Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Iiha|a ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K
Pnaama ilHlIk« IS v.
Re klamaclje so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enbstopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
120. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 6. novembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo i Rdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnidtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Uboga država1
Parlament na Dunaju dela in ne dela. Pred palačo na Franzensringu vihrata zastavi v znamenje, da je zbornica poslancev zbrana. Toda sej nima. Poslancev je na Duaaju več nego ob normalnih časih; toda v veliki dvorani je tiho in mirno.
Zbornico nadomeščajo odseki. Tam ni take nevarnosti kakor v zbornici. V odsekih navadno ne padajo vlade in obstrukcija je tam bolj redka prikazen. Pa če se že pojavi, ne napravi prevelike škode. V zbornici se pa lahko zgode vsakovrstne reči, ki se ne dajo včasi niti slutiti. In vsak do-goiek, ki ni na programu, postane lahko nevaren. Zakaj visoka vlada je s svojo modrostjo pri kraju. Če bi se v zbornici razvila tehnična obstrukcija, bi Bienerth ne vedel, kaj naj začne; če bi izbiuhnila hrupna obstrukcija, ni gospod baron Se odločil, kaj početi; če bi ga prijela mirna, a trdna, dosledna in biBtrogleda obstrukcija, bi bil gospod Benerth nepripravljen. In tako mu veleva njegova državniška ženialnost: Preprečiti vsako eventuatnost, dokler je le mogoče.
Ampak kakor se pač včasi godi velikim možem, se je zgodilo tudi baronu Bienerthu. Prezrl je malenkost. Pozabil je, da niso dogodki odvisni le od njegove režije. Gospod baron bi bil največji državnik, če bi mogel dati vsem prebivalcem v Avstriji toliko kloralnega hidrata, da bi spali to-liko-časa, kolikor bi bil on rad ministrski predsednik. Ker je pa precej neizvršljivo, so lahko vsak hip kaj zgodi, na kar Sef naše modre vlade ni pripravljen. la kaj bo potem, je prav tako negotovo kakor dobitek ali izguba v loteriji.
Sijajen je položaj v državi za satirike in po-rogljivce. Kar se le more ugibati, se je že ugibalo v tistih apolitičnih krogih*, ki slišijo travo rasli in
v tistem časopisju, ki hoče po sili biti dobro poučeno in senzacionalno. Padec Bienerthove vlade, razpust državnega zbora, nove volitve, zaključitev parlamenta po § 14, uradniško ministrovo, nova koalicija ... V resnici pa ni človeka, ki bi vedel, kaj bo v štirinajstih dneh, kaj bo v enem tediy>, zakaj še tisti, ki so v prvi vrsti prizadeti, ki jim gre za kožo, nimajo niti sence pojma, kaj bodo storili in kaj se bo ž njimi zgodilo.
Č tali smo, da hoče baron Bienerth najprej omogočiti delavnost češkega deželnega zbora. Ce bi šlo tam, bi se dala tudi kolesa državnega zbora namazati. Kdor je tako svetoval Bienerthu
—	zakaj na njegovem zelniku ni zrasla ta misel — ceni poslance meščanskih strank precej nizko, ker misli, da jim je več ležeče na dozdevnem, kakor na resnem vspehu. Kombinacija morda ne bi bila napačna, če bi bilo dovolj časa za izvršitev. Ker pa Bienerth ni tisti, ki najbolj zgodaj vstaja, so nasprotni dogodki lahke že gotov*, preden so njegove misli domišljene do konca. Kaj hoče n. pr. gospod baron storiti v štirinajstih dneh, ako odklonijo že danes Cehi pogajanje z Nemci ali pa Nemci pogajanje s Cehi P... In nekaj podobnega se je že zgodilo, ko pišemo Se te vrstice. Nekaj gospodu Bienerlhu še bolj neprijetnega: »Slovanska Enota* je na Šušteršičev predlog sklenila, odkloniti vsako pogajanje z Bienerthovo vlado.
Tega menda tudi ni bilo v Bienerthovem programu. Da bodo s Čehi težave, je nekako slutil. Demisija Bi ata in Začka ga je morala vsaj od daleč poučiti, da smatrajo Cehi sankcijo nemških jezikovnih zakonov za casus belli. Spomnil pa se je, da so na svetu Poljaki, mešetarji, da jim ni enakih, in njegova velika misel je bila takrat: Oni bodo že opravili. Resnično so Poljaki začeli posredovati; govorili so s Čihi, govorili so z Jugoslovani, govorili so dolgo, ampak — opravili niso, kakor bi bil rad baron B eneith, zakaj danes, komaj drugi dan po začetih konferencah razglasa »Slovanska
PODLISTEK.
ČutaI Jerman.
Prijatelj moj, ali veš, kako je, kadar razširijo akrivnostne sile noči svoje peroti, kadar se spusti tema v nižave, kadar znano življenje obmrje, a neznano se začne zagonetno gibati P Oh, kako -bi to vedel, ko ti izpreminjajo električne žarnice noč v dan, bodisi da snuješ v osamljeni sobici nad knjigami, bodisi da ubijaš ure v zakajeni, soparni, krikov polni kavarn*, bodisi da se potikaš po ulicah, ki jih oživljujejo ljudje, pa omnibusi, avtomobili, tramvajski vozovi in kočije. Ti ne poznaš noč<, ker pri vas ni noči.
Ali si kdaj slišal po zraku vršati, po vejah šumeti, kakor bi se tam prebudile in oživele bajke iz davnih časov, ne da bi mogel razumeti, ali te hočejo tolažiti ali plašiti P Si li videl sence plavati preko mesečno razsvetljene samotne ceste, ne da bi videl telesa, od katerega prihaja senca P Si li čutil, kako se skrči srce močnega, vsake prazne vere prostega moža, ko se dvigne iz zemlje skrivnostno vzdihovanje in ko stoka preko široke planjave, kakor bi divjala nevidna armada strahov tja čez, a hipoma se vse razbline v grozen, rezek smeh, ki pa po-traja le en hip, en sam hip P...
Jaz sem to slišal, videl in čutil tisto noč. Ali ne razumel bi me menda, ako bi ti hotel opisati pošastno noč v gozdu, kajti tvoje srce ni zmožno tistih mučilnih občutkov, ki jih ni še nikdar občutilo. Morda si bil takrat v chambre šepat čaju veliko-
mestnega ponočnega zabavišča, poglobljen v užitke, ki omehčujejo srce; a ga ne narede mehkega; in če bi bil tisti trenotek kdo stopil pred te z nezvon-kimi, trdimi besedami: ♦ Zgodila se je velika nesreča*, zijal bi bil brez umevanja vanj in hladni tvoj pogled bi bil vprašal: »Čemu mi to pripoveduješ P Kaj mi je mar?* Zakaj nesreča ni mogla zadeti tebe, ki so te mehke roke objemale, ki so ti sladki glasovi šepetali besede slasti v uho, ki ti je poželjivo razgreta kri obljubovala blaženost ... Velika nesreča!
