Grozna poplava v Prekmurju.
Naplavin« pred kolodvorom v Murski Soboti.	Porušeni železniški most preko Murice.
p toimir i c zopet 7« daljšo dobo pretrgana železniška zvoza s 1'rokmnrjeni
10. decembra 1925
Mesečna priloga ^Domoljubu".
Pred par tedni je Štajersko in zlasti Prekmurje zadela strašna povodenj, kakršne se ne pomnijo. V Domoljubu smo o njej obširno poročali, iz slik, ki jih tu prinašamo, pa je razvidno, da poročila niso bila prav nič pretirana. Naši poslanci so v narodni skupščini takoj stavili nujen predlog za pomoč poplavljencem. Zal, da držav-
ne kase napram taki nesreči niso preveč radodarne. Zopet se vidi, kako bi v takem slučaju avtonomija bila edina rešitev. Lastni ljudje bi imeli vee sočutja s ponesrečenci in bi bila pomoč znatno večja in hitrejša. Ker je centralistična pomoč prepočasna, se je v Murski Soboti organiziral pomožni odbor, ki pobira prispevke za one,
ki so ostali brez strehe. Zlasti pa moramo dobroti dobrih ljudi priporočati dijaški ?avcd Martinišče, ki je tako opustošeno, da so morali dijake poslati domov. Marsikateri dijak radi te povodnji sploh ne bo mogel \eč nadaljevati svojih študij. Darove sprejema tudi uprava Domoljuba .
Kolodvorska ulica v Murski Soboti ob povodnji
(v fineri Aleksandrova testa proti postaji).
Pretrgani železniški nasip pri Veržeju
n« desnem bregu Mure.
Po*.ed v (Vetno ulico v Murski Sobot«.	P«*M « A.cksandrovo r«*v M.nji Soboti n,ed t*.....Inijo
Ki jr razen Mftlr Kanil* največ trpela /. * /a/nunionm ani hiši je v<>.l» jmpolnomn poni-ila
Bratkovifovft hiša r Cvetni ulici	Kazvnlhif hišo J. Kranjca, kočarja
P"	v M K ti n i ž i Mil.

ItožjI mejniki.
Tako se imenuje nova čudovita lepa povest iz duhovskega življenja, ki jo je spisal naš najboljši pisatelj dr. Iv. Pregelj in ki je i/.šla v Mohorjevi knjižnici kot 10. zvezek. Pregelj jo sploh mojster \ opisovanju duhovskega življenja m trpljenja, duhovnikovih žrtev za lastim ljudstvo in nehvalež-nosti. ki jo mora zato ve-likokrat prejemati t>aš od tistih, ki jim je. izkazal največjih dobrot. Prič.ujo-
Sprejeni pmzviSenega knezoškola dr. Andreja Karlina ob priliki prvih duhovnih vaj za duhovnike po prevratu v Rogaški Slatini 1. 1924.
ča povest je pove-t jetiO-nega istrskega hrvatske?" duhovnika, ki ga je izbrala božja previdnost, da slučajno odkrije morilca lastnega očeta in reši nedolžno žrtev iz ječe — Knjižica, ki obsega TiK strani, se naroči pri Družbi sv. Mohorja \ PrevH-ljah. Stane /.a ude mehko vezana Din S. trdo Din 10-70. za neude pa Din 15, oz. Din 20. Za zimsko branje jo vsem najtopleje priporočamo.
Novo sejmišče v Rafni pri Čušperku, kjer se bodo vršil pojmi za kramarje in živino 11. marca in 5. sept. vsako leto
2 letni žrebec, belgijec Podarke, dvakrat odlikovan vM. možu s I. darilom. Hejec A. Janzekovic, okraj Ormož.
i	Prekmurski fantje, ki so prvi služili v jugoslovanski ar-
madi pri 40. pešpolkn v Ljubljani.
