321
Novice.
—   Maše zadušnice za pokojno cesarico so se dne 11. t m. darovale po vseh cerkvah V Ljubljani so maši v stolni cerkvi prisestvovali načelniki vseh državnih in avtonomnih uradov. Na javnih   poslopjih   so bile razobešene črne zastave.
—   Osebne vesti. Zdravnik gosp. Fr. Konstantin vit. Fodransperg je imenovan sekundarijem v ljubljanski dež. bolnici — Dež. Sol. nadzornik za ljudske šole na Primorskem g. A. vit. Klodič-Sabladoski stopi v kratkem v pokoj. — Profesor na ljubljanski nižji gimnaziji gosp. dr Lovro Požar je dobil kot vodja višje dekliške šole za šolsko leto 1899 — 1900 dopust. — Zdravnik v Kostnicah na češkem g. dr. J. Cer-veny, je imenovan okrožnim zdravnikom v Cerknici. — Deri-nitivni učitelj Fr. Zupančič v Eadovici je premeščen v jed-naki lastnosti na ljudsko šolo v Skomarji na Štajerskem — Blagajnik pri c. kr dež. plač. uradu v Ljubljani gosp vitez Frid. Laschan, je povodom svojega umirovljenja dofrl naslov in značaj plačevalca. — Glavni učitelj na učiteljišču v Ljubljani Anton černivec je povišan v osmi činovni razred.
—   Potrjen dež zakon. Presvetli cesar je potrdil z odlokom od 1. septembra sklep zbora kranjskega, s katerim se razdeli občina Turjak v dve samostojni občini, Turjak in Rob.
—   Odlikovan Mizarski pomočnik Jos Zupan iz Ljubljane je izdelal letošnji drugi mojstrski tečaj za stavbne mizarje v tehnologičnem muzeju na Dunaju in je po priznanji učiteljev in strokovnjakov komiteja za splošna dela in po odredbi visokega c kr. trgovinskega ministrstva dobil diplomo in premijo 20 kron v zlatu
—   Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji, č. g. A. Ribar, župnik v Št Vidu pri Planini je imenovan knez. šk. duhovnim svetnikom. — Premeščeni so kaplani čč. gg.: Mat. Eferl iz Št. Ruperta nad Laškim na Rečico, Martin Roškar iz Hočja v Leskovec. Lovr. Schlamberger od Sv. Štefana pri Žuzmu v Hočje in Melhior Zorko z Rečice v Št. Rupert nad Laškim. — Novonameščeni so gg novomašniki: Al. Kramaršič pri sv. Kunigund na Pohorju, Fran Lovrenko na Muti, Karol Malajner pri Mariji Snežni in Al. Musi v Laščah.
—   Umrl je v Novem mestu gimnazijski profesor g. jvan Polanc v starosti 55 let.
—   Zlato mašo je praznoval dne 8 t m. frančiškanski vikarij v Pazinu, častiti gospod Julij Brunner. Porojen je bil v kočevskem mestu.
Duhovnih vaj pri čč. Uršulinkah se je udeleževalo te dni 45 gospč. učiteljic. Vodil jih je č. g, P. Karol Fink S. J za gg. učitelje, katerih je bilo 20, vodil je duh. vaje P. Hugolin Sattner
—   Jubilej škofa dr. Mahniča. Dne 8. t. m. na praznik M. B, je obhajal na Krku premil. škof Mahnič 25 letnico mašništva
—   Obrtniški shod v Ljubljani se se vršil na Vi-rantovem vrtu ob prav obilni udeležbi. Razpravljalo se je o važnih točkah za obrt
—   Iz Radovice. Občinsko starešinstvo radoviško je izvolilo svojim častnim občanom mnogozasluženega gosp, Fr. Schweigerja, bivšega svojega župnika.
