsakdo se hoče preriti v njo, da še jeden- krat pogleda v obraz prvim nesrečnim žrtvam. Osem ra- kev sprejelo je osem mrličev vase. V kotu čepi vsa sključena mati in „Peter, moj Peter'- kliče sina. Pa ne uboga je. Spi pretrdo spi, ta krat se noče zbuditi.... Kakšen pogreb ! Kohko vencev ! Koliko ljudstva ! Osem vozov peljalo je delavce k počitku. Tam pri sv. Ani odpočijejo se in počakajo še drugih tovarišev, novih žrtev... Ni šla za njim uboga mati. Ostala je sama, sama. Pred šestimi leti umrl ji je mož, priden delavec. Stareji sin se je oženil ter šel daleč iz Trsta in nje se ni spominjal. Od takrat podpiral jo je Peter, dasiravno še mlad. Tedaj je tudi zadnjič dobila pishio od hčere Lucije, ki je služila v Ljubljani in ji pisala, da k oče- tovemu pogrebu ne more priti, ker sama leži bolna v bolnišnici. št. 9 .SLOVENKA' Str. 5. Vse jo je ostavilo. Sama, sama sebi in drugim v nadlego. Oj kako je težko živeti tako samej in brez to- lažbe. Hodile so sicer klepetave sosede k nji; govorile ji o slabem vremenu in ceni tržaškega kruha, da bi jo razvedrile, toda za vsako besedo zdihnila je „Feter, moj Peter''. — Dnevi, dasi počasno so se vrstili vendarle v več- nem redu. Živeti je bilo tudi treba, živeti... a kako". Teden za tednom preide, ž njim tudi živež in denar. Mraz in burja kljubujeta Tržačanom vsak po svoje. A naša mamka stopa vsa sključena in potrta proti cer- kvi sv. Antona. Dospela je do skrajnosti. — Brez doma in krova, brez hrane, brez živeža. Do skrajnosti ! — kaj sedaj ? — Beračiti. — Beračiti ? ! Druge ljudi nadlego- vati ! Bog, moj Bog, kako grozna je ta misel poštenoj pridnej mamki. — Beračiti ! — Tam pri cerkvenih vratih j sedelo je, sedi in sedelo bode mnogo tovarišic beračic, ki se še ne zmenijo, ako jedna več prisede k njim ali pa jim jedna izgine. Beračiti? -— Tresla se je sama strahu in groze že pred samo mislijo. A storiti vendar mora, mora. Da- nes jo je izgnal gospodar iz hiše, ker nima s čim pla- čati stanovanja. — Tam pred oltarjem matere božje sede na vznožje. Stisnila se je ter jednaka veliki cunjasti kepi zdihuje k njej, ki je tolažnica žalostnih Prevzel jo je glad, strah in mraz. Vedno bolj mirno in tiho izgovar- ja molitev. In zazibala jo je sveta mati v sladek sen. Kazala jej je rajske višave in večno lepo domovje. Še je- dna solza potoci se po lici in obvisi na nosnici, kakor bi hotela začuditi se v smeh zategnjenim ustnam. — Sanjaj, sanjaj starka, in vživaj trenutek pozabljenja ! — Pa dolgo ni sedela sama. Ravno pred njo poklekne mlada ženska. Poluglasno moli in radove- dno se ozira ter ogleduje svetnike in svetnice na oltarjih. „Oče naš kateri si... a že soletele misli drugam. Očenaša še ni dokončala pa začne „Češčena si" in zopet se molitev utrga. Oh te skušnjave, ki motijo pobožno dušo, te misli, ki jo vodijo povsod le v cerkvi ne ostanejo in pa te oči, ki so tako radovedne In njene so gotovo bile ; kajti upirala jih je v sključeno starko pred seboj, kakor bi hotela ž njimi prodreti neko tajinstveno mrežo, da li vidi prav ali ne. ,,Jezus, Marija, moja mama ali ste vi, ste res vi mama" ! vzdahne, skoro vsklikne. A starka se ne gane. Strese jo in glava ji omahne v naročaj. V kropilniku namaka robec in moči onemoglo starko ; kar se oglasi stari mežnar za njo. ,,"\ina, vina nekaj kapelj, pa ne vode ; vidite, da je [oslabela". — Razumela ga je. V bližnjej gostilni zavedla se je nesrečna mati ter kmalu spoznala svoj novi položaj. Do skrajnosti je že dospela a zdaj ? — Hči, njena hči, za ktere ranjko dušo je že nekaj let molila, ji streže. Pravi ji o novem domu, povprašuje o Petru. ,,Ko sem se poročila, pisala sem vam v Trst, pa nisem dobila odgovora. Mislila sem, da sta se s Petrom po očetovi smrti preselila iz Trsta. Še le ko sem v časnikih brala o nesreči v arsenalu in med ponesrečenci tudi Pe- trovo ime, odpravila sem se vas iskat" ... Kmalu je ostavila starka s hčerjo tržaško mesto in šla na novi dom blizu Postojne. Pod košatim kosta- njem za hišo sedi najrajša in svojemu vnuku pripove- duje o „stricu Petru'". Joj koliko lepih pravljic zna ba- bica o stricu Petru 1 Čestokrat se mali Jožek popne do njenega vratu 'n objemajo ga, ji pravi : „Jeli babica, ko bom jaz velik, bom tudi stric Peter". — Pa ni bil. Do- bila je še druzega vnučka Petra. In kadar se ji je v naročji smehljal mali Peterček, prikradla se je skrivna solzica ter zdihnila je „Peter, moj Peter". — Za umetnostjo. Spisala Feodora. Zapustil je dunajski konservatorij z najboljšimi spri- čevali in stopal v življenje z najboljšimi upi v srci. V duhu je mislil že na lovorjeve vence, ki jih bode oduševljeno občinstvo polagalo pred noge njemu — slav- nemu opernemu pevcu, Odilu Rujan-u. Res se ni varal. Postal je ljubljenec svojih slušateljev. Oboževali so ga, kamor je piišel. Obilo slave je žel povsod Kako bi ne? vsaj je imel krasen tenor poleg iz- vrstne šole in lepe vnanjosti. Zopet je pel v operi. Mogočno je odmeval njegov zvonki glas po širnem gledišču. Nepričakovano ugleda v loži, blizu odra neznano krasotico. Nehote mu je uhajal pogled še večkrat tja. Neznanka pa tudi ni