I'
XVI. letnik.
V	Gorici, 13. februvarja 1908.
7. številka.
'slovenskoijudstvo' na'fr;
Uhaja vsak getrtek ob 4. uri popoldne. Bokopiii ie ne Tratijo. Nofrankovana pisma ie ne ipre-jeroajo.
Ceua liitn inala n celo leto k krone, u pol leta I krom. £a otauj prsmotne na celo leto B krone, <a pol lela K 1E>0 Im RemCijo je cena Ir atu b K, ra druge letele iaren At« trije S K.
Sokopiie (prejema
„ % modna Tilkama" i Konci, ulica Vet-
urini It. 9.
—*
• -
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	v
'•-"•(©K
Naročnino in no manila s pr ej ema upravniStvo, Gorica Semonilka ulica 8t. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti me-■tnem vrlu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskeni bregu (Riva Corno) St. 11. po 8 vin.
Oglasi in poslanice •e računijo po pelit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
Volitve so lu. že bliža se marec, na delo ledaj. mladenič in starec!
Beri dalje!
Torej tri poslance boš volil v splošni kuriji ti, predragi volivec. Volit boš doma, v svoji občini. To bo 2. marca.
Kako se bodo pa vršile volitve v splošno korijo? — Ravno tako boš volil v splošni knriji, kakor si volil lani meseca maja poslance v državni zbor. Volitev bo namreč direktna in tajna. To se pravi: ti sam moraš priti na volišče in tam sam oddati svojo glasovnico. Glasovnico oddaš lepo skupaj spravljeno, tako da nihče ne vidi in nihče ne ve, kakšna imena si ti notri zapisal. To ostane tajno. Torej se nimaš bati nobenega, da bi ti grozil ali da bi te pestil, če ne boi volil, kakor ti nkaznje nasprotnik. Tajnost volitve varnje tvojo svobodo. Ti skrbi le, da svojo glasovnico lepo varnješ, in da nasprotnik ne pride dtf nje. No kaži je drugim, da ti nasprotnik v glasovnici ne spremeni imen ali da ti ne podtakne kake droge glasovnico z imeni nasprotnih kandidatov.
Kaj boš pa zapisal v svojo glasovnico ? Povedano ti je bilo že zadnjikrat.
V	svojo glasovnico zapiši prav razločno ta-le imena:
Dr. ANTON BRECELJ, zdravnik v Gorici.
Dr. FRANC PAVLETIČ, odvetnik v Gorici.
J O 2 E F FON, državni poslanec v Gorici.
Če kdo naših somišljenikov ne zna pisati, zapiši mn ti z njegovim privoljenjem ta imena lepo razločno v njegovo glasovnico. Enako, če bi ti ne mogel pisati, daj si od zanpnega moža zapisati ta imena prav razločno v svojo glasovnico. Drog drngemn morale iti v tem ozirn na roko, in vsi skopaj morate skrbeti, da bodo tb6 glasovnice popolnoma v redu I
To znaj in to stori, kar se tiče volitev poslancev v splošno kurijo dne 2. marca.
Kako je pa glede volitev posiancev v kmečkih občinah?
Tnkaj, predragi volivec, moraš dobro paziti, da te ne premotijo liberalne in agrarne zmede. Liberalec ni še nikoli razumel kmečkih koristij, marveč je zrni-raj le pobijal vsako napravo, vsako ustanovo, ki bi bila kmetom v korist. Liberalec pozna kmeta le toliko, kolikor mn prinaša v njegov žep. Če rečeš liberalec ali sebičnež, si povedal isto. Pcglej samo, kaj so liberalci do danes storili za kmeta, in boš moral pritrditi, da je lemo res tako.
Agrarci so se štolili in se šlolijo kct prijatelje kmeta, a njih hinavščina ni trajala dolge, pokazali so Be liberalce, /.e si podajajo z liberalci roko, da se združijo in sprijaznijo k^kor Pilat in Herod, kadar je treba ndariti proti naši krščanski stranki. In kdo so tisti, ki so stopili zdaj pod zastavo agrarne stranke in imajo veiiko besedo v nji? Liberalni
učitelji I Ali boš, predragi volivec, od teh Ijodij pričakoval pomoči? Nikoli. Liberalni učitelji bi radi Bplezali višje samo zato, da bi si na tvoje stroške povišali plače. Prej so bili liberalci, zdaj se hlinijo rgrarce, a v sren so liberalci, na znnaj menjajo barvo, kakor jim boljše kaže in upajo več doseči, to so brezzna-čajneži! Od teh ne pričaknj nikoli ne pomoči, no koristi I
Torej, predragi volivec, ne med liberalci ne med agrarci nimaš prijateljev.