—   Istrska duhovščina „Slovanskemu svetu" se piše iz Istre, čuje se, da je zadnji čas parola lahonov: „Udrite svečenika!" Zato se je pred meseci streljalo na kapelana v Veprincu (pravijo, da sinjori sami kupujejo agitatorjem mo-rilno orožje po receptu „osar tutto"); dne 30. julija bi bili lahoni kapelana v Krkavcih skoro ubili, da ga ni spasila previdnost božja Kaj se to pravi ? Nasprotniki znajo, da je zastonj njih trud, dokler je ljudstvo pošteno. Zato proč z duhovniki, ki je vadijo morale in znaČajnosti! — Zavoljo tega je „šjorom" slovanska duhovškina trn v peti: ona čuva zapuščeni istrski raji dvojen dragocen zaklad: vero in narodnost. In to jih grozno peče ! — Slovanska duhovščina pa gre sigurno po poti do svojega cilja, ne boječa se zasramovanja, trpljenja in pregananja. Upamo, da jo bode v hudem boju krepilo novo društvo sv. Pavla, ki utegne postati primorskim duhovnikom nov Bantemurale"  verskim in narodnim klevetnikom.
—   Celovški župan v zadregi Iz Celovca se nam poroča: Dobernikov list je povodom zadnjih izgredov trdil, da je tajnik c. kr dež vlade in bodoči okrajni glavar velikovški g. pl. Maverhofer tirjal od župana, naj ukaže na ljudi streljati A stvar je bila neresnična in pl, Maverhofer je poslal popravek Dobernikovemu listu ter zahteval od župana pojasnila. A zdaj se oba sklicujeta na mestnega odbornika Hollmayerj*, a ta odgovarja, da ima priče za svojo trditev Župan sedaj več ne ve, kaj je tedaj govoril, in morda tudi ne ve, kaj je delal.
—  Telefon iz Celovca v Beljak. C. kr. trgovinsko ministrstvo j p dovolilo napravo telefonske zveze med Celovcem in Beljakom in treh govornih postaj mej obema mestoma.
—   Jablanin cvet Iz Medvod nam je poslal prijatelj jablin cvet, katerega je utrgal 10. t. m. na vrtu gospoda Prana Jarca v Medvodah na Gorenjskem. Dotično drevo je imelo več cvetov, katere pa so ljudje potrgali; nahaja pa se še jeien, že popolnoma odcvetel cvet, na katerem so se že sadovi prikazali.
—   Siidmark v Celju Minoli teden je imela „Siidmarku v Celju občni zbor. Siiimarkovci so popolnoma pogoreli: mesto napovedanih tri tisoč, došlo jih je trideset in nekaj mlečno-zobnih dijakov Zborovanje je bilo radi tega zelo klaverno. Slavnost v parku se je vršila v senci bajonetov žendarmerije. Mesto je bilo natlačeno s pruskimi zastavami. Odhod po mestu je radi prepičle udeležbe izostal. Blamaža je bila grozna. Te-peni so bili zopet Slovenci. Mestna policija je aretovala celo hišnika Narodnega doma, ker je — stal pri vratih in pazil, da bi Nemci ne vdrli v slovenski dom.
—   Slavnost slovenskih gasilcev. Dne 8. t. m. je prvikrat v Ljubljani nastopilo slovensko gasilstvo kot del slovenske organizacije. Trobojnice so v velikem številu vihrale raz slovenskš hiše.   Kakor znano, je hotela imeti   „Avstrijska
322
gasilna zveza" svoj shod v Ljubljani, kar to ji pa preprečili nemški nacionalci, a vsejedno se je vršila ta slavnost z največjim sijajem. Kakor vse slavnosti zadnji čas,"! pokazala se je tudi pri tej slavnosti slovanska vzajemnost, cehi so poslali deputacijo treh mož, Hrvatje so prišli po svojih zastopnikih „na pomoč" slovenskim gasilcem. Dne 7. septembra popoludne je imela „Zveza kranjskih gasilnih društev" svoj zbor, pri katerem so se spremenile nekatere točke pravil; na predlog g. Ivana Dachsa se bode tiskalo društveno glasilo „ Gasilec" samo v slovenščini. Tajnik .,Zvezeu gospod Trošt stavil je posredovalni predlog, naj se naznanila nemških ognjegasnih društev tiskajo v nemščini brez prevoda, potem je pa še načelnik „Zveze" g Doberlet z veliko vnemo omenil velik dobiček nemških inseratov, a zmagal je predlog g Dachsa. Zbor je izvolil g. Achtsshina častnim členom zveze. Predlog, da bi se društveniki zavarovali, je propadel. Zbor je z navdušenimi klici pozdravil navzoče češke in hrvatske odposlance ter zakričal cesarju „Slava !u Zvečer je bila serenada, katere se je udeležilo na tisoče občinstva. Pred županovim stanovanjem so zapeli pevci dve pesmi, istotako pred hišo g. Doberleta Za tem je bil sestanek na FerlinČevem vrtu, kjer je svirala novomeška godba in so se prepevale slovenske pesmi Govorili so gg.: Doberlet, Maver, Absac, Trošt, Murnik in Nolli. Dne 8. septembra se je zbralo v Ljubljani 1206 slovenskih ognje-gascev. Slavnostni sprevod je bil impozanten Na čelu sprevoda so se vozili kolesarji „Ilirije" z okrašenimi kolesi in potem druga društva. Ob 10 uri dopoludne je bral mašo kanonik Erker in je potem blagostovil gasilno orodje. Po maši je izročil župan Hribar „Mestni Dom" v oskrbo g. Štricelju, za kar se je ta v imenu ljublj. gas društva prav prisrčno zahvalil. Z defilovanjem navzočih društev končana j a bila do-poludnevna slavnost Obedi so se vršili zarad velike množice gostov v raznih gostilnah. Po obedu so imeli gasilci svoje velike vaje, ki so privabile prav obilo otČinstva na VodniKov trg, potem pa se je slavnost zaključila z ljudsko veseliso na Koslerjevem vrtu.