zganila očesa raz lepega teno- rista. Po tem večeru videla sta se večkrat. Ona je se- dela vedno v isti loži. Spremljal jo je star gospod, njen oče. Tenorjevi in njeni pogledi so se vedno srečevali. Nekega dne mu je prinesel postrešček posetnico lorda Lingston-a, s katero ga je vabil na zabaven večer. Rujan ni poznal tega lorda. Sbšal je praviti'o njem, ka- kor o mecenu umetnikov. Za njega je bilo vabilo jako laskavo. Uljudno se je zahvalil in obljubil, da pride Ustavila se je lahka droška, v katerej se je pri- peljal Rujan, pred lordovo palačo. Sam lord mu je prihitel naproti. Osiveli starček ga sprejme presrčno. Vede ga v dvorano. Predstavi ga svoji, v primeri ž njim jako mladi soprogi in hčerki Kitv. Rujan obledi, ko spozna v tej krasotico iz gledišča. Povabljenih je bilo več drugih umetnikov in umet- nic tako, da je bila zabava kaj živahna. Lord naprosi Rujana, da bi pel. Kitv ga je sprem- Ijevala na glasovirju. Z dvorljivim vedenjem in prelepim petjem, osvojil si je srca lordove družine. Postal je kmalu družinski prijatelj. Pogostoma je zahajal k njim — radi lepe Kity. Lep poleten večer, zvezdice so svetlo migljale na nebu. Luna, bleda luna je mirno veslala med njimi. Str. 6 ¦ .S L O V E N K A" St. d V utici IUI vrtu ostala sta sama Rujan in Kity. . Molče sta sedela, drug poleg drugega. Njiju pogled pravil je več, kakor bi mogle povedati ustne. Ovil jej je roko okoU pasa. Stisnil jo k sebi strast- no in ona mu ni branila. Presrečna v njegovem objetji, je poslušala sladke besede, ki so ji donele na uho. Tiho je slavulj v grmovji drobil svoje divne pesmi in veselo se je poigraval vetrič z lahkim listjem. Vsa naravase je veselila sreće presrečnih zalju- bljencev. • Ohrabri se, stopi pred lorda in poprosi roke lepe Kity. ,,Sreči, svojega edinega otroka nočem se ustavljati. Preden pa bodeta združena za vselej, odpovejte se svoje- mu stanu. Zet bogataša, kakoršen sem jaz, bilo bi sra- motno, da bi se bojeval za svoj obstanek. Dam vama toliko, da živita v najboljših razmerah". Piujan sreče pijan, poljubi hvaležno lordu roko in obljubi odpovedati se umetnosti. Nekoliko mesecev za tem bila je poroka. Prve čase preživela sta v gorati Švici ; potem sta se vrnila domov. Bivala sta nedaleč od mesta na svojem bogatem posestvu. Sedaj stoprav je zapazil, Rujan, da ni pozabil svo- jega umetniškega življenja. Od dne do dne se je oglašala želja po minolosti. Prava sreča in radost ga je minila. Najbolje mu je bilo, ko je sedel za glasovirom in pel lepe samospeve iz oper. A to mu ni zadostovalo. Kje je bilo oduševljeno odobravanje občinstva ? Kje lovorjevi venci ? Ostal je le sladak spomin od vsega ! Ubogi Rujan kako je trpel ! Soproga njegova se je trudila razvedriti čelo svo- jega ljubljenega Odila. Redko kedaj se jej je posrečilo razgnati temne ob- lake, ki so morili njegovega duha. Skušal je nesrečni Rujan otresti ta duševni jarem ter imenoval samega sebe uehvaležneža, brezuačaj- neža. Najhujši pedant bi ne mogel bolje opravljati svo- jega posestva nego je on. Vse to je delal, da bi pozabil, da bi zatrl hrepenenje po umetnosti. Groznejega ni mu bilo, nego spremljati svojo so- progo v gledališče. Koliko notranjih bojev, ga je to stalo ! Nervozen do skrajnosti vračal se je domov, a ti duševni boji so škodovali njegovemu zdravju. Koliko krat je mislil pobegniti, služiti zopet svoji umetnosti ! Zagledavši svojo lepo mlado ženko, sramoval se je zopet teh misli. Nežno jo je objemal, poljubljal in strastno stiskal k sebi kakor, da bi se z njo branil izkušnjavam. Odpotoval je od doma, da obišče bolnega prijatelja daieč v svoji domovini. Težko jima je bilo slovo, da tako težko, da bi človek menil, ta dva se ločita za večno. Dolga pot ga je utrudila. Veselje pozdravil zadnjo postajo, kjer je izstopil. Hitel je k iirijatelju Do večera je sedel pri njegovi postelji, potem se je šel izprehajat po mestu. Dolgo je hodil okrog. Naletel je na stare znance, kateri so ga pozdravljali veselo Sel je tudi mimo gledališča, kjer je prvikrat javno pel! ' O, sladki spomini ! Kako je bil takrat srečen, a sedaj ?!.... Nehote pospeši korake, da se pridruži množici, ki je hite'a v svetišče umetnosti. Prvi akt je bil zvršen. Postaran gospod stopi k Rujanu, ki je sedel v parterju. Na prvi hip spozna ta v njem gledališćnega ravnatelja, svojega dobrega znanca. Ravnatelj je odkritosrčno obžaloval, da se je Ru- jan odpovedal umetnosti. Prigovarjal mu je naj sodeluje pri predstavi za dobrodelen namen. Rujan pomisli nekoHko in slednjič privoli. Težko je pričakoval večera ko mu bode nastopiti. Zopet je stal na odru. Sreča in radost sta mu sevali iz oči. Ta večer je zopet užival življenje, v srci pa je na- pravil sklep, da to ni zadnji krat. V svoji sreči je po- zabil Kity. Z radostjo je sprejel ravnateljeve ponudbo, da sodeluje še naprej pri njegovem gledališču, tast nie- gov pa ni hotel vedeti o njem ničesar več. Črez nekaj časa dobi Kity pismo. Draga soproga ! Oprosti nesrečnežu I Vedi da sem Te iskreno ljubil in Te še ljubim ; verjela mi ne bodeš. Sam Bog mi je priča, da govorim resnico. Prosil sem Tvojega očeta naj mi dovoli, živeti zopet svoji umetnosti. On me je zavr- nil, jaz ne morem živeti brez nje, veruj mi. Skušal sem, a ne gre, ni mi možno ! Ko si me videla otožnega in popraševala, kaj mi je, sem molčal. Ali bi Ti razumela čudno bolezen mojega srca ? Dvojne sreče vživati, ne dovoljuje mi osoda. Glej, jaz sem suženj svoje umetnosti. Njenih tež- kih spon se ne morem otresti. Služiti ji moram do konca dnij, zato moram zapustili Tebe. Kako težko napravim ta korak ! — Biti mora ! — Ne prekUnjaj mojega spomina ! Odilo. Zimski večer. Kaj misliš, kaj, oh matuška zemljica ! Ko mrzel dež vso noč ti bije lica. st. 9. »S L O V E N K Str. 7 In vihra pleše nad teboj snežena, In srce sapa ti'niofi 4edena ? 