Edna stranka je, ki je zmiraj po svoj močeb zastopala tvoje koristi in ki bo Indi naprej delovala za tebe, to je
—	»Slov. Ljudska Stranka".
Ona ti priporoča za poslance može, ki so se že akazali kot tvoji prijatelji, in može, vzeto iz kmečkih vrst, ki bodo tudi delali za kmets.
Kateri pa so ti možje, ki naj bi jih ti volil v kmečkih občinah ?
Ti, predragi volivec goriške okolice, boš volil za poslance naslednje može:
IVAN BERBOČ. deželni odbornik v Gorici.
ANTON KLANČIČ, župan v Podgori.
MIHA ZEGA, posestnik v Kanalu.
In ti, predragi volivec tolminskega glavarstva, koga boš volil za poslance v deželni zbor? Volil boš ta moža:
Dr. ANTON GREGORČIČ, državni poslanec v Gorici.
ANTON KOSMAČ, župan v Cerknem.
Imena teh mož ti morajo biti porok, da bo dobro preskrbljeno za kmečke koristi, če jih voliš v deželni zbor. Torej skrbi, da se to res zgodi, da bodo ti možje tudi res izvoljeni.
Volitve v kmečkih skupinah bodo dne 4. marca. In sicer se bodo te volitve vršile po novem načinu, da bodo volivci doma, v domači občini volili poslance naravnost.
Vsak naj torej natačno zapiše zgoraj imenovane kandidate svoje skupine v svojo glasovnico in naj ravna ž njo, kakor je bilo zgoraj rečeno za splošno kurijo.
Bitka bo huda, ker nasprotniki delujejo z vsemi silami, da bi pridobili, preslepili in premotili volivce. Delajo zmedo, da bi v zmedi zmsgali.
Predragi volivec, ti stoj trdno, in tudi droge navdušuj, da bedo tudi ostali trdni. Vsak raj izpolni svojo dolžnost, vsak naj skrbi zh red v svoji stranki, vsak naj pride na volišče, VBak naj skrbi tudi, da pridejo vsi naši na volišče ! Le trdna in dobro urejena četa zaraore premagati nasprotnika I
Zato pa edini in složni vsi na volišče po zmago !
Delo za krnela.
Naši liberalci, najsi bodo že Ga-brščekove ali pa Frankove baže, imajo glavno oporo v liberalnem učiteljstvu. Dr. Franko je na shodu „pri Rebku" kričal:	»Ne volite uradnikov in pro-
fesorjev", a je lepo previdno molčal o liberalnih učiteljih, ker dobro ve, da je
popolnoma od njih odvisen. „Kmet naj kmeta voli“ je naglašal dr. Franko; sedaj pa se govori v agrarnem taboru samo o takih kandidatih, katerih niti eden ne obdeluje zemlje z lastnimi rokami. Vidi sc že iz tega, koliko so vredne besede liberalca Frankota in drugih uje- , govih pomagačev. Za danes pojasnimo le nekaj!
»Klerikalna nerazsodna masa", ki je bila dosti razsodna takrat, ko je dr. Frankotu polnila žepe z denarjem, to nerazsodno kmečko ljudstvo, kakor ga je imenoval dr. Franko, bi postalo zopet hipoma razsodno in zavedno, kakor hitro bi verjelo dr. Frankotu. Toda dr. Franko . sam je	najbolj nerazsoden, če	misli,	da
bo vjel	naše ljudstvo na	svoje	tako	ne- (
umiio nastavljene limanice.