—   Slovenska šola v Gorici. V min. ponedeljek je posebna komisija preiskovala prostore v bivši Catinllijevi vojašnici v Gorici, da bi dognala, ali je to poslopje primerno za slovensko ljudsko šolo. Kot zastopniki slovenskih starišev so bili v komisiji dr. Rojic, svetnik Vodopivec in šolski voditelj Hrovatin, dalje so bili navzoči vižji inžener Wojtichowsky, svetnik Chermach iz Trsta, dež šol. nadzornik vitez Klodič, okr. zdravnik dr. Zencovich, goriški župan in mestna svetovalca. Komisija je po več ur pregledavala poslopje ter končno izpre-videla, da je poslopje neprimerno za šolo Vprašanje je sedaj, kako komisija poroča ministrstvu in kaj to ukrene. Gotovo pa je, da slovenski stariši svojih otrok ne bodo pošiljali v to šolo.
—   Osnovalno in ob enem letno občno zborovanje »Zaveze kmetijskih in gospodarskih zadrug za Spodnje Štajersko", bo dne 21. septembra 1899 1. v gostilni g. Fr. Eobleka v Žalci. Začetek ob 9. uri dopoludne.
—   Korajžo so poskušali fantje v Tacnu pod Šmarno goro. Pri tem je bil nekdo iz Pirnic tako neroden, da je Ka-rolu Novaku zasadil nož v levo roko.
—   Ruski koledar. Da bi se na Ruskem sprejel gre-gorianski koledar, priobčila je med drugimi projekti predlog tudi kneginje Barclavde Tolly Weimarn v „Peterburskemu Li-stoku". Po tem predlogu bi trajal 1. januvarij 1, 1900 od 12. ure po noči do 12: ure opoldne, 2. januvarij od 12. ure opoldne do 12. ure po noči itd. šestkrat, vsled česar bode v teku 6 dni imela Rusija koledar, tako kakor ga ima vsa druga Evropa.
—   Umrl je dne 8. t. m. opoludne po daljši bolezni č. g. Fran Petrovčič,   župnik na Trati nad Poljanami    Bil je
rojen leta 1837,  25. sušca, posvečen v mašnika 1870.  Vzorni duhovnik naj v miru počiva.
—   Porotne obravnave. Včeraj vršila se je pri tu-kajšnem porotnem sodišču obravnava proti 25 let staremu dosestnikovemu sinu Francu čibašku iz Kljanca zaradi hudodelstva ražiga. Dhe 28. decembra zvečer imeli so fantje in dekleta v hiši Jerneja Kerna na Kljancu zabavo s plesom. Okolo desetih pritekla je soseda Katarina Vavpotič navzoče klicat, češ, da pri Sršenu gori. Vkljub napornemu gašenju pogorel je hlev, hišna streha in nekaj žita. Škode je bilo čez 700 gld Prve poizvedbe o tem, kako je nastai požar, niso imele pozitivnega uspeha. Pozneje pa so se širile govorice, da je provzročil požar Franc čibašek, fant sicer božjasti podvržen, a zdravega uma, nagle jeze in silovitega značaja, kakor pravi obtožnica. Orožnik Anton Vatovec, kateremu se je zdel sum opravičen, aretoval je čibaška, kateri mu je pri odgonu v Kamnik baje priznal, da je bil dotičen večer jezen, ker ga fantje niso pustili na plesišče in da je vsled trga z žvepljenko zažgal Sršenov hlev. V preiskavi in pri obravnavi pa je Čibašek odločno tajil, da bi bil on kedaj priznal zažig in trdil, da je on že ob pol sedmih šel spat na Pogačarjev hlev. To trditev potrdilo je tudi več poklicanih prič, dočim je priča Frančiška Koritnik baje še okolo pol osmih z obdolžencem govorila Porotniki zanikali so vprašanje glede krivde Franca čibaška, vsled česar je bil obtoženec od obtožbe  oproščen.