5^avita v gost si mrak. kot v plašč mrtvaški ; ¦¦' ¦ A krog vse hrup in vrišč in boj orjaški. Iz nedrij tvojih rojene ti sile Srdite vse so v te se obrnile! A jaz iz sobe tetiine, osamele Osupel, plah poslušam boje smele. V skromni peči plam vrši, praskeče, * A srce v prsih vzbiinjeno trepeče. In črne misli švigajo mi v glavi, Bude občutki divji se, nezdravi. A zunaj sile bijejo se hrupno. In njim odziva srce se obupno. Življenje, ah, življenje naše ! ni-li Podobno zunaj tam besnečej sili ? . . . In premišljujem čudno to življenje, Ves srd, vse boje, vse njega trpljenje. In slika, slika bujna domišljija. In za prizorom mi prizor razvija ; A barve temne vse so, sence črne : Utis —utis bolesti neizmerne! Jaz motrim, mislim ; in nad menoj plu'e Obup in mrf k ! .... V peči plam vgasuje ! Iz kotov vstaja in se vzpenja tema. In neprozorna megla me objema. Gubo se misli, kiižajo se čudno ; Mrači se vid, oko se sklepa trudno ! . . . . Šumi, šnmi v noč nevihte jeza. In duh se v nezavednost mi pogreza ! Zamejski. Iz velikomestnega življenja. Načrtal —S— VI. Na cesti se je zbrala precejšnja tolpa ljudi krog malega dekletca, ki se ihti in plače, da bi se je kamen usmilil. Poprašujejo jo, kaj se ji je pripetilo, in tedaj jim pove, da je dobila od matere desetico, da kaj na- kupi, a zdaj jo je izgubila ter je ne more najti, tako pa se ne upa priti domov, ker bo ostro kaznovana. Ta in oni zgomiza z rameni, ta ali oni jo pomiluje, jo kara, zakaj je tako neprevidna, ali jo tolaži, da se bo novec uže našel, ako ga pridno išče. Dekle pa se ne zmeni za nobeno stvar, temveč le joče in tarna. Tedaj poseže mi- losrdnik v žep ter ji potisne par soldov v roke, drugi posnemajo njegov izgled, v kratkem nabere si mnogo več, nego je znašala izguba. Tedaj pa steče, ne ozrši in ne zahvalivši se, v bližnjo ulico. Tam jo uže pričakuje razdrapana ženska, divjega obraza, zabuhlih očij, pravi tip žganjarice. „Daj sem kar si nabrala, kar so ti dali neumni ljudje, in gorje ti, če mi kak krajcar utajiš". Dekle se zadrhteče, odpre pest in izroči materi nabrano miloščino : nabrano po lokavosti. v katero zlorablja in prisiljuje mati svoje dete. — Tako se ono v zorni mla- dosti priuči lagati, hliniti. slepariti. izgubi ves čut časti poštenja. Kaj čuda, da iz nje ne postane nič drugega, nego vlačuga, ki se živi s tem, da samo sebe prodaja ? — Saj ne vidi in ne sliši nič dobrega, nič lepega : doma prepir in zdražbo, v žganjariji prepir in preklinjevanje ; — šola, katero bode itak kolikor le možno zanemarjala, ne more ji podati za življenje blažilnega in krepilnega nauka, ako se ji je uže popreje ostrupilo in uničilo. To je duševni umor, mnogo hujši in strašnejši od telesnega. In dasi se javlja v obče redko, vendar je tudi to in ako bi se javilo le jeden sam pot. žalostno in obžalovanja vredno. VII. V elegantnem tijakerji pripeljeta se v prijaznem pomenku pred deželnosodnijsko palačo dva gospoda. — Ljudstvo, ki vrvi po opravkih po cesti mimo te hiše, ju niti ne opazi : a ako ju tudi slučajno kdo pogleda, gotovo si misli, da sta to kaka višja uradnika ali odvetnika ali sploh veljavnejša moža. ki imata ondi kaj opravila. Kdo bi tudi sumil, ako ju ne pozna po licu, da je baš poli- cijski uradnik spremil v ječo v veliki, bogataški družbi dobroznanega, čislanega bankirja, ki je poueveril stoti- soče in katerega je dosegla pravica. Pred oči pa mi stopi slika iz bližnjega malega me- sta. Po glavnem trgu vodijo žandarmi uklonjenoga moža ; srd in sramota sta mu porudečila lice; srpo zre pred se, kakor bi ne videl, kako postajajo sprehajalci po cesti in se ozirajo za njim — zaničljivo in sovražno ; kakor bi ne slišal vrišča za njim se v tolpah podečih dečakov in ne čul zasmehljivih opazk srečujočega ljudstva. A za- kaj ga tirajo orožniki pred sodnijo ? Obtožen in osumljen je tatvine, in zato mora v zapor, da se kaznuje za zlo- činstvo. — A ako se mu posreči dokazati nedolžnost, ako ga sodnik oprosti, uverjen, da ni zakrivil ničesar V Nu, potem pridobi zopet prostost ; a da bi ga potem vo- dili skozi mesto v sprevodu, očitno pokazujočim njegovo nedolžnost ter popravljujočim tako po nezasluženem pre- trpljeno sramoto, — kdo l)i kaj takega zahteval, kdo bi samo upošteval kakor nekaj ])ravičnega za —- ubogega proletarijca ! VIII. V živih, prepričevalnih besedah riše govornik zbra- nemu mnogoštevilnemu občinstvu — delavcem in težakom kako neznosna je njih beda. kako jih podjetniki izko- riščajo in uklepajo v sužnost. V istini, krasne ideje o zboljšanju njih težkega stanja. .V pomočki v dosego tega ? Oni niso taki, da bi jih trezen in misleč človek odobra- val, kajti ne le, da ne dosežejo svojega smotra, fanati- zujejo množice, kale ji razsodbo in vodijo jo dostikrat na najiačna nezakonita pota, s tem pa le oslabe ves utis in otujijo simpatije. — .