Kmet naj bi bil liberalnim učiteljem lestva, po kateri bi ti radi spezali do višjih plač. Liberalni učitelji sami so pa tisti konjički, ki nosijo dr. Frankota okrog.	Samo ta razloček	je. da konjički
nosijo	jezdeča tja, kjer	jim	kaže	več
paše.-*No jezdec Franko pa je tudi zadovoljen, ko tako lepo jaha kot voditelj stranke: saj čast in slava je lepa reč, ko si je človek nabral dosti denarja.
Da je to res, kar srno rekli, nam dokazujejo sledeče številke:
Liberalni učitelji niso zadovoljni s poviškom plač, katerega so v zadnji šestletni dobi dosegli; zato so zahtevali vže v zadnjem zasedanju, naj se jim zniža službena doba od 40 na 35 let ter naj se jim všteva stanarina v pokojnino.
Ta zahteva se je razpravljala v šolskem odseku, ki je zahteval pojasnil, kake posledice bi imela na deželne finance dovolitev teh »neznatnih" želja.
Deželno knjigovodstvo je sestavilo v to svrho razpredelnico, ki kaže obtežitev deželne blagajne za dobo 10 let vsled teh zahtev.
Znižanje službenega časa bi obtežilo deželno blagajno v prvem letu za 33.554 K, druga zahteva pa za 1.100 K. Čez pet let bi se zvišalo to obteženje vsled prve zahteve na 5 6.9 3 8 K, vsled druge na 5.2 80 K. Čez 10 let bi narasla ta obtežba vsled prve zahteve na 1 0 4.56 0 K, vsled druge pa na 1 3.6 20 K.
Ako bi se pa prištevala stanarina vže po 35. službenih letih v pokojnino, bi znašala vže prvo leto 4.1 8 0 K, po petih letih 9.7 8 0 in po 10 letih 1 4.6 60 K več nego pri 40 službenih letih.
Potemtakem bi obtežili po prvem letu obe zahtevi učiteljev deželni zalog za 38.334 K, po petih letih za 82.326 K in po 10 letih za 132.840 K.
Ker ni mogoče kriti tega poviška z dokladami na užitnino, ga bode treba kriti z dokladami na izravne davke. Kaj poreče k temu naš kmet in kaj pravijo k temu gg. veleposestniki Obljubek, Savuig itd. No, oni bodo to breme morda za se vže še prenašali. Kako ga bo pa prenašal revež? Ali bodo mogli zagovarjati to proti drugim posestnikom in davkoplačevalcem?
Iz navedenih številk je jasno, da liberalni učitelji agitirajo za agrarce. ker bi jim to neslo, če agrarci zmagajo. Agrarci pa se drže liberalnih učiteljev, ker nimajo za seboj nikogar drugega, da bi šel za njimi.
Zato: Proč z liberalnim učiteljstvom!
Proč z agrarci! Tako, kakor delajo ti ljudje, se ne dela za kmeta!
S. K. S. Z.
V	»Slovenski krščanskosocialni
zvezi" je zadnji torek lepo poljudno razlagal g. Vuga nad 70 slik iz svete dežele. Navzočih je bilo izredno mnogo poslašavcev.
O Manov h v srednjem veku bo prih. torek predaval dr. K. Capuder. Vstop prost.
Novice.
Združeni neodvisni veleposestniki
so imeli danes posvetovanje, da so postavili novega kandidata namesto odstopivšega L. Bolka. Kandidati združenih veleposestnikov ljudske in agrarne stranke so gospodje: Ignac Kovač v Ajdovščini, Anton M o-zetič v Solkanu in Anton Zucchiati v Medani. — V izvrševali! i odbor so izvoljeni : Anton Klančič, načelnik, Žiga erof Attems, Anton Mozetič, Anton Zucchiati in Leopold Bolko. — Mnogo veleposestnikov je izpuščenih iz volivnega imenika. Ti naj reklamujejo svojo volivno pravico. — Zdaj pa vsi na delo, in zmaga bo naša!
Osem lepih shodov je po deželi priredila zadnjo nedeljo S. L. S., vsi nasprotniki skupaj so naredili pa 3 shodiče, katerih 1 je bil kaj klavern, drugi se ni mogel vršiti, ker ni bilo ljudi, tretji pa so obiskali od liberalcev neodvisni Kraški volivci ter govorili proti liberalcem. Žalostna nedelja za liberalce!