Kdo naj bi se prezdrnil, motiti te s takimi besedami, kadar hočeš biti srečen! Nimaš li pravice, biti srečen P
O da, pravico imaš, seveda jo imaš, in rad ti jo potrdim. Tvojih vzrokov ne poznam, na katere hočeš temeljiti svoje pravo na srečo, poznam pa svoje razloge. Seveda človek si pač, živiš, porojen si bil, a kakšen namen naj bi imelo tvoje rojstvo, kakor srečo tvojega Življenja? H aha! Čemu naj se človek rodi, ako ne za srečo P
Stoj! Za srečo si porojen. Da, da, to pojmim prav dobro. To razumem in čutim veliko bolje, kakor bi mogel povedati. Ali vraga —• ljudi poznam, ki so bili prav tako rojeni kakor ti, ali srečni niso in upanja nimajo, da postanejo srečni. Nimajo li pravice na srečo? Imajo li manj pravice nanjo nego ti P Ali je imel Čuvaj Jerman manj pravice, biti srečen, nego ti P
Vem, da ti je moje izpraševanje sitno. Kaj se ti je treba brigati za čuvaja Jermana P Ne poznaš
Enota* svoj omenjeni sklep, da odklanja vsako pogajanje z Bienerthom,
Povsod, kjer veljajo konštitucionalna načela, bi morala takemu dogodku takoj slediti odločitev. In le dvoje bi bilo mogoče: Nemudna demisija vlade ali pa razpust zbornice. Politično nezaupanje se namreč ne meri le po številu glasov, temveč tudi po intenzivnosti. Ce izreka v parlamentu mala manjšina nezaupanje vladi, ne bo nihče v ustavni državi zahteval, da bi vlada zato bežala. Ce pa odklanja velika skupina, ki obsega vendarle vse meščanske stranke raznih narodov vladi tako pikro svojo antipatijo, da odklanja celo vsako pogajanje ž njo in če se ve, da je vrhutega v zbornici še tako močna skupina kakor socialno-demokratična, ki stoji v najostrejši opoziciji, je s tem že dognano, da je v takih razmerah popolnoma nemogoče normalno vladanje. Taka vlada in tak parlament ne moreta sodelovati, torej se mora izpremeniti eno ali drugo.
Seveda je bil tak položaj že pred mnogimi meseci. Bienerth ga ni izpoznal, ali pa je smatral svojo ministrsko eksistenco za prvo in najvažnejše vprašanje. Zato je ostala država brez trgovinskih pogodb, prebivalstvo brez cenejšega kruha, delavstvo brez socialnega zavarovanja. Ampak Bienerth je še vedno na čelu državi.
Uboga država!
Socialisti v odsekih.
V	posameznih državnozborskih odsekih so sledeči socialno-demokratični člani:
Odsek za socialno zavarovanje: Cerny, Eldersch, Hudec (Poljak), Muhič, Oliva, Seitr, Smitka, Widholz, Winter.
Socialno politični odsek:	Ausobsky
Cingr, Cerny, Eldersch, Hanuš, Hudec (Poljak), Palme, Scabar, Scbafer,
Proračunski odsek: Adler, Beer, Diamand, Eilenbogen, Nemec, Pittoni, ProkeS, Seitz, Tomschik.
ga, kar se spominjaš, ga nisi nikdar videl, nisi mu ne v sorodstvu ne v svaštvu. Niti na malkarni re« duti se nista srečala. Vse to je jako pojmljivo in naravno.
Ali pa si se že peljal po železnici, v prvem razredu seveda P Prijatelj moj, s tvojimi nazori ae ne bi smel nikdar voziti po železnici. Sredstva ti dovoljujejo, da ostaneš doma — čemu se vozil po svetu, pa še po železnici? Čuješ, gode se čudne reči. Ob, čuvaju Jermanu se je nekaj pripetilo, ali zadelo bi lahko tudi tebe, ako se voziš po železnici. In ker nikakor nočeš zapustiti te navade, ni dobro, da se ne brigaš za čuvaja Jermana in za druge. Čudno in prijetno je, ako človek sam sebi zadostuje, ali včasi postane lahko fatalna.
Pomisli, ako bi bil sedel v tistem vlaku, pa bi bil zadremal v mehkih blazinah tvojega kupeja prvega razreda, a stvar bi se bila le malo, samo malo drugače izvršila .. .
Oh, pravim ti, da nimaš prav, če se ne brigaš za usodo čuvaja Jeremana.
Ko si tisti večer priiedii iz opere sedel v moderno stiliziranem in vendar tako ugodnem sepa-leju v družbi dražestne plave Maritte *- vrag v6 kako ji je pravzaprav ime — pa si izkazoval plemeniti Heidsiekovi kapljici zasluženo čast, a minute in ure so tekle kakor biserna tekotina, ne da bi vedel, kdaj in kako je bila Jermanova zavest v tem vprašanju vsekakor bistrejša. Vedel je, kako teko ure: težko in počasno.	N« P«1«-
Narodno gospodarski odsek: Beer, Diamand, Ellenbogen, Filipiasky, Hornof, Reumann, Sebrammel, Seitz, Skaret.
Poljedelski odsek: Beutel, David, Foller, Grigorovici, Hackenberg, Kunicki, Ostapčuk, Pip, Tuppy.
Obrtni odsek: Aust, BosmuUer, Hudec (Ceb), Jobanis, Oliva, Scbafer, Spielmann, Wild-holz, Wutschel.
Železniški odsek: Binovec, Ellenbogen, Freundlich, Gruber, Hudec (Ceb), Moraczewsky, Muller, Resel, Seliger.
Davčni odsek: Diamand, Freundlicb, Hannich, Modraček, Pocgratz, Renner, Riese, S\ ečeny, Vitijk.
FinanSni odsek: Diamand, Glockel, Hornof, Klička, Renner, Resel, Rieger, Seliger, Winarsky.
Brambovski odsek: Dotsch, Elderseh, Fili-pinsky, Jaroš, Liebermann, Niessner, Scbuhmeier, Skaret, Winarsky.