\ tudi tu bi se izgovarjal go- str. 8 .SLOVENKA" St. 9 Yornik, češ, da je uverjen o svoji stvari, da mora v življenju itak zadovoljiti se z dosego malega, a da ne sme biti preskromen, ker se sicer povsem zanemarja. — Slušatelj je torej uverjen, da govornika vodi jedino le ljubezen do stvari, sočutstvo do trpečih bratov, prepri- čanje o pravičnosti svojih idej. Uverjen je, da on žrtvuje temn svojemu poklicu čas, zmožnosti, vse kar ima, da živi skromno le s tem, kar si prisluži s svojim umom ali svojo dlanjo. Po končanem zborovanju zberó se vodje v posebno družbo. Tu ne opaziš ničesar o oni revščini, o kateri se je popreje tolikanj govorilo ; tu misbš, da si zašel v družbo onih odrtnikov, katerim se je popreje pridigovalo in prisegalo sovraštvo in boj. — Na mizi so najizbra- nejša jedila, peneči šampanjec blesti se v kozarcih in da družba ni preosamljena, predolgočasna, skrbi ono »večno ženstvo", ki nikdar ne primanjkuje pri takih slovesnostih. Da, tudi vodje ljudstva znajo ceniti življenje, tudi oni upoštevajo, da je denar moč, in denar, onega dobivajo — v plačilo za svoj trud, iz sklada, ki se steka iz do- neskov ubozega, zatiranega ljudstva, komur so voditelji in zagovorniki. Pripoznamo radi delo in zasluge teh mož, ali da oni ne zavračajo takega plačila za svoje delova- nje, to je, kar utemeljuje mnenje sovražnikov o njih ne- istinitosti in neiskrenosti. Slike iz Venecije. Spisala Marica. 1. Piazza San Marco. Sčep je priplaval nad „Rivo degli Schiavoni" in obstal radovedno na ,Piazzetti", da bi videl, kakov bi bil njega učinek na stoletne otemnele stebre mogočnih palač. V njega svetlobi se pač blesté svetli križi na cer- kvi Sv. Marka in tudi visokemu zvoniku obseva visoko glavo, toda do sem doli ne prodre njega svetloba! tu mi- glja brez števila lučij in kakor pred solncem se izgublja sedaj mesečina in plava tam nad nami le zaradi »lep- šega', da spopolnjuje čarobno sliko. Zaljubljena arija, katero igra orkester sredi trga, sili v srce mnoga nepopisna čustva in srečna množica, ki je pustila žalosti in vsakdanje skrbi doma, pomika se tod kakor po velikanski, elegantni, plesni dvorani. Nasmeh na ustnih in v očeh, tihi šepet in glasnejše čiv- kanje živahnih črnih Italijank, svetle slikovite barve njih oblek, vse to privabi tudi tujcu nasmeh na ustna in ga zaziblje v prijetne sanje. V onem življenji gibanji, smeh- ljanji ob nebrižnem čivkanji veselih mladih ljudi, ob zvo- kih sladko — tožnih melodij, ob prirodni in umetni le- poti prenese siarčkovega duha v davno minole srečne dni, da se smehlja pomlajen in zadovoljen ; nesrečnež po- zablja svoje nesreče, črnogledi obupnež se pa navdaja z upom blažjih, lepših dni, dokler se v svoji sobi ne zave i starček i nesrečnež ter obupnež, da je bil samo kras- nega večera — na trgu sv. Marka ! 2. Palazzo ducale. Pozdravlja nas le otli jek Posetnike neznane. Aškerc. Tiho govoreč, kakor bi se bali, da koga ne vzbu- dimo, prehajali smo iz dvorane v dvorano, kjer so v ve- likanskih prostorih otlo odmevali naši koraki. Tu niti govoriti ne more se mnogo, kajti časi, davni časi, do- godki razni in grozni pode se pred očmi med tem, ko zgovorni cicerone kaže levovo žrelo, dvorane „del con- siglio dei dieci", ,del consiglio maggiore", „dei tre" in mi občudujemo divne slike, med katerimi velikanski deli „veselje v nebesih" in „poslednja sodba" in ko nas po- tem cicerone vodi po ozkih stopnicah gledat mrzle, temne, tesne ječe, kjer je izginilo sto in sto ljudi, ko vzdihnemo nehote i mi vide „il ponte dei sospiri", tedaj ne moremo drugači, nego da mislimo, kako čuden pojem so morali imeti oni grozoviteži o „Poslednji sodbi" in nebesih, ki so jim bila vendar dan na dan vprizorena tako čudovito lepo ... 3. Riva degli Schiavoni in Canal grande. Pred „Giardini pubblici" stopimo na ladjico, katero Benečani imenujejo : ferrovia, tramvay ali vaporino in ki prevaža ljudi, kakor po naših mestih tramvay s konji, vstavljajo se po gostih postajah. Urno begajo pred nami v solnci visoke hiše po ,,Rivi" in „Riva" sama se svojimi stopnicami navzgor in navzdol in sé svojimi mosti beži tako naglo, kakor bi se sramovala tu v solnčni Italiji svojega imena, katero mora vendar nositi po vsej pravici. Slikovite gondole in parniki švigajo sem ter tja previdno, varno in naglo drug tik druzega, valovi plju- skajo dobrovoljno ; za gondolami in ladijami pa se beli in peni v dolgem sledu morje, dokler ne dobi zopet svoje modro-zelene barve. Ljudje domači in tuji odhajajo in prihajajo, ko po- staja ladija pol minute ob postajah ; velike „balanke" (10 centezimov) cvenkajo iz potnikovih v sprevodnikove roke ob vsaki postaji. Turek, Srb, Nemec, Francoz, An- glež