»Goriški zvezi" je podarilo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo 100 izvodov zelo koristne kojige: Kmečka posojilnica, ki jo je spisal Andrej Žmavc, potovalni nčiteij za kmetijsko zadružništvo na Štajerskem. Vse pridružene poBoj ilnice dobe to prekoristno knjigo v prostorih »Goriške zveze" zastonj.
Kaloinon — liberalni in agrarni kandidati. — Andrej Gabršček, ki naši Btranki zmiraj očita mračnjaštvo in babje-verstvo, je dal pred leti v svoji tiskarni natisniti — kalomon. V njem stoji med drogim tole: »Srečen je ta človek, ki na to pisn o veruje in pri sebi nosi ali pri hiši ima. Bil je neki gre f, ki je hotel enega služabnika, zavoljo neke hndobije, neko jutro obglaviti. Nikakor se ni hotel meč njegovega vratu prijeti. Ko grof to vidi, stopi k služabniku in ga vpraša : »Kako mere to hiti, da se te nič ne prime?" Na to vzame služabnik list od svojih prsi in ga pokaže s sledečimi črkami: B. I. T. II. II. K. (J. Ko grof to prebere, zapove vsim, da morajo ta list pri sebi nositi. Kdor ima krvave rane, naj ta list gor položi in hitro se mn vstavi. Kdor tega ne verjame, naj zapiše te črke na meč ali na puško, nobeden mu ne bo mogel škodovati... Kdor to pismo pri sebi nosi, temu se ni treba bati strele, ne ognja, ne strupene pijačee.. Kdor pa tega ne veruje, naj ta list enemn psu na vrat obeBi in ga strelja, nobena kroglja ga se ne bo prijela..."
No, mi tega res ne verujemo; verovali bedo pa to najbrže liberalci in posebno njih general, Andrej Gabršček, ki je dal celo natisniti ta list, ki čudežno
obvaruje vsake nevarnosti, da ne padejo pri volitvah.
Iz tega bi znali nekateri sklepati, da nosijo zdaj vsi liberalni in agrarni kandidati ta kalomon na svilnatih vrvicah okoli vrata, da bi jih obvaroval nevarnosti, da ne padejo pri volitvah.
A mi, ki poznamo Gabrščeka in njegov štab, moramo to s stališča pravičnosti in resnicoljnbja zanikati. Oni pač verujejo v kalomon, a oni ga razlagajo dobesedno, in česar v kalomon a ni, tega Bi oni tndi ne domišljujejo. Ker torej kalomon nikjer izrecno ne govori o volitvah, zato mn liberalci glede volitev ne pripisujejo nobene moči. Liberalni kandidati torej ne nosijo zdaj pred volitvami kolomona na svilnatih vrvicah okoln vratu.
Toliko resnici na ljubo, da bi kdo tega liberalnim in agrarnim kandidatom po krivici ne očitalI
Na liberalnem agrarnem shodu pri „JeIenu“ v četrtek popoldne so se vršile vesele reči. Dopoldne so imeli svoj shod liberalci in postavili za kandidate Gabrščeka, Al. Š t reki j a, Jož. Š t reki ja in Obljubka. Rje naj ti možje kandidirajo, niso določili, ker so bili že domenjeni, da se napravi z agrarci kompromis. Popoldne so prišli liberalci na shod agrarcev in so se lepo posvetovali
o	kandidatih. Vse je šlo lepo po sreči. Ko pa no nekateri predlagali Gabrščeka za splošno skupino, so se drugi temu uprli. Nastal je vik in krik. Dve tretjini jih je bilo za Gabrščeka, ena proti. Franko radi „zagrljenosti“ ni predsedoval, ampak Mermolja. Ker ni bilo miru, ker je bil prepir vedno hujši, so se morali apostoli miru in sprave raziti na povelje predsedujočega pd caja. Med 10 govorniki so bili ti le liberalni učitelji: Križman iz Dornberga, Bajt, Medvešček, Jože Štrekelj in Možina. Sami najhujši liberalci I Med drngimi govorniki se je odlikoval znani liberalec, sedaj agrarec, Vran iz Tomaja.
