GEOGRAFSKI OBZORNIK zacija in odnosi med prostorskimi podatki, Strateš- ki programi, Atlas, Avtomatizacija zajema podatkov, Tehnike namiznega založništva, Zgodovina kartogra- fije, Ženske in kartografija. Poleg teh je bilo še tri- krat toliko referatov pripravljenih in prikazanih na po- strih, med njimi le eden iz Slovenije (mag. Božena Lipej, GU RS). Referati so se po kvaliteti in uporab- nosti med seboj zelo razlikovali. Splošen vtis je, da na znanstvenem področju v kartografiji ni mnogo no- vega, da se s podobnimi težavami kot mi spopada- jo tudi v drugih državah. Popolnoma avtomatizira- na izdelava kart različnih meril in tematik iz ene ali več osnovnih baz še ni povsem mogoča. Predvsem so težave z generalizacijo, pozicioniranjem imen in prikazovanjem reliefa (senčenjem). Praktični dosežki, inštrumenti in programska oprema so bili predstavljeni v razstavnem prostoru. Predstavljala se je večina pomembnejših izdeloval- cev inštrumentarija (GPS), proizvajalci risalnikov in tiskalnikov za namen kartografije, največ pa je bilo izdelovalcev kartografske programske opreme. Izmed teh smo si še posebej pozorno ogledali izdelke pod- jetja Intergraph in si ogledovali možnosti in načine dela s to, danes edino operativno profesionalno kar- tografsko programsko opremo na svetu. V sklopu konference se je odvijala generalna kon- ferenca ICA in sestanki posameznih delovnih skupin. V delovni skupini za taktilno kartografijo in karte za slabovidne je kot predstavnik Slovenije sodeloval mag. Roman Rener (IGF) in predstavil nacionalno poroči- lo o opravljenem delu na področju taktilne kartogra- fije v Sloveniji. V konferenčni stavbi je bila na ogled razstava kart z vsega sveta. Slovenski pano je bil s 64 kartami med najdaljšimi, gradiva pa so prispevali GU RS, IGF, Geo- detski zavod Slovenije, Urad za prostorsko planira- nje pri Ministrstvu za okolje in prostor, Gozdarski in- štitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije ter Biološki in Geografski inštitut ZRC SAZU. Na og- led je bilo tudi nekaj manjših razstav, od razstave znamk s kartografsko vsebino, spominske razstave Eduardu Imhofu, utemeljitelju metod kartografskega senčenja, pa do razstave zračnih posnetkov mest. Morda najkoristnejši in najpomembnejši dogodek celotne konference je bil obisk in predstavitev Kar- tografskega inštituta Katalonije (Institut Cartografic de Catalunya - ICC). Inštitut je leta 1982 ustanovi- la vlada avtonomne pokrajine Katalonije in danes za- posluje okoli 200 ljudi. Ogled smo pričeli na oddel- ku za fotogrametrijo, kjer zajemajo podatke na os- mih digitalnih fotogrametričnih postajah Intergraph in štirih analitičnih inštrumentih Leica. V lanskem le- tu so na podlagi aeroposnetkov zaključili z zajemom digitalne topografske baze merila 1:50000 za ce- lotno ozemlje Katalonije (cca. 30.000 km2), hkrati pa so izdelali digitalni model reliefa gostote 15 m. Po- leg tega izdelujejo digitalne ortofotokarte v merilih 1:5000 in 1:25000, snemajo fasade in druge ob- jekte. Obisk smo nadaljevali v oddelku za avtoma- tizirano kartografijo, kjer se programerji trudijo poe- nostavljati postopke dela na ostalih oddelkih. Tako so učinkovito rešili problem analitičnega senčenja, dosegajo pa tudi določene rezultate pri nekaterih po- stopkih avtomatske generalizacije. V kartografskem oddelku so nam predstavili nekatere izmed množi- ce kart, ki jih izdelujejo izključno digitalno: topograf- ske karte Katalonije 1:5000, 1:25.000, 1:50.000, 1:250.000, ortofotokarte, satelitske posnetke SPOT-a, reliefne karte in geološke karte. Po naročilu in ob pla- čilu uporabnikov izdelujejo tudi tematske karte in kar- te drugih območij, medtem ko izdelavo uradnih kart in kartografskih baz v celoti financira vlada Katalo- nije. Poleg opisanih oddelkov imajo na inštitutu še oddelek za GIS, kjer se ukvarjajo s topografskimi ba- zami, ter oddelek za geologijo in geofiziko. Splošen in nezmotljiv vtis ob obisku ICC je, da avtomatizirana kartografija ne le ni več daleč, am- pak je že danes povsem izvedljiva. Nujni pogoj za- njo je le sodobna oprema in predvsem pravilne po- litične odločitve o pomenu in smiselnosti posamez- nih kartografskih izdelkov. V pičlih trinajstih letih ob- stoja so na ICC lahko dosegli tako izjemno oprem- ljenost predvsem po zaslugi pravilnih usmeritev us- treznih državnih in pokrajinskih organov. Končno moramo omeniti tudi neformalne stike in pogovore s kartografi iz raznih držav, med katerimi so najpomembnejši pogovori o možnostih sodelova- nja in medsebojni pomoči s predstavniki sosedov, predvsem Avstrijci in Hrvati. S konference smo prinesli obilico gradiva, od zbir- ke vseh 589 objavljenih člankov do najrazličnejših prospektov, kart in ostalega materiala. SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMUEVIDU 1763-1787 Jerneja Fridl Sodelavci Zgodovinskega inštituta ZRC SAZU so pod vodstvom dr. Vincenca