Odsek za Bosno: Dasjynski, Hanuš, Mo* draček, Nemec, Peraerstorfer, Renner, Scabar, Seit*, Seliger.
Legitimacijski odsek: Bretschneider, Da-szynski, Eldersch, Jobanis, Liebermann, Modraček, Moraczewski, Vitijk, Winarsky.
Odsek za državne uslužbence: Forstner, Gl dekel, Gruber, Moracztwski, Reitzner, Resel, Riese, Soukup, Svoboda.
Naučni odsek: Avancini, Daszynski, Glockel, Holzhammer, Hudec (Ceb), Pernerstorfer, Seitz, Tomašek.
Ustavni odsek: Adler, Nemec, Oliva, Pernerstorfer.
Tiskovni odsek: Pittoni, Prokeš, Rieger, Spielmann.
Zdravstveni odsek: Adler, EUenbogen, Kunicki, PospiSil.
Odsek za podpore: Habermann, Ostapczuk, Scblossnickel, Tubler.
Odsek za peticije: Avancini, Lukas, Remeš, WeiguDy.
Odsek za razdolžitev zemlje: Abram, Habermann, Renner, Vitijk.
Odsek za sladkorno peso: Baer, Binovec, Reumann, Schlossnickel.
Odsek za živinske kuge: Abram, David, Habermann, Schlossnickel.
Vinogradniški odsek: Hackerberg, Holz-bammer, Pongratz, Resel, Winarsky.
Pristojbinski odsek: Diamand, L6w, Reumann, Soukup.
J u s t i č n i odsek: Liebermann, Renner, W<nter.
Odsek za poslovnik: Adler, Pernerstorfer, Seitz, Winter.
Imunitetni odsek: Hoger, Liebermann, Rieger, Soukup.
Socialistična zmaga.
Na Badenskem so bilo koncem meseca oktobra nove volitve za deželni zbor in že prvi dan se je pokazal velik uspeh socialnih demokratov. Zmagali so takoj z 12 kandidati, dočim so imeli v zadnjem deželnem zboru to število Sele po cžjih volitvah. Temu lepemu uspehu je sledila skoraj nepričakovana zmaga pri ožjih volitvah, kjer je bilo izvoljenih še osem socialnih demokratov, tako da jih bo tedaj dvajset v deželnem zboru in bo socialna demokracija po Številu svojih mandatov na drugem mestu.
V zadnjem deželnem zboru, ki je bil izvoljen leta 1905, je bilo razmerje strank sledeče: Centrum (katoliški klerikalci) 28, nacionalni liberalci 23, konservativci 3, agrarci 1, svobodomisleci 5, demokrati 5, socialni demokrati 12.
V sedanjem deželnem zboru bodo stranke tako zastopane: Centrum 26, nacionalni liberalci 17, konservativci 2, agrarci 1, svobodomisleci 1, demokrati 6, socialni demokrati 20.
Pomembne to te volitve tudi radi tega, ker |e vlada klicala vse meščanske stranke v zvezo zoper socialno demokracijo, pa tudi slikanje rdečega hudiča na steno ni več zaleglo. «Patriotje» so seveda poparjeni spričo novega napredka socialne demokracije. Ce bi nekoliko bolje razumeli zgodovino, ne bi mogli biti iznenadeni. Socialna demokracija je izraz ljudskih potreb in želja, zato mora napredovati in zmagovati. Kakor na Badenskem, tako povsod — prejaliilej.
Politični odsevi.
Državnozborski odieki. Železniški od* s e k. Dunaj, 5. novembra. Včeraj je prišlo v že-
lezniškem odseku poročilo o zvišanju tarifo v na južni železnici na dnevni red. Železniški minister dr. Vrba je izjavil, da je bila južna železnica v tako slabem položaju, da se ji je moralo dovoliti zvišanje tarifov, katero pa je vlada znižala od 10 na 7 od sto. Ako se ne bi bilo storilo to, bi bila morala južna železnica omejiti promet. Dovoljeno pa je izvršenje samo za sedaj za eno leto. V debati so govorili poslanci Steinvvender, Šmid in Resel. Zlasti zadnji je ostro kritiziral zvišanje tarifov. Sklenilo se jo, izvoliti pododsek, ki ima v osmih dneh poročati. Za poročevalca je izvoljen poslanec D o b e r n i g.
Gospodarski odsek. Dunaj, 5. novembra. Včeraj se je naprej razdelilo nekoliko referatov. Poslanec dr. Licht je potem poročal o zakonu, ki določa delavni čas in zapiranje v trgovinski obrti. Predlagal je, naj se sprejmejo izpre-membe, ki jih je priporočila gosposka zbornica. Sprejel se je ta predlog in pa drugi, da naj načelnik na konferenci načelnikov zahteva rešitev načrta nujnim potem. Posl. Schrammel (soc, dem.) je poročal o zavarovanju za nezgode v st avbi ns k ih obratih, Načrt se je sprejel brez debate. Posl. dr. Diamand (soc. dem.) predlaga, naj se pozove vlada, da takoj predloži zakon o ga-liski petrolejski industriji, ki naj se brez prvega či-tac ja izroči odseku in nujni opravi.
Socialno zavarovanje. Dunaj, 5. novembra. Včeraj je imel odsek za socialno zavarovanje pod predsedništvom načelnika Buzeka sejo. Načelnik je predlagal, naj bi se opustila generalna debata ter je vprašal, če se sprejme načrt za podlago podrobne razprave. Temu se je splošno pritrdilo. Potem se je razpravljalo o delovanju pod-odseka, ki je izvoljen na zadnji seji ter se je z vsemi glasovi proti trem sprejel predlog poslancev Seitz, Licht in Drexel, da se najprej razpravlja o poglavju »zavarovalna obveznost*. Poslanec Zabradnik je vprašal vlado, kakšno stališče zavzema pravzaprav napram sklepu zbornice, da bodi odsek permanenten. Vladni zastopnik, sekcijski šef baron Wolf je omenil, da sicer ni pooblaščen na izjavo, ampak opozarja, da želi vlada na vsak način rešitev tega zakona, pa bo podpirila vsako stremljenje, da se pospešijo razprave.
Justični odsek. Dunaj, 5. novembra. Včeraj se je v odseku obravnavalo o zakonskem načrtu, s katerim se imajo zvišati tisti deleži plač, ki se ne morejo rubiti in o nekaterih izpremembah kazenskega opravilnika. Vladni načrt o tiskarskih prešah se je odkazal poslancu drju. Ren n er ju, načrt o sodnijski praksi pravnih praktikantov, ki se ne pripravljajo za sodnijsko službo, po drju. Roli er ju za poročanje.
