tiospoaarsha oimsflia. .Reko;_« lepljiva drevesne pasove dobite v glavni zalogi I. Videmšek, Maribor, Korošeeva ulica 36. 1497 ¦^- Davčne knjižica. Nekatere davkarije se branijo izdati davkoplačevalcem davčne knjižice in v iste vpisati vsa plačila davkov. Da imajo davkarije dolžnost, na zahtevo strank iz-dati dav čno knjižico, sledi iz določb p&rag. 157 davčnega zakona, ki se glasi: Kot dokaz plačanega davka služi od davkarije izdana davčna knjižica, v katero se vknjiži predpisani davek m plačilo davka. Če se plača davek potom poštne položnice, služi kot dokaz tudi položnica, dokler se plačilo ne vpiše v davPno knjižico. Davčne knjižice se izdajo davkoplačevalcem po lastni ceni brez vsake takse. V snr.slu določb paragr. 150 davčnega sakona ~^ plačilo davkov izvrši neposredno (potom plačila pri davkariji) ali s pomočjo občinskih organov _li potom položnic poštne hranilnic?. Bvcdaevni kletarski tečaj, na katerem se bodo ©bravnavala vsa važnejša kletarska opravila prakti.no in teoretieno, se vrši v dneh 2. in 3. januarja 1931 na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli po.šta Slatina Radenci. Oddaljeni posetniki tečaja dobe prenoeišče in podporo za prehrano. Tozadevne prijave je vpopslati čimprej na upravo zgoraj navedene trsnice in drevesnice. Zanim.vi podatki. Na Češkem sc ko]je letno okrog 3 milijone svinj, od tel* se je leta 1929 iz inozems-tva uvozik nad 800.000 komadov. Goveje živine _¦' kolje letno 710.000 komadov, uvoz i: inozemstva je znašal leta 1929 123.58f komadov. Velepomembno bi bilo i z? našo živinorejo, ako-bi večino svini in goveje živine, katero kupi Češka iz inozemstva, kupila pri nas. Češka je glede uvoza svinj druga država na svetu, prva je Anglija. Franjo Rudl, Maribor. Rfavcnfe mwŁ% vina. Pieprečenje rjavei-ja pred vretjem. Čim dohaja grozdje v dobo zrelosti, iu za.ne mehčati, preti nevarnost, da po večdnevnem dežju počne razpokanjo jagodne kcžice. Zrak pride vsled tega v dotiko z jagodnim sokom, kateri se spoji s kisikom zraka in sck jagode oksidira. Razven tega se naselijo na ranjenem mestu plesnobne glivice, kakor tudi osobito glivice »botritis cinerea«. Nastopa po razpokanju jagodnih kožic lepo suho vreme, potem večinoma narava trsa zaccli te napake. Ako pa jesensko deževno vreme dalje časa tra ja, nastopi jednako gnitje grozdja, katero se lahko loti vsega zdravega grozdja. Tako grozdje je vsaj od zunaj že popolnoma rjavo. Vodja trgatve mora pred prešanjem vso pažnjo posvetiti takemu grozdju, da prepreči nadaljno oksidacijo brozge. V tem ternutku, ko se grozdje zmečka, je potrebno največje opreznosti gle de čistote, oziroma razkuževanja vsakovrstnc posode za grozdje in niošt, gledo preše, sesalk, kakor tudi dovodnih in odvodnih cevi in to ne samo od pocetka sezone trgatve, am-nak dnevao da se po mogočnosti opare vsa ta posoda z vročo vodo in s sodo, č.. • a tega v praksi ni mogoče, potern pa so razkuži posoda itd. z raziopljenim »natriumbisulfitom«, recimo cna mala pešička te soli na veliki škaf vode. Vsaka malomarnost tegn, pripravljal nega dela ima potem od kipenja naprej in v daljnem razvoju vina tiajno slabe poaledice. Da se rjavcnje vina že vnaprej prepreči, potrosimo po brozgi računano za polovnjak mošta približno dve deki Kalium-Metabisulfita ali pa Natriurabisulfita, in želo potem se pocenja prešanje brozge. Prašek