Rajšpa izdali prvo od 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK skupno osmih knjig Slovenija na vojaškem zemljevi- du 1763-1787, h kateri sodijo tudi faksimile devet- najstih sekcij Jožefinskega vojaškega zemljevida. Prvi niz izdanih listov vključuje območje Bele Kraji- ne, del Notranjske, celotno Kočevsko in del današ- nje Dolenjske. To kartografsko izjemno delo tedanjih avstrijskih dežel je bilo zaradi državne varnosti več desetletij nedosegljivo širšemu krogu uporabnikov in žal ni ime- lo večjega vpliva na tedanji kartografski razvoj. Habs- burški vojaški kartografi so se tako zahtevnega de- la lotili na ukaz cesarice Marije Terezije, ki je na po- budo šefa generalštaba grofa Lacyja leta 1763 zah- tevala vojaško topografsko izmero celotne habsburš- ke monarhije. Za izvedbo tako obsežne izmere so potrebovali veliko usposobljenih kartografov, zato so k sodelovanju pritegnili kar absolvente inženirskih aka- demij. S pomočjo takoimenovanih merskih miz so na terenu izdelali barvne originale listov za vsako sek- cijo vojaškega zemljevida, v pisarnah pa so kasne- je v barvah prerisali originale. Zaradi vojaških zah- tev so posebno pozornost namenili predstavitvi relie- fa, vrsti rabe tal, hidrografskemu omrežju, tlorisom naselij in pomembnejšim zgradbam, imena pa so že- leli zapisati v deželnem jeziku, vendar se na našem območju mnogokrat pojavlja madžarski način zapi- sa. V okviru političnih enot je bilo celotno območje izmere razdeljeno na 4685 sekcij, nad 1 10 sekcij pokriva današnje območje Slovenije, in večina kart je izdelana v merilu 1:28.800, zaradi uporabe se- ženjskega merskega sistema v omenjenem obdobju. V ločene zvezke so za vsako sekcijo vpisali tudi po- datke, ki jih ni bilo mogoče prikazati na kartah, a so bili z vojaškega stališča izredno pomembni. Za imeni krajev tako najpogosteje sledijo podatki o od- daljenosti sosednjih krajev v urah ali korakih, opisi trdnejših zgradb, tekočih in stoječih voda, poti, ki vodi- jo do krajev, okoliških hribov in prehodnost gozdov. Kljub temu, da je izmero ukazala Marija Terezi- ja, so opravljeno kartografsko delo kasneje poime- novali Jožefinski vojaški zemljevid. Njen sin, Jožef II., je namreč po očetovi smrti prevzel vrhovno vod- stvo vojaških zadev in nenehno nadzoroval kartira- nje ter se zavzemal za njegovo napredovanje. Vse do danes je bilo to izjemno kartografsko de- lo skorajda nedosegljivo, saj so originali shranjeni v Vojnem arhivu na Dunaju. Prav zato je treba po- sebej pohvaliti vse, ki so s svojim delom in sodelo- vanjem omogočili izid knjige Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, pomembne ne le z zgodo- vinskega vidika, temveč uporabne tudi za najrazlič- nejše raziskave o vegetaciji, poselitvi, imenoslovju ipd. Opravljeno je bilo namreč zahtevno transliteri- ranje iz gotice v nemščino, kasneje še prevod v slo- venski jezik z upoštevanjem današnjih zemljepisnih imen. Posebna vrednost opravljenega dela je v dvo- jezičnem indeksu na koncu knjige, ki olajša iskanje imen na kartah ali v besedilu in nudi povezavo nek- danjih toponimov z današnjimi. Ob predstavitvi knjige je bilo tudi povedano, da državne službe, razen nekaterih izjem, niso imele pra- vega posluha, da bi finančno podprle izid tega de- la. Upajmo, da bo ob izdajah naslednjih zvezkov in kartografskih reprodukcij drugače in da bomo pri nadaljnjih znanstvenih raziskavah lahko za celotno območje današnjega slovenskega ozemlja uporab- ljali ta, vsebinsko bogat in tehnično izpopolnjen zem- ljevid s pripadajočim besedilom. ZGOŠČENKA KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Mauro Hrvatin Novo izdajo Krajevnega leksikona Slovenije smo našim bralcem že predstavili. Leksikon je sprva izšel v knjižni obliki, ob koncu leta pa še kot zgoš- čenka (CD). Zgoščenko so pripravili sodelavci Geo- grafskega inštituta ZRC SAZU in Inštituta za geogra- fijo v sodelovanju z računalniškim podjetjem AMEBIS in založbo DZS. Ob nakupu je zgoščenka varno shranjena v lič- no izdelani škatli, ki navzven spominja na knjigo. In- štalacija programa je hitra in preprosta, poleg so- lidnega računalnika pa zahteva še programsko oko- lje MS Windows 3.1. ali 95. Vsebina zgoščenke ni povsem identična z vsebi- no knjige. Uvodna besedila iz knjige so izpuščena, vsebino preglednice, ki zaključuje knjigo, pa nado- meščajo diagrami in sličice (ikone) pri opisih posa- meznih naselij. Tako krožna diagrama kažeta delež zaposlenih po posameznih sektorjih ter okvirno sta- rostno strukturo, s stolpci pa je prikazano spreminja- nje števila prebivalcev ob popisih med leti 1 869 in 1991. Opremljenost kraja je razvidna na osnovi dvaindvajsetih sličic. Jedro zgoščenke tvori tematski digitalni zemlje- vid ter seveda opisi vseh 5982 naselij, kolikor jih je trenutno v Sloveniji. Pri večjih in pomembnejših na- seljih je priložena tudi barvna fotografija. Ob opi- 26