Nameni agrarne stranke. — P. Medvešček je na shoda agrarcev lepo govoril o namenih agrarne stranke. Agrarno glasilce spoioča o Medveščkovem govora.
„Bolj ga je pa zanimalo zborovanje liberalcev, ker je tudi sam pred leti pripadal tej stranki. Bil je danes na zborovanja naprednjakov in je bil tam prijetno razočaran.... Če je bilo vse resnično, kar se je govorilo danes na shoda narodno-napredne stranke, lahko rečemo, da smo zmagali že zdaj. Takaj je navzočih več liberaiev. Bodimo s k a p n o približno tako složni v pozitivnem (imenovanje kandidatov) kakor smo bili v negativnem (zahvala Križmana za odpoved) Če se to ne posreči, pravi, da je bilo vse delo agrarne stranke zastonj."
Torej, če se ne posreči .ag:arcemu pritegniti liberalcem nekaj novih moči,
)e vse delo zastonj I Dobro, da vemo! Gre se ie zato, da se podpre črviva liberalna baraka. Namen “agrarcev" je vzdržati med nami liberalizem, ki ga Ijudatvo ne maral Prav, da vemol Hvala I
Kmetje pozor I Deželni odbor sprejmn še vedno naročila za seno. Kdor je rabi, naj ee nemudoma zglasi, kajti črez nekaj časa vstavi deželni odbor svoje delovanje v tem pt gleda. Kadar dobite seno, treba, da je takoj pregledate, da li je dobro ali slabo. Ako je slabo, naznanite to deželnemu odboru, ki bo takoj protestiral. Slabega sena m treba nikomur sprejeti.
Ali je to pošteno? OJ liberalcev nismo pričakovan poštenosti v boju: pa tudi liberalni agrarci je ne marajo. V Brdih agitirajo liberalni agrarci zapor poslanca Fona in grdo f*rbajo ljudi, da sta on in naša stranka kriva sedanje draginje in povišanja obresti od strani pokojilnic. Če bi to slišala Frankova kra<a v hleva, bi se smejala; Frankovi pristaši pa rabijo v resnem boja tako orožje.
Proti stobni šoli. V Turinu na Laškem se je vršilo veliko ljudsko glasovanje glede na svobodno šolo. Glasovalo je 27 tisoč starišev; od teh 27.000 pa jih je bilo le 550 za svobodno šolo; vsi drugi so bili proti in zahtevajo, da bodi šola krščanska. Framazoni so zaradi tega zelo slabe volje. —
Imenovanje. — Cesarje imenoval kanonika metropolitanskega kapitelja v Gorici Ivana Wolfa školastikom istega kapitelja. Čestitamo!
Tako dela za ljudstvo narod no-mprcdui poslance! — Baharijo zadnje „Soče" radi prispevka za seno smo primerno osvetili v posebnem članka. Iz dejstev ki smo jih navedli v članka, sledi, da je Štrekelj za nakazanih 145.000 K cela 2 meseca pozneje Izvedel ko naš poslanec Fon It tega članka, ki je sestavljen na podlagi osebnih pogovorov ki jih je imel posl. Fo n z ministri in z namestništvom, l»r na podlagi piaem sledi tndi, da se Štrekelj za celo stvar dosedaj ni brigal, k«r drugače bi bil moral že pred 2 meseci vedeti, kar proglaša sedaj kot novost. Iz članka sledi nadalje tudi, da je Kras dobil le 3000 K podpore. Iz članka je tndi jasno, da tadi to, kar je izvedel čez 2 meseseca ni natančno ker nit vBote nere natančno. Govori le o 140 tisočih, ko se gre za
145.000	K. Čitatblji, berite to in povejte naprej, da bo vedel vsak, kako „dela" za ljudstvo narodno-napredni poslanec.
— Iz politične službe. Voditelj okrajnega glavarstva goriškega grof A t -t e in s, ki je imel doslej le značaj in naslov dvornega svetnika je postal pravi dvorni svetnik. — Okrajni glavar tolminski P r i n-
7.	i g je postal namestništveni svetnik.
— Imenovan je g. Rudolf Doatal, provizorični učitelj v Ljutomera, definitivnim učiteljem v Senožečah na Kranjskem in dodeljen v službovanje na Ijab-jansko gluhonemnico.