navedene- &oli se labko vrže ali potrosi polagoma narav nost na grozdjc pi-ed. grozdnim mlinoin, Vinski nezavreti lako pripravlj.ni mošt mora priti v sode s čisto vodo oprane, tako oprane, da so popolnoma čisti in jih ni treba več zažvepljati. Velikokrat je vzrok malomarnosti kletarja, odnosno gospodarja, da pri irelikih sodih ne osnaži pilčne doge, kjcr se vedno nahajajo __ ostanki (poprejšnjega leta) preteklega kipenja, da vino dobi vonj od drožja ali da porjavi. Torej, ako vinogradnik ni izvršil zgo raj označene varnostne predpriprave, preti nevarno3t njegovemu vinu s posebnim ozirom na mokro jesen, da mu porjavi. Sicer ima v tem slučaju 2e mogočnost, da ozdravi taka vina, vendar pa nikoli ni&o več dotična vina v istini to, kakor pa, če je bil že mošt poprej proti oksidaciji in razmnoževanju bolestnih glivic začuvan. O&obito velja to za sortirana boljša in finejša vina, ker njih fini vonj in dišeči okus je drugače popolnoma uničen in ga ne pridobi vec. Pri rjavenju vina t.eba razločiii dva sl_ičn?a in sicer prvič, ako novo vino nagiba, odnosno odprto probe v sobi, to je, da stoji vino v čaši preko noči porjavi, torej ima nagnjenje do rjavenja in drugt slučaj, da je pretočeno vino v sodu porjavelo. V prvem slučaju nagnjenja h rjave nju zadostuje dodatek 8—10 g Natriumbisulfita v raztopini doticnega vina in dobro v sodu potom palicc premešano. Nato počakamo, da se vino usede in čisti in ga za nekoliko dni pretočimo v dobro oprani nekaj zažvcpljani sod. Za par dni po pretakanju napravimo zopet že opisano odprto probo v sobi glede rjavenja in če ponovno porjavi, potem se še enkrat doda 5—6 g natriumbisulfita in povrh tega čistilno sredstvo. Ako'je vino že pretočeno in je v sodu porjavelo, potem se mu doda najprej 8 do 10 g natrijevega bisulfita in se še mora vino čistiti na sledeči način: Na vsak hl se vzame 8 g »tanina«. Je to gorak rumen prašek, ki se dobi v vsaki drogeriji. Prašek se v litru vina raztopi, ter se čim najbolje meša s porjavelim vinom. Istočasno se v topli vodi raztopi računajoč na vsak hl vina 10 g »gelatine«, ki mora stati najmanje dva dni, ter se med tem časom večkrat dobro pretrese, da raztopina nastane čimbolje kolodijalna, ako je nregosta, pa se z vinom razredči. Torej tekom dveli do treh dni gremo na čiščenje ter od dotič nega soda vzamemo najrnanjo dva ška fa vina, po velikosti soda tudi več. Sedaj se pripravljeno čistilo vsiplje v škaf vina in se z olupljeno brezovo metlico jako dobro prešibi, nato se pre sipavlja iz enega škafa v drugega, da postane čim najbolje penasto, sedaj se še le komaj vsiplje v sod ter se s pomočjo palice kar najbolje premeša. — Ostalo vino v drugem škafu se na to počasi dolije v sod, ter se m^d tem na njega potrka z lesenim kladivom okoli pilke, da se pene vsedejo in ~o mogoenosti izpolni sod. Ako to ni mogoče, se drugi dan popolnoma dolije in na novq s kladivom potrka okoli pilke, da se _e na pilčni dogi držeče pene ločijo in istotako kot čistilno sredstvo vsedejo na dnu. Čim bolje je čistilo v zgornji tretjini soda z vinom bilo premešano, tem lepši je uspeh čiščenja. Pri dobrem uspehu tega čiščenja mo ra vino tekom treh dni najmanje do pol metra globočine biti čist-o, tako da je dotično vino tekom 10 do 14 dni sposobno za pretakanje. Naobražerd klefa-"' ttapravifa najprej v malem čistilne poiskuse in sicer v