Odsek za podpore. Dunaj, 5. novembra. Ze predvčeranjem je bil odsek sklican na sejo, ki se pa ni mogla vršiti, ker je od 26 članov prišlo šamo njih 10. Včeraj jih je prišlo le 12, tako da se odsek zopet ni mogel konstituirati. Prihodnja seja bo S le v sredo. Značilno je, da vlagajo tgrarci, med njimi zlasti naši J u g o-slovani cele kupe nujnih predlogov za podpore, potem jih pa ni na sejo, tako da se niti odsek ne more konstituirati. Z vi: ganjena nujnih predlogov slepe svoje volile s. ki mislijo potem, da se širokoustni jezičniki res brigajo zanje. Ge bi bilo pa treba delati, so pa gospodje rajši v oštariji ali pa po svojih kupčijah. Ko pridejo zopet na kmete, se bodo pa lagali o svojem trudu, do se bo vse kadilo. In nazadnje se ne bomo niti čudili, če bodo kreketali, da so soc*alni demokratje krivi, da kmetje ne dobivajo podpor. Zgovornemu •Slovencu*, ki tako rad sodi moralo drug h, bi pa priporočali, naj pove, kako «vestno» izvršujejo njegova katoliška gobezdala svojo nalogo na Dunaju. Ce ne, bomo pa mi poskrbeli, kadar se bo kateri teh junakov zopet klatil po kmetih pa se bahal in obrekoval socialiste, da bo prijet za jezik kakor zasluži.
Za dvojezičnost na železnici. P r a g a, 3. novembra. V češkem deželnem odboru jeŠdnborn predlagal, da se drugi obrok deželnega doneika za Železnico T rutno v-Paršnice, ki znaša 400 000 kron, ne izplača, dokler ne bodo napisi na tej železnici dvojezični. Predlog se je sprejel s & glasovi proti 2.
Ogrska kriza. Budimpešta, 3. novembra. Wekerle je imel danes pogovor sKošutom in se je prepričal, da so se vsi Košulovi poizkusi za ohranitev koalicije izjalovili, ker je Justh vse uspeSno prekrižal.
Grfeke homatije. Atene, 3. novembra. Angleško in rusko brodovje v faleronskem zalivu se je pomnožilo. Vesti, da utegnejo pokroviteljske države posredovati, pomnožujejo vznemirjenja. Kralj ni zadovoljen z navzočnostjo tujih ladij.
Atene, 3 novembra. Včeraj so žandarji vjeli Štiri pobegle oficirje. Ty po Ido s in Domesu-tica sta Se na svobodi. Kapitana Typoldosa so baje včeraj videli blizu Aten, odkoder je zbežal v Evbejo.
Atena, 4. novembra. Typaldosa in njegovega spremljevalca Dimutisa so o polnoči prijeli žandarji na poti v Kefizijo. Oba sta imela civilno obleko in se nista upirala. Typaldos bo tožen le radi političnega pregreSka, ki izključuje I smrtno kazen. Vojaška liga je prepovedala vsako I debato v parlamentu o dogodkih pri Salami. Kra- I
ijevsko palačo varujeta dve eskadroni kavalerije in bataljon infanterije.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. V zadnjem času se je razširila ps Zagorju bolezen pri otrocih, takozvana angina. Pomrla je že cela vrsta otrok. Kar pa je za naša občino najbolj žalostno, je sledeče: Med drugimi je zbolela tudi otroška služkinja pri g. Tomo Koprivcu, katero so oddali v občinsko bolnšnico. Omenjena revica je seveda hči revnih staršev, raditega se tudi menda malo brigajo poklicani faktorji za njo. Puščajo jo po cele noči samo brez postrežbe. Tako se je zgodilo v noči med 31. okt. in 1. novembrom; izvedeli smo, da je eden orožnikov, ki je bil na patroli, pogledal k nji in jo našel samo brez postrežbe. Ravno tako pa tudi pripovedujejo sosedje bolnišnice, da je boln:ca brez zadostae postrežbe. Da je to sramotno za gospode, ki imajo glavno besedo pri občiai, je že treba povedati, pa naj ne zamerijo. Ravno tako pa tudi za gospodarja služkinje; tu bi lahko gosp. Tomo Koprivc pokazal ljubezen do revežev. Seveda, gospod Koprivc nima časa; opraviti ima toliko. Z vlaganjem rekurzor proti občinskim volitvam tsr s hujskanjem rairnh ljudi k tožbam proti šolskemu vodji na Toplicah; menda se mu to zdi bolj važno, kakor pa da bi se zanimal za svojo bolno služkinjo. Dolžnost socialnih demokratov bode, da bodo v prihodnjem v občinskem odboru to nezadostno sanitetno napravo spravili na dnevni red, da se izboljša, kakor je primerno sedanjemu času.
Umetnost in književnost.
Umetniška razstava. V sredo opoldne se je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani otvorila razstava dalmatinskih umetnikov, o kateii bodi danes h na kratko povedano, da je zelo lepa ia zanimiva. Poskrbeli bodemo, da dobe naši čitatelji natančnejše poročilo, mirne vesti pa svetujemo že sedaj vsem delavcem, ki se kaj zanimajo za umetnost, da si ogledajo razstavo. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsi, ki bi je radi pogledal’, oglasili v .Vzajemnosti«, Šeienburgova ulica 6 in bi se najprej za vse priredilo predavanje tako, da bi prišli že primerno pripravljeni pred slike. Če bi potem h iteli skupno obiskati razstavo, bi jih lahko kdo spremljal, ki bi jim dajal potrebna pojasnila tako, da bi delavci imeli resničen užitek.