meša se tu med rodnimi Italijani. Po Canalu grande so postaje sedaj na desnem sedaj na levem bregu, kjer odhajajo in prihajajo bogati in ubogi, stari in mladi, možje in žene, kdor le plača 10 centezimov. Ob straneh se dvigajo poslopja, kakor bi bila pričarana vzrasla iz vode, poslopja stara, zidana v raznih slogih,, hiše temne ter palače z bogatimi vhodi ob mramornatih stebrih. Nasproti mi sedita Srb-trgovec v svoji rudeči čepici in duhovnik ¦- Slovenec. Pogovarjata se o čudesih beneš- kih, o šegah in slednjič o i-aznih jezicih, ki se slišijo tod, „Vse se tukaj sUši govoriti", pravi duhovnik, vendar me- nim, da mi dva lehko govoriva brez skrbi, jezika naji- nega bi pač nihče tu ne umel rekši, pogleda vse potnike od desne proti levi. Ker nisem se mogla izdati drugače — govorih smo le italijanski — izstopim pri prvi po- staji ter grede mimo njih pravim : „Prosim dovoljenja" ! Dolgo sta gledala smeje se za mano, dokler ju ni skril nov ovinek v zavesti, da je nekdo umel njiju govorico tudi v Canalu grande ! (Pride še.) št. 9 ,.S L O V E N K A" Str. 9 Z Dolenjskega. (Konec.) Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira. Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel. Koseški. šlofcimer, spalnica šlosar, ključar šmir, koloniaz šnajcar, vsekač šnef. kljunaš šnelzider, samovar šnicelj, zrezek šnirmoderc, zateznik šnit, kroj šnite, rezljaji šnitleh, lukek (drobnjak) šnodelj, zapona šnofati, nosljati šnops, žganje šorf, oster špacirati, sprehajati se špaga, motoz špajzcimer, obednica špampet, posteljnak sparati, stediti (hraniti) špas. šala (burka) spegli, naočniki (očali; špegu. ogledalo špendirati, hodariti špilj, igra špica, ost špilati, igrati šporherd, štedilnik (štediln( ognjišče) šporkasa. hranilnica spot, zasramovanje spula, vertence špraha. jezik špricati. brizgati (brizgljati) špricovnica, brizgalnica (brizglja) šprudelj, žvrklja šprudljati, žvrkljati špuktrigelj, pluvalnik šranga, mitnica šravbencijer, izvijač (odvijač šravf, vijak šribar, pisar štacijon, postaja štacuna, prodajalnica štajnkoin (glej koln) štala, hlev štamcar, kamnosek stanga, drog štant, najem, šotor štedent, dijak steh, šiv, ubod štel, ročnik štempelj, kolek štenge. stopnice stepati, prešivati štifelcijer, sezuvač štiftenga, ustanova stikati, vezti štikelc. kos stima, glas, se ujema štirka, škrob štirkati, skrobiti štirna, vodnjak štokš, polenovka štopselj. zamašek špenglar, klepar štrafati kaznovati štrih, črta štrohast. črtast, progast štraja, stelja strok, vrv štrikati, plesti štubenmadel, sobarica štukati, sestavljati štumf, nogovica šubladkosten, predalnik šumašter, učitelj šunder, hrup šupa. kolaica šus, strel Šuštar, čevljar švoger, svak švogerna, svast švoh. slab. Taca. podložnik tadlati, grajati tadu. nedostatek taht. stenj tal. del (delež) ta'ar. krožnik tavlih, sposoben tavžent. tisoč té. čaj teuštati. pražiti tepih, preproga tifus, vročinska bolezen, legar tišlajfar, pomiznik tišlar, mizar tobakira, toliačnica topelt. dvojen Itošelj. torlia (torbica) trahtar. lijak trahtament. gostarija trahtirati. pogostovati tron, prestol trošt. tolažba truga, krsta tunel, predor. Umhengtuh, zavijalo (ogrtač) ukanoe, počitnice unteriioltenga. zabava urketna, verižica za uro urlavbar, dopustnik urmohar, urar uržuh, uzrok. Vaga, tehtnica vahta. straža vahter, čuvaj (stražnik) vahtati. straziti vahtenca, stražnica vandrati, potovati vandrovec, i)opotnik vartzal, čakalnica vekerca, budilnik velb, obok velbati, obokati vestja, telovnik vestirati, preiskati viža, napev vila, letograd vizitkarta, posetnica. Zekser, šestica zeselj, stol zoc, gošča zofa, biazinjak zps. omaka, /'aifa, mijlo žakelj, vreča žavba, mazilo žegen, blagoslov Žida, svila zidan, svilnat žiher, varno, svobodno žlahta, sorodstvo žlahten, plemenit žlak, udarec, rana zieht, poreden, slab žmah, okus žmahten. okusen žnabel, ustnica žnidar, krojač žnora, vrvica, motoz župa, juha. M o k r o n o š k a. O Vilah. Po raznih slovanskih knjigah, spisal J. V- v. Vile so poluboginje v svetu slovanskem. Bitja mi- lolika, osobite krasote, nadarjene velikim žarom uma, nadkriljujoča vse druge stvore na zemlji. Visokega telesa, odete v prebelo tenko haljino, ob končnih robovih v zlatih nitkah okrašeno. Ledja so jim opasana svetlim pasom. Zlatožolti lasje jim padajo razčesani niz pleč po hrbtu ; plave oči žare blagorazumno izpod visokega čela, raz obraz odsvita nedolžnost kakor božjemu krilatcu, grudi so polne božanskega ognja do vsega, kar je lepo in blago, a polti so nežne jednako mlečnej beUni. Ko sem bil še mlad. videl sem jih čestokrat. Kadarkoli so sto- pile pred me. pozdravile so me prijazno, ter mi ohranile vedno naklonjeno srce. Najrajše so živele in vdomile se na zelenih plani- nih ali pa na visokih gorah v prostanih skalnaith votli- nah, dvorjanski urejenih, kjer jim ni bilo v poletju pre- topio, v zimi ne premrzlo in kamor ni segala človeška zloba. Od ondod so prihajale med narod, v domove, na polje, v vinograde, šume itd. najčešče zjutraj, opoludne ali o mraku. Njih bivališča so bila krasno urejena a ma- lokatero