— Na slov. kmet. šoli v Gorici je letos 21 učencev in sicer 3 iz Krasa (1 iz Rodika, 1 iz Povirja, 1 iz Volčje-gagrada) 7 iz Vipavakega (2 iz Križa, 1 Vrtovina, 1 iz Lnkavca, 2 iz Prvačine, 1 iz B.lj), 4 iz Brd (1 iz Podgore, 1 iz Pevme, J iz Kozane, 1 iz Krasnega), 7 iz Gor (1 iz Bit, 1 iz Deskel, 1 iz Še-brelj, 1 iz Slapega, 1 iz Olaleža, 2 iz Srednjega). To število je sicer mnogo veče, nego prošla leta, vendar ie vse premajhno, ako se pomisli, kako važna je za kmetovalca kmetijska šola. Prihodnje leto v jeseni npati je toraj, da ne bo nobene občine na Goriškem, ki bi ne imela vsaj 1 učenca v ti šoli.
I
— Dekle skočilo s prvega nad-stopja. — V Trsta je 4. t. m. zvečer i skočila iz prvega nadstropji neke hiše v ulici Gelsi 17ietna šivilja Marij«: K., menda zaradi nesrečne ljubezni, skozi okno na cesto. Dasi zdravnik ni zasledil posebnih poškodb, so jo vseeno prepeljali v bolnišnico.
— Dalmatinski namestnik Nar-delli. Zadnn čas se je govorilo, da pojde namestnik Nardelli zaradi bolezni v pokoj. Imenovalo se je tudi že naslednika: predsednika prizivnega sodišča Gert-scherja in f nančnega ravnatelja Hočevarja. S^daj se pa vest o odstopa Nar-deilijevem odločno dementira. Zdravje istega se vidno boljša ter mu po mnenjn zdravnikov ne bo niti treba, da bi obiskal kakšno zdravilišče.
— Konec srebrnih goldinarjev. Blagajne avstro-ogrske banke in državne bltgajne ne mislijo več dati v promet srebrnih goldinarjev, temuč jih bodo zamenjali s kronami, dokler goldinarji popolnoma ne izginejo iz prometa. Le na ta način je mogoče, da se bo občinstvo privadilo na računanje in plačevanje v kronah, t. j. na kronsko vrednost.
—	Slovenska zmaga 1 Pri občin-činskih volitvah v Globasnici so bi .i slovenski možje v vseb treh razredih skoraj soglasno izvoljeni. V tretjem in drugem razredu so pa dali nasprptniki glasove našim možem, ker so videli, da bi bili ostali s svojimi kandidati v znatni manjšini.
— Godovi prihodnjega tedna. — Nedelja 16. febr. 1. predpelničDa; Julijana, dev. moč.; pondeljek 17. fabr. Donat in tov. mač. Konštancija; torek 18. febr. Simeon, škif; Fiavian, škof; sreda 19. fubr. Julijan, sp.; Konrad; Viktor, moč; četrtek 20. febr. Elev-terij, ik. muC.; Evharij, škof; pete a 21. febr. Maksimilijan, škt f; Eleonora, kr,; sobota 22. fabr. Stol av. Potra v Antiohiji.
Listnica uredništva. — Vrtovi n, Krn, Stržišče, Kanal, Št. Ferjan, Kamno, Šmarje, Ajb->: Smo morali odložiti. Pride, kar ne bo zastarelo. — Volčjigrad: Smo dobili, a je izostalo. Naznanili smo to v listnici pomotoma pod znamko Komen. — Lokve: Ono iz Čepovana dobili v pravem času. Vse v redu ! Poročilo prihodnjič !