Opera. ZadDji čas se je dvakrat uprizorila d'Albertova opera »Nižina* (pravilnejše bi bilo »Nižava ). Glasbenik imenuje svoje delo glasbeno dramo, kar je zelo primeren naslov, ne le, ker je snov vseskozi dramatična, ampak ker tudi glasba z veliko p,»znostjo vpošieva ta značaj, tako da učinkuje kompozicija včasi, zlasti v prvi polovici kaker zamozatajevanje komponista. Kolikor je d' Albertovo delo veristično, vendar ne zanemarja blagoglasja in je mestoma ugodno melodiozno. Tupatam vstajajo ptslušalcu lahki spomini n. pr. na Cavalle-rijo rusticano. So pač tudi v gl.sbi sorodnosti. Pelo se je jako dobro. G. Nordgartova in gospoda Vulakovič in Fiala se morajo imenovati na prvem mestu; zelo ljubko je nastopala gdčn. Lvova in prav na mestu je bil gospod Iličič. Tudi manjše epizode so bile v dobrih rokah. Nekoliko bolj rezervirana mora biti pohvala zbora. Orkester je bil malo prepočasen in opažalo se je, da ne bi bile kakšne gosli nič odveč, pa bržčas manjka še kaj drugih inštrumentov; tupatam te je tako pomanjkanje kar čutilo. Inscenac:ja je bila dostojna. — V četrtek se je ponavljal «Lohengrin» z gospodično L v o vo v partiji Elze. Cenjena pevka je pokazala, da je tudi z.i kaj drug ga sposobna, kakor za operetne naivke; svojo težko nalogo je izvršila prav častno. Go<pod Fiala ne prišteva «Lohengrina» svojim najboljšim vlogam; sl var ni prav zanj. Pač pa sta bila prav izborna gospa Nordgartova in gospod Vulakovič. — V nedeljo zvečer se ponavlja ljubka Puccinijeva <Madame Butterfly»,
Domače vesti.
—	Tudi ti Šiška nisi zadnja med hčerami Slovenije, tudi tebi se je zableščala luč velikega blagra: Iz tebe se ima razširiti renesanca liberalizma. Tako pravita Iv&n Hribar in Ivan Tavčar, tako misli «Slov. Narod*. Se pravi: .Slovenski Narod* menda ne misli tega, zakaj tako neumni ne morejo biti v njegovem uredništvu. Ampak dela ■e, kakor da misli in verjame kaj takega; in njegovi uredniki bodo že vedeli, zakaj se tako delajo. Toda doslej je renesanca bolj komična nego veličastna in to se prav nič ne izpremeni, če «S. N.* v svojem poročilu potencira skromno resničico. Bil je v Šiški shod pri Moharju. Ker so hoddi dii minorum gentium dosle povsem zastonj v Šiško, sta morala enkrat bogova prvega reda poiskusiti srečo liberalne stranke. A z malimi upi sta Sla na svojo božjo poti Kdor hoče v Sški govoriti z ljudstvom, ne sklicuje shoda k Moharju, kjer je gostilna že natlačena, če pride 40 in prenapolnjena, če pride &0 oseb. Pa so ven ar Sli k Moharju in imeli so prav. Tam, kjer so lepo med seboj, lahko liberalci Se zborujejo; ena miza ali pa dve, to je merilo za liberalne shode. In če zdaj «Narod* pripoveduje, da je bilo na shodu več kakor 100 vohlcev in Se cela množ žen*, se ŠiSenčani spogledujejo in vprašujejo, kakšne naočnike je moral imeti poročevalec, da se mu je Število tako po* dvojtlo. S takim prerajanjem bo prav žaltova, v Šiški prav tako kakor kje drugje.
Tudi socialni demokraciji bi gospod po Janee Hribar rad dajal dobre nauke. Pa je sila nepravilen, zlasti kar se tiče izbora izrazov. Gospod poslanec Hribar si je v Šiški dovolil, imenovati internacionaliztm .prismodanjo* in a tem je dal kritiki pravico, povedati, da je bila vsa njegova
imate ll bolečine? Revmatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste jih dobili vsled prepiha, ali prehlada? Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni Fellerjev fluid z znamko «Elsafluid*. Ta je res dober! To ni samo reklama 1 Tueat za poskušnjo B kron franko. Izdelovalec le lekarnar Feller v Slubiei, Elsin trg žt, 262 (Hrvaško).
govoranca od začetka do konca prismodarija in sicer taka, da se jnjkar kadila. Da se je Hribar podal v politiko, to je bila največja neumnost njegovega življenja in ‘,sij&jno je to dokazal prav na šišenskem shodu. Iz njegove ondotne govorance odseva tako strašno nerazumevanje političnih problemov in splošnih vprašanj naše dobe, da človeka vije, kadar posluša ali čita te sup rlative naivnosti in otročarije.	Naravnost žalostna	je,	da	mož, ki
stoji na čelu	stranki in jo zastopa v	parlamentu,
po tolikih letih šn ne razume socialističnega inter-aacionalizma. Socialno vprašanje mu je knjiga, zaprta, zašita, zapečatena in pod ključ vložena in če jo sploh kdaj bral program socialne demokracije, tedaj ni razumel niti prvega stavka. Hribar ima gotovo svoj talent. Ampak vsa bi bilo prav, če bi ostajal	tam, kjer kaj zna	in	kaj	razume.
Univerzalni ženij pa ni. Pesništvo ni njegov poklic; to je sam kmalu izprevidel. Tudi za umetnost ni ustvarjen; to izpričuje Prešernov spomenik in še marsikaj druzega. Najmanj nadarjenosti pa ima za politiko; to	dokazuje dannadan.	Hfibar	je med
onimi, ki menijo, da za politiko res ni treba nič drugega kakor nekoliko liričnih nacionalnih fraz, shranjenih iz mladeniških let. Teh ima res nekoliko v svojem duševnem skladišču in s temi kro-šnjari, pa misli, da dela politiko. Toda od tistih-mal, ko se je Hribar uč l onih narodnjaških pesmic, se je svet že parkrat obrnil in se obrača dalje in dalje. Hribar pa je tam, kjer je bil pred desetimi, pred dvajsetimi, pred tridesetimi Uti. Z drugimi besedami: Liberalec je.