—   Otroka je umorila prejšnji ponedeljek 181etna Ivana Žvan iz Srednje vasi v radovljiškem okraju Na planini Konjšca je povila žensko dete ter je tako trdo povila v oblačila, da je je udušila, potem pa skrila v neko skrinjo.
—   Nevaren tat ušel. Andrej Kralj iz Suhadola v sežanskem okraju, ki je na glasu, da je nevaren vlomitelj, je ušel iz bolnice usmiljenih bratov v Gorici. Ušel je v sami srajci, ki je zaznamovana s črkami, „K. Ž." Bolan je na ušesih. Isti je 1 68 m visok, močan, sivoplave brke in govori slovenski in italijanski. Na životu ima vtetovirane   črke A. K.
Ponesrečili. Mej postajama Mirna peč in Novomesto sta prekladala 5. t. m. žel delavca Fr Parkelj in A Ned-vešek žel preproge. Jeden teh je padel prvemu na nogo in mu jo močno poškodoval. Predzadnji dan m. m. je padla HeL Eakovec s Strmec pri Šelcah tako nesrečno s hruške, da je vsled notranjih bolečin drugi dan umrla —- V soboto se je ponesrečil pri zgradbi Staudacherjeve vile v Ljubljani 14ietni Al. Novak, Padajoča opeka ga je ranila na obeh rokah. Novak je pričel delati šele v soboto zjutraj.
—   Obesil se je 7. t. m. zvečer v Gorjah na kozolcu kovača Ulčarja neznan človek, pri katerem se je našla bele-žnica z imenom Franca Ozbiča — Istega dne so našli 201et-nega Jos. Kronarja iz Polhovice (okraj Novomesto) v bližnjem gozdu mrtvega Vrvica, s katero se je obesil, se je utrgala in truplo je padlo na tla   Vzrok obema  samomoroma je nezan.
—   V vrelo vodo oziroma za prašiče pripravljeno pičo je v Bezuljaku padel dveletni Ivan Škrlj in se tako opekel, da je kmalu na to umrl.
—   Povozil je hlapec posestnika E, Schmarda, Franc Oražem 6. t m. pop. v Domžalah 61etnega dečka P. Majdiča z Gor, Domžal. Voz mu je stri prsi in je deček po preteku pol ure umrl
—   Strela je dne 3. t. m. v Lesnajkah ubila 81etnega pastirčka Matevža Kocjančiča.
—-  Utonil  je v Nalesku   posestnika   sin Jožef   Mulec.
—   Obesil se je v noči od 1. na 3. t. m.53 let star slaboumni kočar Anton Kocijančič z Vel.  Otoka
—   Požar. Pri Beljaku sta zgorela dva Kozolca polna sena. Sumi se, da je zažgala zlobna roka,
323
—   Ogenj je nastal v šupi Jurija Habeta v mestnem logu. Šupa, ki se ceni na 800 gld ter 200 centov sena je popolnoma pogorelo. Škoda znaša 1000 gl.
—   Toča je dne 11. t. m. v litijskem okraju provzro-čila veliko škodo.
—   Toča je pobila 3. t m. v Babinem polju pri Starem trgu. V komaj četrt ure je provzročila 1000 goldinarjev škode.