človeško oko je moglo pogledati v te čarobne prostore. Preselivši se drugam, ostalo je prejšnje biva- vališče znova opustošeno kakor poprej. Dolge vekove so vkupej živele svobodno in zadovoljno. Njih lepota in bla- gosrčnost se ni manjšala. Umivale so se v hladnih stu- dencih ali istočnikih : tam blizu na livadah so se tudi rade sprehajale, igrale, pevale. plesale kolo, ter bivale v živenju prave prirodne veseljakinje. Kadar so pogostoma prepevale, bilo je to vgodno znamenje za dobro letino. Piade so se sprehajale tudi po senčnatem gaji na samoti ali pa so spavale na planinskoj travi prek sončja. Go- vorile niso nikdar preglasno, a govoreče bile so otvorenih misli. V posebnih dneh ob zornem jutru ali nočnej me- sečini so se v društvu kopale v reki ali v sinjem jezeru. Pasle so v čredi divje srne in koze ter srebale njih Str. 10] ,S L O V E N K A' St. 9 mleko. Vsako žival so klicale po imeni in le ta prišla jim je takoj do njih. Tudi bučele nabirale so jim obilno medene sladčice. Prele so volno, ter stkale najlepše sukno in platno, ki so je sušile in belile pred svojimi dvori. Vse svoje delovanje izvrševale so čudovito spretno in naglo. Vešče so bile navadno vsakemu nauku.; preroko- vale vreme in letino ; tolmačile sanje ; brale so v solncu, luni in zvezdah, kar se bode godilo dobrega in slabega itd. itd. Vse, kar so prerokovale, bilo je menda resnično. Učile so ljudi moliti in klanjati se bogom svojim ; učile so polje obdelovati, žito sejati ob ugodnem času : pozna- vati silo prirode in raznovrstna zelišča, s katerimi se lečijo razne bolesti. Ko se je večerilo pred praznikom, klicale so glasno z visoke planine : ,Delopust, delopust !•' Književnost in umetnost. , Ksenija', katero je v zalogo si-rejela znana mu- zikalna tvrdka E. Berte & C. ha Dunaju, pride v pri- hodnji gledališki sezoni v Breslavi in v Gradcu na oder. Upamo, da uspeva slovensko delo tudi na nemških odrih ter se razširja i v drugih narodnostih ; ž njo pa tudi izpoznavanje in cenjenje slovenskih umetnikov. Kratki hrKatsko-riiski slovar. Bivši gimnazijski pro- fesor, ruski di-žavni svetnik gosp. Aleksander Vasiljevič Suvorov, je spisal kratek hrvatsko - ruski slovar, ki je na prodaj tudi v knjigotržnici gosp. Fcr. Raffaellija na borsnem trgu v Trstu. V tem slovarji je zlasti veliko število takih besed, ki niso splošne Hrvatom in Slovencem, za tem pa kratka slovnica ruskega iezika. Knjiga stane le 50 nč. in gotovo ne bode nikomur žal zanje, ako si ž njimi nabavi to knjigo. Ko se pokrijejo tiskarni troški, pojde v tisek rusko-slovenski slovar istega gospoda pi- satelja. Li'jan, Hst za omladinu i puk. Izhaja 1. vsakega meseca na celej poh. Cena za vse leto s pošto vred 2 kroni. Naročnina se pošilja knjigo - tiskarni Dragotina Hauptfelda v Karlovcu. Dve novi ruski drami. V moskovskem ,malem gle- dališči" se je nedavno predstavljala z vehkim uspehom drama ; , Cena Sivenja^'' od znanega romanopisca Vladi- mira Nemirovič-Daučenka. Vsa literarna kritika v Moskvi in Petrogradu hvaH to delo največ radi zveste in do- sledne karakterizacije, naravnega razvitka in prav pri- rodnega zvršetka. Tendenca drame je ožigosati zelo raz- viti pesimizem v Rusiji ; pesimizem pojma © živenju moža in žene kakor o dolžnosti materini in člena društva. Osem dni za to predstavo dala se je. tudi v „ma- lem gledabšči' drama: ,V novej rodbini" od Vladimira Aleksandrova. Občinstvo je dramo vzprejelo jako odušev- ljeno in sinipatiški, ker se v drami kažejo male obitelj- ske in družtvene razmere ter dogodki iz živenja. Kritika pa ni vsprejela drame tako povoljno, ker jej očita ne- doslednost ter nejasnost karakterizacije. Srpkinja, ilustrovan koledar, uredil Popovič, tiskan v Zemunu. — Spisale večinoma ženske, kakor poroča ^Nada". Francuzka drama. Spisal dr. I. Adamovič. Izdala ,Mat. Hrvatska". Med knjigami „M. brv." je zgodovina francozke drame, od njenih početkov do najnovejše dobe, najznamenitejša in tudi nam Slovencem zelo važna. Pi- satelj nam podaje v lehko umljivem, priprostem jeziku, v mični obliki zgodovine francozke drame, opisuje zlasti obširno najvažnejše reprezentante posameznih dob in stremljenj v književnosti, in podaje obsege vseh znarae- nitejših dramatičnih proizvodov. — Francozi vladajo v drami po vseh svetovnih odrih, v veseloigri so priznani in nepresežni mojstri, torej uže samo radi tega treba, de se seznanimo ž njih dramatiko ; in ta knjiga nam Slovencem sedaj povsem nadomesti lastni nedostatek. A tudi glediško vodstvo uporabljalo jo bo s pridom. In s tem je dosežen smoter, ki ga je imel pisatelj, a dosežen ne samo pri Hrvatih, temveč tudi pri Slovencih. Zato iskreno priporočamo knjigo v berilo vsemu našemu — možkemu in ženskemu razumništvu. — Raz svoje sta- lišče bi le opomnih, da bi želeli nekoliko več obširnosti glede na najnovejše proizvode ; da bi mesto obširnih ob- segov, ki itak podajejo nepopolno sliko iger, imeli raje kritične razglede posameznih dramatičnih pisateljev, teh- nike in značajev v njih debh, česar se iz obsegov ne da dobro posneti. S tem bi knjiga morda izgubila na popu- larnosti, a predobila