— Proti klerikalizma je klical ljubljanski župan in poslanec Ivan Hribar Ššenčane in ljubljanske spremljevalce v boj. Prav tako je govoril o klerikalizmu, kakor da si ja nekatera mesta svojega govora prepisal iz kakšne socialno-demokra-tične brošure. In to bi bilo prav lepo, če ne bi bil govoril tisti Ivan Hribar, ki mu že davno nihče več se verjame, če govori proti klerikalizmu. Čudno je, da sam ne ve in ne čuti, kako slabo se mu podaja taka pridiga, ko ve vsako dete, da je prav on vedno koketiral s klerikalci, da se nikdar ni upal dejansko nastopiti proti klerikalizmu, da je pri vsaki priliki naglašal, da niso klerikalci nič nevarni slovenskemu narodu, Hribar je bil duševni oče vsakega kompromisa s klerikalci; Hribar je napenjal vse moči, da bi bil sprejet v Šušteršičev klerikalni klub; Hribar je podpisal svojemu sedanjemu klubu reverz, ki mu prepoveduje protiklerikalno politiko — in ta reverz ga vendar viže še danes. Če zaropota Tavčar proti klerikalizmu, zazveni to kakor akord, saj je bil antiklerikalizem vsebina vsega njegovega življenja in v ničimer ni ostal tako dosleden kakor v tem. Ce zadeklamira Triller protikleiikalen verz, se nihče ne čudi; saj vemo, da je Gambetta kulminacija njegove politične znanosti. Če pa zapoje Hribar protiklerikalno pesem, je to disonanca, ki boli bolj od klofute. Da, proti klerikalizmu j c treba boja; a da bo tak boj sploh mogoč, je treba najprej onemogočiti hribarjanstvo
— Tavčar v Šiški. Dr. Tavčar, deposedirani voditelj deposedirane liberalne stranke, je hripavo zapel svoj obrabljeni «gasscnhauer» v Šiški. Ker je liberalna frakcija v deželnem zboru izročena klerikalni večini na milost in nemilost, se je Tayčar po svoji posebni logiki togotil — kaj je naravnej-šega? — nad socialnimi demokrati, ki pri vsem liberalno-klerikalnem kregu niso drugega zagrešili, kot da so liberalce pravočasno klicali k pameti. Kar je govoril o socialni demokraciji in nje stališču proti besedolomnemu sleparstvu, ki ga uganja klerikalna stranka, le priča, da se dr. Tavčar za delavsko gibanje zanima le tisto urico, ko prepeva po Š ški svoje desetkrat prebavljene in pre-žvečene refrene. Čudno je le, da mu še sedaj ne gre ▼ glavo, da je poleg klerikalne politične per-fidnosti in liberalne nerodnosti še tretja pot in da kdor resno oponira klerikalni slepariji, ne sme biti liberalen glumač.
— V okrajni bolniški blagajni v Voloskl vladajo in gospodarijo pristni hrvatski narodnja-karji. Ti gospodje so uvedli v blagajni neko posebno prakso pri ravnanju z bolniki, ki imajo to smolo, da si nakopljejo kako spolno bolezen
‘Narodnjaška gospoda prišteva namreč vse take in podobne bolezni med tiste, ki si jih bolnik nalašč pridobil Če namreč zboli na vnetju mehurja ali spolovil, in se zvija bolnik v groznih bolečinah, si je to bolezen menda tudi sam zakrivili Zakaj se trdi, da je bolnik sam zakrivil tako bolezen 1 Zato, da mu ni treba plačati bol-niščinel Če bi imeli v Voloski javno bolnico, bi si člani lahko pomagali s tem, da se zdravijo v bolnici in sicer na stroške bolniške blagajne. Ali take bolnice ni in tako si člani ne morejo pomagati. Če bi bili delavci organizirani, bi si lahko pomagali, tako pa ne. Da pa je takšno ravnan od strani okrajne bolniške blagajne v Volos docela protipostavno in protistatutarično, da bi v obraz pravici, da je protisocialno in protihuma nitarno, je gotovo. In zaradi tega nima g. ravnatelj zgoraj omenjene blagajne prav nobenega povoda bahati se, češ, da ima ta blagajna razmeroma malo število bolnikov. Če se tako ravna, poten* se to pač lahko doseže. Vprašanje pa je, Ce so bile blagajne ustanovljene zato, da se upravljajo na tak način in v takem nazadnjaškem duhu.
— Opozarjamo na javno predavanje splošne delavske zveze (Vzajemnost* v Ljubljani, ki bo prihodnji četrtek, dne 11. novembra točno ob 8. zvečer v veliki dvorani «Mestnega Doma*. Na povabilo zveze bo predaval gosp. profesor Jos. Reisner o predmetu «Zrak in življenje*. Pro-'esor Reisner je že iz Idrije znan kot izboren in temeljit predavatelj in bo njegovo predavanje še posebno poučno in zanimivo, ker bo spojeno z nazornimi eksperimentalnimi demonstracijami. Da ne bo motenja, povdarjamo, da se prične predavanje neodložljivo ob 8. Sodrugi, delavci, skrbite za številno udeležbo. Vstop prost.
— Razpii risarskega tečaja. Splošna delavska zveza »Vzajemnost* v Ljubljani razpisuje vpisovanje v risarski tečaj, ki se ga lahko udeleži do 30 sodrugov različnih strok. Splošni pogoji za sprejem so: 1. Članstvo pri »Vzajemnosti* ter pripadanje h kaki strokovni organizaciji. 2. Znanje branja in pisanja. — S člansko izkaznice »Vzajemnosti" ter s knjižico strokovne organizacije opremljene in lastnoročno spisane prošnje je vložiti najkasneje do 21. t. m. pri odboru »Vzajemnosti*. Obrazce (formularje), ki v vseh delih lastnoročno izpolnjeni nadomestujejo prošnjo, je dobiti pri odboru brezplačno. Pouk bo brezplačen, izvzemši mal prispevek za nabavo risarskega orodja. Natančnejša pojasnila daje odbor. Strokovne organizacije zlasti stavbnih strok so na-prošene, da svoje člane opozore na ta razpis.
— Ubogi rekruti! Dne 28 m. m. je bil neki rekrut na vežbališču v Ljubljani jako nesrečen. Povelja ni mogel pa ni mogel izvršiti. Na vprašanje, zakaj ne napravi dotične vaje, odgovori: da ne more. Povedal je to v svojem gornještajerskem di-jalektu rekši: i mog nit. Dotični častnik si je razlagal to, čdš, da «n e mara* napraviti vaje, in je aviziral stražo tsr ga dal odvesti v zapor, ker je odrekel pokorščino. Kako smešno! Ker komandant ne razume jezika preprostega človeka, ga pa da zapreti. Kaj je zdaj z njim, ne vemo.
Shodi.
Krojaški ihod se vrši v soboto, 6. novembra v salonu g. Fr. Poka, Florjanska ulica 6. Začetek ob 8 uri zvečer. Dnevni red: 1. Naloga delavske organizacje v bodočnosti. 2. Raznoterosti. Poročevalec: Načelnik zveze in državni poslanec sodrug J. Šmitka iz Dunaja.
Zadnje vesti.
Politični položaj.
Dunaj, 6. novembra. Dr Glombinski je bil včeraj zopet pri Bienerthu, kateremu je poročal o namenih »Slovanske Enote*, ki dopuščajo ugodnejše mnenje o položaju. Potem je konferiral z dr. Starzynskim štiri ure. Po konferenci je izjavil neki poljski voditelj, da so težave jako velike, toda Poljaki hočejo vztrajati. Nasprotja med Nemci in Čehi so skoraj nepremagljiva, toda poizkušalo se bo vse mogoče, da se omogoči delavnost parlamenta.