Mestne novice.
m Odbor „Slov. kat. delavskega društva" v Girici ima v nedeljo dne 16. t. m. ob 11»/, predp. v svojih prostorih sejo.
m Smrtna kosa. Dne 10. t. m. je
umrl v Gorici gosp. Ivan M i s e r i t, gostilničar in trgovec. Pokojnik je bil, dokler je bil zdrav, stavec v ..Narodni Tiskarni". Pogreb se je vršil v sredo pop., se je udeležilo tudi „Slov. kat. del. društvo" s zastavo, ker je bil pokojnik .član istega. N. p. v m.l
ni V Juchko sinagogo so nocoj vlomili tatje in pokradli več srebrnih dragocenosti.
m Gojenke zavoda De Notre Dame so priredile v nedeljo in v torek veselico v proslavo papeževega jnbileja. Udeležba je bila obakrat prav obilna.
m V »Alojzijevišču" je praznih fnekoliko mest. Prosilci naj nložijo svoje (prošnje takoj. Prošnji je pridelati 1) krstni list, 2) ubožni list, 3) spričevalo
o	cepljenju koz, 4) zadnji dve šolski spričevali, 6) priporočilo župnijskega nrada. Na prošnje, ki pridejo po 19. februarja, se ne bomo ozilral.
V	Gorici, 11. febr. 1908.
Vodstvo, m Odlikovanje. — Gospod minister za bogočastje in ponk podelil je odlokom od dne 13. januarja 1908. I. št. 64435 1907 gospoda Antonu Benigarja, nadučitelja v pokojn, sedaj učitelja na zasebni šoli v ^Šolskem Doma" že odlikovanemu s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje, v priznanje njegovega dolgoletnega in zelo vspešnega delovanja v službi šole — naslov ravnatelja. Gj-spodn odlikovancu častitamol
m Umrla je v Gorici posest, soproga Neža Fratnik.
m Poroke, rojstva in umrljivost v Gorici I« 1097. Porok je bilo 216; rojenih 756, med temi 39 mrtvo rojenih, legitimiralo se je 15 novorojencev. Umrlo je domačinov, tujcev in aktivno služečih vojakov 809.
Splošna kurija: S. marca.
Vsi Jo&efa Fona in Brecelj Antona
volimo si v /bor za poslanca;
in ž njima ob onem
naj v listku nobenem
ne manjka Pavletiča Franca!
Iz goriške okolice.
V s/tlo&ni skupini dne 2.
marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici.
Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
Shod na Kojskem.
Pretočeno nedeljo imel je državni poslanec Fon volivni shod ob 11. ari zjutraj v Kojskem. Udeležba je bila bolj pičla, ker so se vabila prekasao razdelila, a prišli so kremen-možje, aložni pristaši S. L S., ki so z vnemo poslušali poslanca Fona ter sklenili delati, da bedo častno zmsgali kandidatje S. L. S.
Sijajen Fonov shod. — Ponesrečen shod agrarcev.
V nedeljo popoldne je imel posl. Fon volivni shod na Sovenci pri Št. Ferjanu. Na ta 'hod je prišlo nad 400 volivcev.
Ob isti uri je imela shod tudi „agrarna stranka" v Št. Ferjanu; prisotni so bili Stefarjanski župan Klanjšček, njegov tajnik Kodrin in sam On Janez Mermolja iz Vrtojbe. Ker pa niso imeli poslušalcev, so šli vsi skupaj na Fonov shod, kjer so lepo mirno poslašali. Kajne čudno je to, da je M^rmilja vpričo 400 naših volivcev pozabil nekje svojo tako veliko zgovornost.
Poslanec Fon je pojasnil pazljivim poslušateljem važnost sedanjih volitev, stremljenja različnih strank; bavil se je
■ 'sedanjo sestavo takozvane „ igram? stranke", kjer vladajo sedaj pristni libe-ralčki. Povedal Jje s kakimi lažmi agitirajo naši nasprotniki zoper S. L. S. in njene poslance.
Shod se je vršil v najlepšem reda.
Volivni shod v Šempasu
se je vršil v nedeljo dne 9. februarja. Shod je bil po vasi naznanjen še le v nedeljo zjutraj, vendar je precejna večina volivcev došla na shod. Rtzgovor je bil jako zanimiv. Vsaka stranka in struja je odkrila svoje Brce.