na znanstveni veljavi. Tudi namesto skromnih životopisnih podatkov bi želeli kratke, a ce- lotne životopise vsaj glavnih dramatikov. No, kljub temu veselimo se lepe knjige ter ji želimo kar največ uspeha. Fr. G~l. Žena — književnica, v Carigradu. Prevod njenega članka v ,lkdamu'. — One dni je izšla v Parizu knjiga, ki se tiče nas. Naslov jej je; „Les femmes turques". Brez suma je vsakdo mislil, ko je videl knjigo, da je zopet proti nam. Ali ne ! Nad vse pričakovanje in nad vse nade to delo je za nas tako, da smo v istini nanje lehko ponosne. Razpravo je spisal nepristranski evropski pisatelj dr. Teofil Loubell, a izdalo osmanlijsko društvo v Parizu. Po obsegu je knjiga majhna ali vsebina zanimiva in kritična. Slog je umiljen in resen, da je vsaka vrsta, vsaka beseda osnovana na istini brez vsake pristranosti in mržnje. Tu ni ničesa pretiranega. Včeraj mi je došla v roke ta knjiga in proučila sem jo s početka do kraja. Predno sem jela čitati, rekla sem svojim prijateljicam : Hajdi, da vidimo kakove laži in predsodki so v tej knjigi o turški ženi !? No, našla sem obratno. Kako sem se vzradovala ! Vsa knjiga od začetka do konca je napisana nam v slavo. Vse je lepo premišljeno, izkušano, pisatelj je vse videl na svoje oči, osnovano na istini, a potem še le spisano. Tu je govor o čustvovanji in sposobnostih islamskih žen, o domači zadrugi, o vrlinah, o rodbin- skem živenji, o značaji, o veri, uravstvenosti in presveti to je vse pretreseno in istinito zabilježeno toliko lepih stvari, da me je prav iznenadila tolika nepristranost ev- št. 9 .SLOVENKA" Str. 11 ropskega pisatelja; zato mislim, da bi bilo od nas ne- pristojno, ako bi ne izpoznale naklonjenosti in človeko- ljubnosti, katero nam skazuje. Vsekako treba se pisatelju zahvaliti, ker moramo z dejanjem in nehanjem dokazati ženske vrline in osman- lijsko vzgojo. Oh, kolika čast ! Ni-li zame uprav ponos, da morem napisati nekoliko vrst ? Kako bi ne bil ! Pred šestimi meseci napisal je nek francoski knji- ževnik z imenom Emil Joliare knjigo, v katerej je izbru- tal na nas vso svojo mržnjo. Do sedaj je prilično na- predovalo vzajemno spoznavanje. Na tako površno delo pisatelja kakoršen je Joliare ne obrne nihče niti ušesa, ali da boljše rečem, ne prime se tako z lehka predba- civanja in nepristojne izmišljotine, ampak se poučno po- bijajo ali jednostavno odstrane. Naša dolžnost je te predsodke popraviti in predba- civanja odbijati. Učeni Evropejci čitajo naše opravičene obrambe ter sami med sabo dela brezobraznih strankarjev ne samo da popravljajo ampak povsem odbijajo. Znano je Joliar-jevo delo. V svojem času je lepo odgovorila Fatima Alija francoskemu piscu. Tudi jaz sem sledila njenemu vzgledu ter napisala nekaj prav brzo. Česar se nisem nikdar nadejala, članek je našel odziva. Preve- den je na nekoliko jezikov. Zvršetek pride. Razne vesti. Izvolitev gdc. Lompchams v okrajni šolski svet v Lvovu, o kteri je poročala tudi »Slovenka" v 3. štev., je deželni šolski svet potrdil. Lepa slavnost v rodbini. O minolih velikonočnih praznikih slavili so v veleštovani Mankočevi rodbini v Trstu trojno slavnost : 85 letnico čestitljivega očeta gosp. Jakoba Mankoča, srebrno poroko hčere Karoline, poro- čene. Margreiter ter 50 letnico odkar obstoja tvrdka Mankočcoa. Glede svoje narodnosti kakor tudi glede človeko- ljubja je imenovana rodbina obče znana ; visoko čislana pa vsled krasnih značajev vseh udov čestite družine. „Slovenka" ima mnogo uzroka, da se ob tej priliki spominja te vrle rodbine in ji želi obilega blagoslova, kajti baš v sredi iste družine je gč. Milka neumorna in požrtvovalna blagajničarica tržaške ženske podružnice, v vsakem oziru vzgled prave slovenske izobražene deve. Tudi za „Slovenke" in njen obstanek ne mogla bi se bolj brigati nego se briga naša simpatična gč. Milka, katero naj Bog ohrani vedno tako veselo, kakor je sedaj ! Ženski shod. V Pragi se bo vršil I. češko-slovanski ženski shod v veUki dvorani staromestne svetovalnice, ktero je prepustil v ta namen župan dr. I. PoeUipn)', dne 15. in 16. oziroma 17. maja t. 1. Na istem se bo razpravljalo o ženskem delu, o pri- vatnem življenju in o narodnem oziru. Posebno še se bo razpravljalo o blagostanju ženskih neomoženih in vdov- Ijenih. Vendar se natančni vspored objavi pozneje. ^Politika" (rv Zofija Noe. Na naš oglas v poslednji št. odzvala se je takoj gč. Zof. ^oč, ki ume izvrstno vezti ter jo zato in ker je odločno narodna, priporočamo prav toplo našim gospem in gospodičnam. Stanuje Via Torrente, št. 8, V. nadstr. v Trstu. ,.Politik'' od .31. marca 1897 piše v listku ogrski junakinji Boblini med drugim to-le : „Denn es ist fest- stehende Thatsache, das dasjenige Volk die opferwilligste Vaterlandsliebe empfindet, dessen Frauen an den politi- tischen Bewegungen innigen Antheil nehmen und durch tausend und abertausend Einflüsse die Begeisterung der Männer für die heilige Sache zu hellen Flammen ent- fachen ! Bazumete Ii Slovenke moje ? DOMA. Ali naj pijemo surovo, ali kuhano mleko ? V no- ' vejšem času so opazili, zdravniki, da se je jetika poja- vila v marsikateri