—   Gučrin II. Iz Pariza poroča te dni naslednji dogodek : Neki mali obrtnik v ulici Latin se je spri z neko žensko, ji zadal nekaj sunkov z nožem ter jo pahnil po stop-njicah. Na to se je dobro zaprl v svojo sobo in izjavil, da zapusti stanovanje le mrtev ali prost. Službujoči policijski komisar je bil pa mnenja, da vladi že preseda jeden sam Fort Chabrol ter je velel strežnikom naj razbijeje vrata in se polaste Grue-rina II, ki premišlja sedaj v ječi ne mrtev ne prost
—   Epidemična steklina je nastala na Pruskem na Starem Gradu. Od začetka so stekli le psi in mačke, sedaj pa tudi druge živali Zbolela sta za steklino dva vola, ki so ju takoj ubili in razkosali. Vsi ljudje, ki so jedli meso, so dobili precej to bolezen.
—   250oletnico svojega obstanka bode praznovalo dne 24. oktobra ter naslednje dni francosko mesto Marseille z velikimi slovesnostmi. Gflavua točka bo velik sprevod, ki bo kazal zgodovinski razvoj tega starega mesta.
—   Luccheni. V nedeljo je bilo leto dnij, odkar je umrla naša cesarica v Genevi pod bodalom italijanskega anarhista Lucchenija Morilec dela v samotni svoji celici škatlje iz trdega papirja. Baje je len, neroden in nečeden. Za zabavo ime nekaj italijanskih starih knjig. Večkrat je že prosil, naj mu dajo kak dnevnik, a prošnje mu ne izpolnijo nikdar. Luccheni sprašuje svojo stražnike, ali se kaj piše in govori o njem, a odgovora ne dobi. Luccheni je še vedno jako ničeven ter se veseli svoje „slave". Obiskala sta ga doslej le njegov spovednik in predsednik društva ječarstva. Pisem je dobil še-stero, a izročili so mu jih samo pet. Sam ni pisal še ničesar nikomur. Rudeča barva njegovega obraza je čisto zginila. Postal je bled   Menda ni zdrav.  Vedenje njegovo je dostojno.
—   Zamena otrok V Berolinu so osnovali društvo, v katero plača vsaka rodbina, ki hoče postati člen društva, šest mark na leto. To društvo pa potem skrbi, da družine z dežele pridejo lahko v počitnicah zamenjajo svoje otroke z otroci mestnih rodbin in obratno. Otroci z dežele pridejo na ta način z malimi stroški v mesto, kjer vidijo mnogo lepega in koristnega, mestni otroci pa pridejo v naravo, kar je za nje nekaj novega. Prvi in drugi pa se priuče lahko kakega tujega jezika, kar je šo največje vrednosti
—   Kuga in ljubezen. Kakor znano, razsaja v mestu Oporto na Portugalskem strašna kuga že dlje časa. Slikar Antonijo Rodrigeus de Santos je srečno živel s svojo mlado soprogo v ulici Eskura v Oportu. Nekega dne pa oboli An-tonio. Zdravnik je konštatoval, da je obolel na kugi. Rodrigues je v vseh svojih mukah mislil le na svojo soprogo Prva njegova misel je bila, da te žena reši te strašne bolezni. Zaprl je ?rata svoje sobe, da ni mogla njegova soproga priti k njemu v sobo. Zastonj ga je prosila. Na njegovo prošnjo je bil odgovor le težak kašelj, a vrata se niso odprla. Še malo časa v sobi je postalo tiho, — Antonio je umrl. In prišli so ljudje s črnimi obrazi in črno obleko, da odneso mrtvo truplo. Na vratih pa je stala Anita, in ko so ljudje spravljali njenega milega Antonia v rakev, je zakričala: „Samo še jeden poljub Antonio 1" in padla je na telo svojega moža ter poljubila začrnelo njegovo lice. Drugi dan pa so prišli zopet oni črni možje ter so odnesli v zaboju mrtvo truplo lepe Anite.