liters-kih steklenicah, še boljše pa v eprouvetah, v katerih se da natančno določiti za vsako vino posebej potrebna množina čistilnega sredstva. V te svrhe rabimo menzuro, ki je razdeljena na najmanj od 1 do 10 kub. cm, poleg tega rabimo 1% .iztopino tanina in 1% raztopino gelatine, vsako za se v posebni steklenici, recimo nastavljeno v literski flaši, ker ena deka enega ali drugega sredstva z 1% raztopino se bolj lahko i.Iita, kakor pa posamezni gram. Vsi nadaljni poiskusi so naloga logičnega računanja. V hektolitru vina imartfo 100.000 kubičnih centimetrov vsebine. Ako torej računamo na 100 litrov vira 10 g gelatine, potem je to raz^erje 1:10.000, oziroma 100:100.000, in ravno v istem razmerju treba, da se sestavi in napravi poiskus v malem. V praksi se to napravi, da eden kub. cm 1% raztopine gelatine ali tanina do damo na liter vina, torej na 1000 kub. cm vina, natančno 999 ccm in to odgovarja enemu gramii gelatine, oziroma tanina na hl vina in 10 ccm ove raztopine na 990 ccm vina, to je skupno 1000 ccm odgovarja 10 gramov gelatine oziroma tanina. Na ta način se lahko napravijo poljubni poiskusi, da so dožene pravilno nčinkujoča množina čistilnega sredstva ene ali druge kombinaciie in vrste. Tako nastavljeni poiskusi že po 24 urah pokažejo, katera najmanjša mr.ožina enega ali drugega sredstva zadostuie, da se doseže čistilni uspeh in ob enem ne ovira ali škoduje okusu vina. V tem smislu se napravijo -razli.nc kombinacije, ker nekatera vina potrcbujejo večjo množino tanina, oziroma, da že tanin sam brez gelatine učinkuje in nasprotno, da ni treba tanina. Takšni poiskusi sc lahko napravijo z najrazličnejšimi čistilnimi sredstvi, kakor z mlokom, krvjo, jajčnim beljakom in druge v trgovini priporočene snovi za čiščenje vina. Vsak previdni kletar na ta način pre iskusi učinkovitost nameravanega -istila, posebno pa pri dragocenem »ribjem kleju«, da ne šušmari z vinom. Tudi kemiki v laboratoriju se poslužijo teh empiričnih poskusov in jih zovejo »tipkanje«, da doženejo natan.no množino enega ali drugega čistilnega sredstva za hl vina. V večjem kletarstvu ali v laboratorlju se ne delajo ti poiskusi v liters-kih steklenicah, marveč v tankih steklenih ceveb, takozvanih »EprouveUe«, z 120 ccra vsebine, v katerih se nastavijo poiskusi z 100 ccm vina, torej z litrom vina že lahko nastavi 10 poiskusov. V tem slučaju se enostavno 1% čistilna raztopina razredči na desetkratno množino in zopet odgovarja razredčena raztopina že poprej omenjensmu razmerju za hl vina, to se pravi 1 ccm raztopljcno snovi na 100 ccm vina odgovarja za 1 kg v b.ektu. Take tanke razredčene raztopine, posebno pri gelatini, pa niso obstoječe, ker se tekom par dni razkrojijo, treba jih iz dobelcjše napraviti, n. pr. najprej v razmer.iu 1:1.0. potem 1:100, iz tega r.opet 1:1000 itd. V moji praksi scm točno dognal in videl reakcije gotovih snovi v razmerju 1:500.000. J, T. v .. Pri nas imarno vas, kjer so važtani v dobi od 50 let do danes prodali eno uro in &o več oddaljonim posestnikom 80% svojih travaikov. Mi oddaljeni posestniki > okosimo seno in o!avo jesenske paše pa ne izrabljnmo. Vaščani imajo 150 glav broiečo čredo govedi in konj, katero v jeseni pasejo po svojih in po naših pa.mikih povprek. V letošnji tn v vseh mokrih jesenih iraamr) tisti oddaljeni posestniki kar dvojno škodo: 1. za pašo ne dobimo