družini le vsled tega, ker so dotičniki ¦ pili surovo mleko j etične krave. Ker se na kravah ki bo- lehajo na plučih, s početka ne opaža bolezen, in ker mar- .' sikdo ne ve, da ima mleko od jetične krave takozvane ¦ tuberkulozne bacile v sebi, ki prenašajo jetiko na vsa- ; kega, ki pije tako mleko, dobro je opozoriti širše občin- : stvo, da nikakor ni priporočati, da se pije surovo mleko, ampak mleko naj se dobro prekuha pred uporabo. Ko - je mleko zavrelo, se je že segrelo na 95 do 100° Celsiusa in v tej vročini poginejo tuberkulozni bacili. Zato je ne- varno piti nezavreto mleko. Edinost. Hitra pomoč za ,/liišenje^''. Kedar se otroku zaleti : ali kakor se navadno pravi, mu gre po „strani", starisi j ne vedo, kako bi si pomagali. Tolčejo po otrokovem hr- ; btu in so v velikih skrbeh. Evo priprostoga sredstva : \ \ Primeta se obe otrokovi roki in se držita kvišku. S tem I se prsi toliko razširijo, da je takoj pomagano. j Pomoč proti otroranju (zastrupljenju) krvi. Prva 1 znamenja, da je kri zastrupljena so : oteklina, ki se širi \ čedalje bolj, močne bolečine ranjenega uda, plava barva ] na dotičnom mestu ter mraz, ki spreletava človeka po \ vsem telesu. Ako se pokažejo ta-le znamenja pomagaj i si tako-le : Opari nekaj travnih rož z vrelo vodo, zlij \ vodo zopet proč in zavi ranjeni ud s temi rožami po- ¦ polnoma. Rože naj bodo tako gorke, koliko gorkotoTe ' moreš prenašati. Okoli teh travinih rož ovij najprej pia- * tnen potem pa volnen robec, da se gorkota dolgo ohrani. ' Ko se začenja ovitek hladiti, menjaj in ponovi vse (zgo- ' diti se mora vsaj vsake pol ure). To ponavljaj tako dolgo, ', dokler ne izgine ona plava barva popolnoma, ker se do- gaja gotovo v 12—18 urah. Kdor si pomaga na ta na-' čin sme z gotovostjo pričakovati ozdravljenja, ako se je i tudi kri že začela strupiti. i str. 12] ,s L o v p: n K a" Št. 8' Kako se distijo kožnate rokovice, ki se lehko pero. Rokovice se operejo z milom in vodo, otisnejo se popol- noma a ne ovijajo ; napihnejo se in nataknejo na formo. Bele naj se suše na solnci, barvane pa v senci. Operejo se tudi, ako se flanelno cunjico omoči v mijlnici ter s cunjico drgnejo rokovice. Rešitev kvadratne uganjke v 8 štev. Prav SÖ jo redile: gg. Zinka Kovačič, Feodora, Zofija Modrijan, Bezlaj in JanisLava Drufovka. Listnica uredništva. M i C i k a. Yi ne pišet2 slabo, ali ta stvar polu-resna polu- šaljivii vendar ni za tisek. Pošljite mi kaj druzega, ali pridite, ker ste že v Trstu, naravnost k meni. Stana. Prejela, prihoflnjč več. Ljudmila. Kako ste čudni! Jaz prepuščam rajši drugim močem mesta. Tudi drugi so mi že očitali, da ne p'šeni za ,,Slo- venko", ali je pa to res? Baš za naš list pičem dovolj, a videti ni, ker niso pripovedni spisi. Pozdrav! T. v Trstu. Bodete videli, kako piše naša čestita sotrud- nica Danica v drugem delu o odgoji. Poleg skušenj, saj je srečna mati, poz:;a še obilo vitov, ki govore o tem važnem predmetu. Kristina, Vaše pesmi so pošle, prosim torej skoro zopet k.ij. Srčen pozdrav ! Feodora. Veseli me, da se tako zanimate za rusko slov- stvo. Lepa dela znamenitih pis.itelj^v prinaša Ruskaja b i b 1 i- j o t e k a, Ltov, blaharskaja ulica. Izhaja vsak mt'sec po 1 snopič ter stane za vse leto 2 gld. 40 nč. Srčen pozdrav in "hvala ! Slovenke ! Kupujte vse le pri Slovencih ! V taba- karnah zahtevajte slovenske poštne tiskovine, ker drugače vam jih ne dado, dasi jih imajo Sloienim oosooEiam Usojam si uazuauiti, da sem prevzel vodstvo grajščine Loka pri Zidanem mostu ter ^i bodem prizadeval p. u. naročnikom v v-akeui obziru zado.stiti. Mleko od krav planinske paše iie|)re- koseno sveže dvakrat iia dan. Surovo in kuhano maslo, kislo mleko, skuto smetano jM/.ličiio pripravljeno, jajca, sir itd., imam na razpolago v zalogi Piazza della Posta 1. LloydovH palača. Ob enem priporočam oglje, koks, drva itd. iz mojega skladišča v ulici S. Zaccria št. 1. (mej ulicama Chiozza in Farneto, katero slovanskemu občinstvu še premalo znano. Priporoča se Vek. Grebene. Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil ie po svo.icra zdravniku prof. dr. Lnpponiju lekarnarju Piccoliju v Ljublj-ni najsrčnejo zahvalo za Nj h Sv !tiis-i vposlano tinlxturo za. želodLeo. Omenjen- Z'iravnik, kakor ve'iko diisfib fdličiiih profesoriev m oleine SO Piccolijsvo tiukturo za želo- dec preskusili, tiT JO pri|iorueiijo kot izvrstno kre- pilo za želodec, katim krepča ž^b dee. pomnožu'e tek, .er pi>vspešuje predavanje in čiščenj'. Cena: 1 steklenica 10 nvč., lil stekleide z zavijem i gld. 36 nvč. ; P' štnu pošiljntev 66 steklenic 6 gid. 26 nvč. Najvišje priznanje lekarju l'io co lij u v Ljubljitni kot prirejevulcu kapljic xa xobe, katere je zađov Ijniiu vspeiiOMi Nj. e. kr. Vis. pr«jasna gospa prestolona- 8ltdnica-udü\a uadvoivodiuia. IH List izhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v tabakarn;ih : pn Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja kob po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. .3, II. nstr. Lastnik konsorcij lista .Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — TIskarna Dolenc. Trst.