v
—   >Čudež«. V neki vasi pri Hamburgu postajajo nekaj časa sem pri jednemu tamošnjih kmetov vsi ostanki jedi tekom treh dnij rdeči ter mokri, kakor da jih je kdo s krvju polil. Ko se je to pojavilo, je začelo ljudstvo seveda takoj govoriti o čudežu, no, botanik Ehrenberg je sredi tega stoletja dognal, da so ta krvava tvarina mikroskopično majhne gobe, katere se jako hitro razširjajo. Veliko strahu in boja so vzbudile te rudeče gobice v 13. stoletju, ko so se vsled vlažnostt pojavile v neki cerkvi na hostijah. Duhovniki so namreč trdili, da so hostije židje zakleli. Radi tega se je začelo strastno preganjanje Židov, in marsikatero človeško življenje je postalo takrat žrtev ljudske nevednosti
—   Zastrupljeni častniki, častaiki 37. pešpolka, ki ima sedaj velike vaje na meji bihaškega in aradskega komi-tata, so videli v nekem gozdu prav lepe gobe. Kuhar častnikov je izjavil, da so gobe jedilne ter je napravil častnikom juho. Toda vsi častniki so oboleli. Nekateri so ležali dva dni. Polk ni mogel vsled tega en dan sploh na vajo, nego je moral čakati, da so Častniki vsaj večinoma ozdravili.
—   Najdaljša železnica na svetu Američanski inže-nerji so izdelali načrt za železnico, ki bo zvezala severno in južno Ameriko po panamski ožini. Proga bode merila 10.600 milj in bode najdaljša na svetu. Tekla bo iz Newyorka v Buenos-Aires Od teh 10.600 milj jih je že 4770 žegotovih. Železnica bode menda veljala 875 milijonov dolarjev.
—   Predilnice v Bulgariji. V Bulgariji se snujejo velike nove predilnice Na čelu akcijski družbi stoje Angleži. S tem bodo izgubile tudi avstrijske predilnice nekaj od svojega izvoza, ki je znašal doslej 521.000 gld.
—   Škandali v Hebu Predrzne demonstracije Scho-nererjancev v Hebu so provzročile mej tamošnjim ljudstvom veliko reakcijo. Četrtek se je zbralo več sto ljudij pred uredništvom „Egerer Nachrichtenu ter so demonstrovali s Fej ! klici na poslanca Ira ter Hoferja. Prišlo je do pretepa mej nemškimi nacionalci ter socialnimi demokrati, pri katerem je bil ranjen z nožem nemški nachnalec Frank. Zatem se je ljudstvo razkropilo, a kmalu potem zopet zbralo pred hišo načelnika veteranskega društva Kammmererja, kojemu je isto prirejalo ovacije ter vpilo neprenehoma „Hoeh" ! in se končno razšlo. Po8l. Ira bi v neki gostilni kmalu linčali, ako bi se ne bil precej odstranil
—   Ljubezen in vešala. Porotno sodišče v češki Lipi je obsodilo tovarnega delavca Frana Hegenbarta na vešala, ker je ustrelil svojo šestnajstletno ljubico Franico Micl in sicer z nieno privolitvijo, ker niso njeni stariši privolili, da se poročita. Z drugim strelom se je hotel na vešala obsojeni še samega usmrtiti, a revolver se ni sprožil
—   Najmanjši časopis sveta imajo vsekako v Larisi na Grrškem Začel ga je izdajati na dveh četrtinskih listih neki vpokojeni Makrister, ter ga imenoval MIRPA (mali). List prinaša politične in dnevne vesti, ter raz;notriva tudi filozofična, verska, gospodarska, obrtna, medicinska in pedagogiška vprašanja. Časopis izhaja po enkrat na teden ter stane za vse leto samo dve drahmi,
—   Sedemkrat vdova V Meksiki živi še precej mlada žena, ki se ni nič manj kakor sedemkrat omožila in sicer ne civilno, temveč vselej po cerkvenem obredu. Prvikrat se je omožila 1. 1880 Vsi možje so ji pomrli: prvi je padel iz kočije in se ubil, drugi se je zastrupil, tretji je bil ubit na lovu, četrti se je utopil, petega so linčali, šesti je tudi utonil a sedmega je ona sama  — ustrelila.
—   Napad na zagovornika. Iz Neapolja se poroča: Odvetnik dr. Curci je prišel v sodno dvorano, da bi zastopal pri obravnavi neko stranko. Kar plane proti njemu nasprotnik njegove stranke in mu zasadi z vso silo nož v trebuh. Odvetnik najbrže ne bode okreval. Napadovalca so seveda na mestu prijeli.