nič in 2. dela se občutna čkoda na prihodnjem pridelku. Oddaljeni posestniki zahtovaino, da naj pase vsak po svojem in še le z našim dovoljenjem d.ugi; vaščani pa stoje na stališeu pravic iz graščinske dobe, loda grafičina nima več nobenega vpliva in ne sodne moči in v nobeni kupni pogodbi ni zabeleženo, da bi-si prejšnji lastnik obdržal pravieo do jesenske paše. Za zasebno pašo iras je 80/_ posestnikov in tudi povišina naših travnikov. O d g o v o r : Tisti posestniki, ki pasejo nepretrgsno s posestiiimi predniki vred govedo in konje po vaših travnikih več ;sgo 30 let, imajo pravico tudi že vnaprej pasti ne glede na sprcmembo lastnikov. Drugi pa, M so pretrgali pašo ali pa sploti niso pasli 30 let, pa nimajo te pravice. GraScinska doba je brez veljave, ako ni v zvezi z gorenjimi navedbanii. Ali je v kupnih pogodbah kaj pisano o pridržanih pravirah na stvari nič ne spremeni. L. S. v M. Kako najlažje odpravimo žčurke iz kuhinje? 0 d g o v o r : Kuliinjske šeurke lahko odpravite, ako drž.ite kuhinjo v .lajveCji snagi in jim ne nudite pi-av nobene hrane. Treba je torej zvecer vse pomiti, čez nekaj dni panapraviti iz moke srednjetrde žgance ter jih nastaviti po kuhinji sem in tje po tleh. V te žgance je treba namešati fosfor. Ker morate tudi odstranHi vodo, namcčite po kuhinji lupinje, najbolje bi bilo od kumarc, in uspeh je zagotovljen. L. S. v H: Ali res pride evidenčni uradnik zastonj merit, če se pravočasno priiavi? Evidenčni uradnik pride merit, če je zadosti prijav, ne pa zastonj, ker mu gredo dijete. Čas za prijavo je poljuben. Ako se itranke ne zedinijo, da je geometrova raera fibvezna, je pač tieba nasto-pit.i sodno pot, katere pa ne priporočamo, ker navadno sporni predmet ni toliko vreden, kolikor znašajo potem stroški. J. P. v Y, V srezu Celje je prepovedano klati d.ana i: na drobno prodajati svinje in teleta. Prosim ali vcl.ja to samo za srez Celja ali za csio banovino? Odgovor: Nadrcbna prodnia zakTanih prašičev in t.elct pod vejo ni dovoljena brez obrti. Prodaja se lahko s.imo zasilno zaklana živina, pa tudi lo le z dovoljenjem sieskega načelnika. Ta zakon je za celo banovino jednak. — Zanima nas, odkod imate informacijo, da je bilo to pod Avstrijo dovoljcno? F. J. v S. Ali smemo kune in dihurje pobijati brez dovoljenja lovskega najeninika? 0 d g o v o r : Kune in dihurje smete pobijati brez dovoljenja lovskega najeiunika, pa le na svojem posestvu. Vendar pa morate ubite zverine takoj izroeiti lovskemu na.jemniku ali njegovemu pooblaščencu — pazniku, da ne utrpi škode, ker ste drugače vi za njo odgovorni. I. K. v Č. Vozil seni pravilno, ali scm bil kaznovan. Kako si naj pornagam? Odgovov: Če ste praviino vozili, ne razumemo, da bi zamogli biti kaznovani. Ako se vam krivica godi, se pritožite na sresko načelništvo. Kar se tiče vaših očitanj napram orožniku, pa vr.m svetujemo, da moluite, ker ste lahko občutno kaznovani. Take stvari dokazati je težka stvar. Verjamemo, da ste obrcmenjeni kakor vsi drugi — so pač težke gospodarske razmere! S. I. v T. Sliš-al sem, da so družine, ki imajo po devet otiok, davka proste. Kako je to? O d g o v o r : O takem zakonu nam nič ni znano. Časopis-i tudi niso nič priobčili. Ker pa mi vsako važno odredbo priobčujemo, vam samo laliko svetujenio, da čitate Koledar mariboiske Kmet8ke zveze, tam je priobčcno vse o davkili.