Dunaj, 6. novembra. Včeraj ob 5. popoldne je Slovanska Enota nadaljevala svoje posvetovanje. Šušteršič je poročal o svoji konferenci z Glombinski m. Govorilo se je tudi o uspehu Glombinskijeve konference zBienerthom ter se je povedalo, da zahteva Bienerth garancije za delavnost parlamenta in za odstranitev nasprotij med Nemci in Čehi, preden se izvrši rekonstrukcija kabineta. Posvetovanje Slovanske Enote se je zvečer odgodilo. — V čeških krogih sodijo, da bodo še ves teden trajala posvetovanja o parlamentu, tako, da bodo ves mesec delali sami odseki.	,
Državnozborski odloki. Tarifi južne železnice. Dunaj, 6, novembra. Železniški pod-odsek je sprejel resolucijo, ki obžaluje nameravano zvišanje tarifov južne železnice za 7 odstotkov izreka upanje, da bodo zadostno varovane industrije, ki so odvisne od južne železnice in poziva vlado najodločneje, da na noben način ne dovoli zvišanja tarifov za živila.
Železniška zveza z Dalmacijo. Dunaj, 6. novembra. Poslanec Vukovič vloži nujen predlog, ki poziva vlado, naj toliko časa ne dovoli nobenega zvišanja tarifov na šopronj-oderherlki železnici, dokler ogrska vlada ne izvrši na Hrvatskem zveze z Dalmacijo, za katero se je zavezala v pogodbi.
Klnb čeških looialiitav. Dunaj, 6. novembra. Klub čeških socialno-demokratičnih poslancev se je posvetoval o znaaih nemških jezikovnih zakonih, ter je sklenil: «Ne da bi le od daleč precenjevali te zrkone in jim prisojali izvan-redon pomen, jih smatrajo češki socialni demo-kratje za teško zapreko narodne sprave in za nevarnost za delavno zmožnost parlamenta. K'jub protestira z največjo odločnostjo proti ravnanju vlade ter proti vsakemu poizkusu, obnoviti abso lutizem ali pa sploh protiustavne razmere.*
Mešetarija. Dnn a j, 6. nobembra. V parla-mentaričnib (katerih?) krogih sodijo o včerajšnjem sklepu Slovanske Enote, da bi bile slovanske stranke pripravljene vstopiti tudi v vlado, kateri bi ostal Bienerth na čelu. (Kako važna je skrb teh »parla-mentaričnih* krogov za gospoda Bienertbal) Načelnik poljskega kluba posreduje dalje in tudi poizkusi za sestavo koalicijskega kabineta se nada-
ljujejo. Misli se, da so tudi krščanski socialci deležni teh razprav, četudi neposredno.
Dvoboj? Dunaj, 5. novembra. Na občnem zboru praške železarske industrijske družbe je podpredsednik WoI fr um napadal poslanca S tein-w en d e rja radi njegove interpelacije o korupciji železarske družbe, češ, Steimvender ve, da ga ne moremo tožiti radi govora v parlamentu. Zaradi t>h napadov je Stein\vender poslal Wolf-rumu poslanca Stockla in Weidenhofferja kot priči.
Ogrika kriza. Budimpešta, 5. novembra. Razpor med Justhom in Košutom je postal nepremostljiv. Današnji ministrski svet je imel edin vspth, da pojde W ek er le zopet na Dunaj cesarju poročat in prosit za izraz njegovega mnenja.
Nemški nacianaloi. Celje, 5. novembra. Celjski vsenemci so dosegli, da je meščanski učitelj A is tri c h, ki je dokazal, da je veliki Nemec Woschnagg pravzaprav Vošnjak in da je bil nekdaj Sokol, suspendiran od službe.
Tiskovna svoboda v Boni. Sarajevo, 5. novembra. Včeraj je bil pri okrožnem sodiščn odgovorni urednik «Glasa Slobode* sodr. Z e ra v a radi nekega članka obsojen po § 142 (motenje javnega miru) in § 329 (ščuvanje zoper vladne oblast*) na dva meseca ječe. Zemva je vložil ničnostno pritožbo.
Volitve na Saikem. Draždani, 4. novembra. Pri ožjib volitvah so socialni demokratje zmagali še v treh okrajih, kljub temu, da so meščanske stranke podpirale konservativce in nacionalne liberalce. Pridobljen so okraji Calluberg-Glauchau proti nacionalnim liberalcem, Chemnitz Zwickau proti nacionalnim liberalcem in Chemnitz proti konservativcem. Izvoljenih je torej doslej 22 socialnih demokratov.
Meatne volitve v Berolinu. Berlin, 5. novembra. Pri dopolnilnih volitvah za mestni zastop so socialni demokratje zmagali v 14 okrajih. Svobodomiselci so pridobili 1 mandat; v 16 okraju je ožja volitev med svobodomisleci in demokrati. Socialni demokratje imajo tri mandate več kakor doslej.
Komunike brutalnosti. Černovice, 5. novembra. Državnozborski poslanec socialni demokrat Grigorovici je poslal rumunskemu ministrskemu predsedniku Bratianu brzojav, v katerem svari pred vsakim nasiljem nad aretiranem socialnim demokratom Rakovskim, ker bo sicer rumunska vlada odgovorna za vse posledice. Rakovski, po narodnosti Bolgar, je rojen v Dobrudži in potem takem rumunski državljan. Ker se pa rumunska vlada boji socializma in je Rakovski jako inteligenten socialist, ga je lani izgnala, kakor da ni rumunski pripadnik. Ko se je pred kratskim vrnil, ga je vlada dala prijeti in odpraviti na ogrsko meje. Tam pa je Rakovski odločno izjavil, da je rumunski državljan in da ne mara zapustti svoje dežele. Če ima vlada kaj proti njemu, naj ga postavi pred sodišče. Na to so ogrski uradniki izjavili, da ne morejo nikogar siliti, da bi proti svoji volji bival na Ogrskem. <Adeveru!> javlja, da je rumuniki ministrski predsednik Bratianu izjavil, da ne bo na noben način dovolil, da bi prišel Rakovski pred rumunska sodišča. Raje bo ravnal kakor Maura na Španskem in potem de m isio nira 1. Bratianu je poslal policijskega inšpektorja Brajescu s 40 žandarji v C a jeni, kjer so Rakovskega uklenili inodpravili. Zdaj se nič ne ve, kaj je ž njimi.
Černovice, 5. novembra. Sporazumno z ogrskimi oblastmi so spravili drja. Rakovskega na ogrska tla.