324
—   Teža princa valeskega. Kakor vsak letoviščnik v Marijinih toplicah se je tudi imenovani piinc pustil stehtati ob prihodu ter ob zapustitvi letovišča. Šel je zategadelj v neko prodajalno ter zahteval, naj se njegova teža določi pred in po porabljanju kur. Prišedši v Marijine toplice, tehtal je princ 107 kg. 80 dkg. ali 237s/4 angleških funtov. Pred odhodom, po tri tedne trajajoči kuri je bila njegova teža 103 kg. ali 207*/4 angleških funtov, torej izgubil je 4 kg. 80 dkg. ali 30*/2 ang. funta na teži, kar je princa jako veselilo ter se izrazil, da upa tudi v drugem letu priti se zdravit v Marijine toplice.
—   Kraljica tatic V zaporu v Marvlandu v Baltimore je nedavno umrla^v 74 letu svoje starosti Ženska imenom Lu-jiza Meyer, alias Miller, ki je dobila od svojih kolegov naslov ^kraljica banditinj". Njena stroka je bila tatvina Število njenih tatvin je skoraj nevrjetno. V Newyorku, Filadelfiji in v druzih velikih mestih Amerike je bila ta kraljica skoraj vsaki dan gost v zaporu. Ce so jo obsodili, ni dobila veliko zapora, temveč le nekaj časa, ker je bila bolehna in stara in ravno to ji je neslo za svojo stroko. Pri belem dnevu je navadno izvršila najtežje in najpremetnejše tatvine. Sedaj pa je storila njenemu življenju v zaporu pristojen konec
—   Orožnik roparski morilec. Orožniški korporal iz Neudorfla pri dunajskem Novem mestu si je sposodil pri kmetu Hughu 20 gld., Pri tem je videl, da ima Hugh še mnogo denarja v blagajni. Zato se je po noči splazil s sekiro v stanovanje Hughovo, kjer je napadel njega in ženo. Napa-denca sta mu iztrgala iz rok sekiro, toda Molnar ju je na to napadel z britvijo in ju zopet težko ranil. Ker pa je videl, da ju ne more oropati, je zbežal. Vrnivši se v orožniško vojašnico, je vzel svojo puško in odšel v gozd, kjer je prebil vso noc Potem je šel v neko gostilno ter poklical svojo ljubico, ki je v službi barona Klingspora. Ta pa je že vedela za Molnarjev zločin ter je pozvala skrivaj orožnike, ki so Mol-narja ujeli. Ko so ga peljali druzega dne k ranjencema, se je Malnar jokal kakor otrok ter vzdihoval: „Ne vem, kako sem mogel to storiti!" Molnar je bil baje v okolici jako priljubljen Človek ter ni bil še nikdar kaznovan
Največja muka današnjega časa je cela armada živčnih in srčnih bolečin, želodičnih boleznij, pomanjkanja krvi, bledoličnosti i. t. d , katerim so jele poganjati korenine že v otroški dobi z vzburljivimi pijačami, kakor so vino, pivo in prav poebno bobova kava, katera tako zelo škoduje našim živcem in provzroca srčne hibe. Nobena hišna gospodinja, zlasti nobena mati bi ne smela dajati mladim ljudem pri hiši bobove kave, ako enkrat spozna ta dokazani vzrok posamez-nejših boleznij. K sreči je pa sedaj mogoče mesto bobove kave privaditi se Kathreiner-Kneippovi sladni kavi, katera ima duh in ukus po bobovi kavi in katero se lahko brez težave upelje v blagor cele družine Sprva naj se upotreblja tretjina Kathreinerjeve sladne kave kot primes k dnem tretinam bobove kave, pozneje pa vsake pol, se zmeljeta obe skupaj in se pripravi kava na običajen način prav skrbno Nenavadno dobri prijetno mili okus bode gotovo vsakogar iznenadil. Toda dolžnost, nujna vestna dolžnost je, otroke ne več vaditi na bobovo kavo. Skuha naj se jim prav močno Kathreinerjevo sladno kavo in naj se jim jo da, kakor navadno, z mlekom in sladkorjem. Pravo veselje bode gledati, kako izvrstno ugaja malim ta kava, kako pri tem cveto in rastejo Toda tudi bolniki in slabotneži, kadar se enkrat privadjjo čisti Kathreiner-jevi kavo in njenim posebno dobrodejnim učinkom, jo pijo vedno rajši. Pri njih kakor pri otrocih je to dokazala že tisočera izkušnja. Važno pa je, da se rabi veduo »pristni Kath-ieineru  v znanih izvirnih zavitkih