Ali vcS,
da je treba sedaj obnoviti naročnino za Domoljub? Dober krščanski list je angel varuh vsake dru-fcine. poučuje, vodi, opozarja, svari.
»Kdor se ne ogreva z.a katoliško časopisje, ta ne unieva ne edinosti ne potreb svete Cerkve. Razširjati, brati in pisati katoliške časopise se pravi toliko, kot sodelovati v dušnem pastirstvu in pomagati, da bodo dosegli ljudje večno blaženstvo.< (Škof dr. Waitz.)
Benito Mussolini, znan italijanski
vlastodržec.
Tudi razsodba. Gospod doktor! V če raj mi jo Potreč vrgel v obraz, da sem naj večji osel na svetu 19. stoletja. Ali naj ga tožim? — A, kaj še, saj se to stoletje itak kmalu konča.
Hiter sklep. Ognjegasec: Gospod stol uik, ogenj je že v četrtem nadstropju, a naše lestve segajo le do drugega nadstropja. _ Stotnik: No, potem počakajmo, da začne goreti tudi drugo nadstropje.
Otroška. Minka je prinesla iz šole slabo izpričevalo, mati jo posvare: Glej, Minka, ali bi ne mogla biti tako pridna, kakor je sosedova Rezika? -- Minka: Rezika pa ima bolj učene starše!
Hvala Bogu. Upnik: Zadnjič vas vprašam: Ali mi hočete plačati dolg?« — Dolžnik: Hvala Bogu, da bom imel potem saj mir pred Vami!
Praktičen pijanec. A: Kako, da imaš dve postelji v sobi? — B: Veš, po noči vsaj eno laže najdem.
Točnost Amerikancev. Neki ameriški list piše: V ponedeljek je namignilo neko tukajšnje dekle tujcu z robcem in v torek je že bila poroka. V sredo je namignila z metlo in v četrtek je mož vložil tožbo za ločitev. — Tako se godi v dobi elektrike.
Oddelek progovnih delavcev v <škofji l.oki
Ukročen aligator. Aligatnr je amerikanski krokodil, veli-	Tele z dvojno glavo, ki ga je vrgla neka krava v Nemčiji,
kanski kuščar, ki tehta do 550 kil in je dolg do 4 m. Naša	Tele je bilo mrtvorojeno,
slika nam kaže, kako tudi te vrste zmaj more postati domača žival.
»Otoški postrtrk.« !Spinal Anton V a d n j a I , Mohorjeve knjižnice 7. zv. Založila Družba sv. Mohorja, natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja na Prevaljah, 1925. Za ude Mohorjeve družbe broš. Din 10 —. vez Din 17-—, za neude broš. Din 13-40, vez. Din 2270. — »Ja7, »eni Franceik Isti nič i v. Borovnice. Objestni ljudje, ki mislijo, da je treba majhnega človeka zaničevati, so mi dali drugo ime,
ki ga nc slišim rad in ga ue povem — tako ae nam predstavi »Po»tržekf sam. (Postržek pravijo tistemu hlebi,ku, ki ga mati iz postrgaraih ostankov testa speko.) Tak pritikljaj so »JWi navihancu Isti-nifu, ki nam pripoveduje svoje življenje, ki ga je začel v Borovnici, eno leto pa nadaljeval v Postojni — v šoli, odkoder je šel v Ljubljano. Ta življenjepis dečka, ki začne zoreti, je tako zanimiv, duhovit,
poln humorja in resnobe, da mu je težko dobiti kaj podobnega v našem slovstvu. To je knjiga, ki jo uživa odrasel prav tako kot mladina. Jezik je pristno naš, mnogo je čisto novih rekel iz naroda. Kdor hoče dati otnAom kaj za Miklavža ali za god, naj jim kupi Postržka. V vsako hišo naj pride, v vse šolske knjižni cel Pisatelju Vadnjalu pa toiplo priporočamo: Se, še kaj takega!	R- ' •
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.