Bukarešt, 5. novembra. «Adeverul» javlja, da so v zaporu grdo zlostavljali tiste osebe, ki so bile aretirane ob zadnjih demonstracijah proti izgonu drja. Rakovskega. Tako so glavnemu uredniku socialističnega lista <Romania Murcitoare* Demetru Romanescu izpulili brado, izbiliveč zob in ga vsega opraskali. Predsednik strokovne zveze Frimu ima več reber zlomljenih. S tajnikom strokovnih organizacij Cristescu so tako ravnali, da je izgubil zavest in je sedaj težko bolan.
Galec, 5. novembra. Kadi izgona drja. Ra-kovskegaje danestukaj splošna stavka.
Bukarešt, 5. novembra. Dva avstrijska delavca, Ljudevit Oliver in Fran Rustjan sta izgnana iz Rumunske, ker sta se udeležila zadnjih demonstracij radi aretacije Rakovskega.
Društvene vesti.
Program c Vzajemnosti* v Ljubljani za prihodnji teden od 7. do 13. novembra 1909:
Nod. 7. nov.: Plesne vaje. Vodja Št. Dražil. Hafnerjev salon. Od 2. pop. do 7. zvečer.
Pond., 8. nov.: Delavska Sola. Predmet: Socializem.
Predava E. Kristan. Društvena soba. Od pol 8. do 9. zvečer.
Torek, 9. nov.; Se.a osrednjega odbora. Društvena soba. Začetek ob pol 8. zvečer.
Sreda, 10. nov.: Dramatična iola. Poučuje £ Kristan. Društvena soba. Od pol 8. do 9 zvečer. Četrt., 11. nov.: I. redno javno predavanje. Predmet: »Zrak in življenje*. Z eksperimenti. Predava c. kr. prof. Jos. Reisner, «Mestni I)om». Od 8. do 9. zvečer.
Petek, 12.nov.: Delavska šola, praktičen tečaj. Predmet: Temeljni pogoji ta organizacijskega zaupnika. Vodja: I. Kocmur. Društvena soba, Od pol 8. do 9. zvečer.
Sobota, 13. nov.;	—
za leto 1910 je ravnokar izšel.
Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslali
Upravi »Rdečega Prapora'* v Cjnbljani.
H. Suttner
Ljubljana n mestni trg
razpošilia ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanes)jivo'na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava nikelnaBta Anker - Boškopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 450. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nlkelnasta E T20, srebrna E 5'—. 18
00
o?
ei .
ii.
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
Sprejmem takoj
4-1
za različna dela In
popravljalca
gornjih delov.
Ivan Smrekar :: Mokronog.
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
86-28
▼se modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in širilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave, trakove in znake.	::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospdde :
Vse vrste klobukov za gospode tin otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Sodrall. soMgljnffll
li brivnice, l(jer j« os razpolago Vas«
llVsii zi ===== JttbB Prapor"!
Svojim čitateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserlrajo v našem listu.
Če kašljate
\
k'
“ fe ste 'hripavi, če težko dihate, če se po noči potite, če ste zasližen', če ste nahodni, če čutite bolečine v rsih
I
prsi
tedaj rabite od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilo <Sr-kenyev sirup li lipovega medu. Steklenica za poskušnjo stane 3 K, velika steklenica 5 K, 3 steklenice se doW za 15 K franko po povzetju edino od
glavn« raioge Orkenyava lekarna apostolov v Bndapeiti, Josefring 64, Depot 31.
I
Kij opijani vogali, vstavki, tablette, robovi kakor tudi čipke na metre
se kupujejo.
Vzorci ali vtiski (risbe) z najnižjimi cenami se pošiljajo pod
W. T. M. 3, poste restante
2—2	Plauen,	Su.
utegne zaslužiti vsakdo brez razlike stanu, kdor želi prodajati v Avstro-Ogrski zakonito dovoljene srečke in vrednostne papir|e. — imetja ne potrebuje nobenega. Prospekti naših srečk so ceneji nego oni vseh drugih firm in jih je lažje prodajati, a vrhutega dajemo svojim zastopnikom še posebno nagrado. Pojasnila v slovenskem ali hrvatskem jeziku prosimo na naslov: Gustav Braun, Budapest, V. Bila u. 3.	3—3
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posieljno perje.
1 kg sivega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, pnhanega 5 K 10 h j 1 kg velefinega, snožnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; č-k— ,.dt .	1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; be-
j^Begjsch■ lega fiBega 10 K; najfmejši prsni
12 K puh. Kdor vzame 5 kg dobi franko
Izgotovljene postelje
z gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm doli a, 116 cm široka, z dvama zglav-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim; sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnini perjem 16 K, napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar.
S.BtniscIi. Peschenitz St. 758, C«W Us
(Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 16—10
i.n:ij.i:hll>v
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
t': t t "rc ji« j ,r(Tc ♦: < ;rcrt Jir;«, r i vrc t; roN'; c ^ i.
Kupujte
1© v trgovini si papirjem
Ivan Vrečko 17
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10% popusta.
Ceniki zastonj poštnino prosto 1
M
%
pozor!
Kdor želi imeti ikbro uro, naj jo zahteva z znamko «Union»,ker te ure so najbolj trpežne »n natančne. Dobe se pri:
Fr. Čndnn
urarju in trgovou v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn <Union» v Bielu in Genovi. 40-30
Materi	pv	cm
ivjA'
rSimon^Mnetoticm
varat* !Kafa»ra>igi?t)WinHi iiyi»
Ustanovljena 1847.	52-47	Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 n L J U B L J ANA si Turjaški trg it. 7
Najve5ja zaloga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, iimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
Najniijo »ene.	NaisoUdnejSe blago.
‘i * A ^ ‘>“i * Tl ^	^ ■>» || * I1*! V* w
i \
fr
fr
A
fr
❖
❖
't
Največja zaloga," aru^evanje o*lr. iihU*>povM«iJ*”
Čopičev za pleskarje, sobne (likarje, zidarje, mizarje.
LikOV, pristnih angleških u vozove.
Emajlno profliko, pristne, t posodicah po */», ll„ Vi in 1 kg.	104—98
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; naj cenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega ta vsakovrstne previako.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo zn stroje, olje proti prahu.
Maičobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega k lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.
01 psa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejiih.
"HST Adolf Hauptmann v IdobDanl
I. kranjska tovorna oljnatih barv, ftrneiev, lakov ln steklarskega kleja.
Ustanovljeno 1.1882.
Isdajitelj in edfeveini urednik Fran BaitL
Tiska It. Fr. Lampret ? Kranju.