Shod je odprl in namen shoda kratko pojasnil č, g. župnik Grča ; on je bil tudi izvoljen predsednikom shoda in je dal besedo g; dr. Dermastiju. Govornik je v njemn lastnem slogu govoril o delovanju deželnega zbora o pretečeni šestletni dobi pojasnivši važnejše ukrepe in ustanove, in je navedel one zahteve, katere S. L. S. stavi na bodoče dež. poslance in na novi deželni zbor. Pri vsaki točki se je vnel živahen razgovor od rasnih strnj. Gospod govornik je sproti odgovarjal in srečno odbijal napade. Konec govora je naznanil kandidate S. L. S. V tem trenutkn so bile vse razne struje zjedinjene ter se skupno pritoževale, da med kandidati ni bivšega poslanca žnpnika Grča. Še le potem, ko je župnik sam nastopil, pojasnil svoj odstop, obenem pa pohvalno opisal posamezne kandidate, so se volivci pomirili. Konečno je nastopil še kandidat gospod Anton Klančič ki je tndi vpošteval zasluge bivšega poslanca ter priporočal vzajemnost pri volitvi. Shod je trajal od 11. do 12. ure.
g Smrtna kosa. — V nedeljo je umrl v Mirnu naš vrli Jožef Cotič, predsednik ^Katoliškega delavskega društva". Bil je to eden onih mož v naših vrstah, ki so orali ledino krščansko socialne organizacije, kateri je posvetil vse svoje moči do zadnjega. Lepi pogreb v torek dopoldne je pričal, da se njegovi tovariši in pa tudi naša organizacija zavedajo, kaj jim je bil Jožef Cotič. Pogreba se je udeležilo zastopstvo „ Slovenske krščansko socialne zveze" v Ljubljani z zastavo, zastopstvo „Slovenske krščansko socialne zveze" in delavskega društva v Gorici, in pa velika množica njegovih delavskih tovarišev. Po nekaterih tovarnah in delavnicah je ta čas počivalo delo. Skoro polnoštevilno se je udeležilo pogreba „Kat. del. društvo" v Mirnu z zastavo in pevski zbor, ki je lepo prepeval žalostinke pred hišo žalosti, pel med mašo v cerkvi in na grobu. Po slovesni sv. maši, ki jo je daroval č. g. kurat Abram je imel ginljiv govor č. g. župnik Rojec. Na grobu pa se je poslovil v ginljivih besedah od rajnika zastopnik ljubljanske „Zveze“ g. Jakopič. Nobeno oko ni ostalo suho. — Dragemu pokojniku kličemo: Lahka Ti zemljica! Uživaj plačilo za svoje delo in trud gori pji Onem, čegar naukov si se vedno držal kot kremenit značaj. Tvoj lepi vzgled naj bo v bodrilo nami Žalujoči družini pa naj ljubi Bog da Svojo tolažbo.
g V Kronbcrgu je nastopil v nedeljo prvič novi cerkveni pevski zbor. Pel je izvrstno. Novi zbor šteje nad 40 pevcev in pevk.
g Vsklicna sodna obravnava župnik Grča contra Mladovan. Svoječasno je „Soča poročala o tožbi g. župnika Grča proti Mladovanu ter v tem poročiln na-migavala, kakor da bi g. vikar Oieiki Fr. Franke po krivem prisegel, češ, vso stvar ima sedaj draga inštanca v rokah.
V	soboto pa se je vršila vsklicna obravnava, pri kateri se je, po kratkem zaslišanja prejšnjih prič, potrdila prva razsodba ; obsojen je bil namreč Mladovan v 24 nrni zapor in poravnavo stroškov.
Iz ajdovskega okraja.
V	splošni skupini dne 2. marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici.
Ur. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef P'o n, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
Volivni shod na Cesti.
Preteklo nedeljo popoldne ob 3h se je zbralo na poziv Kmečke zveze na dvorišču g, Černigoja, ki je za shod vse potiebno pripravil, nad 200 volivcev. Dr. Dermastia je omenjal v začetku, da čaka S. L. S. hud voliven boj, ker se
bodo borile zoper njo vae v deželi obstoječe stranke, liberalna, agrarno • liberalna in socialno-demokratična. Vse tri skupaj se poslužujejo v boja jednakih nepoštenih sredstev, da oelo neresnice. Vsi nasprotniki S. L. S. imajo skupno trditev, da poslanci S. L. S. za ljudstvo nič koristnega storili niso. In ravno v lem se kaže nepoitenoat političnih nasprotnikov S. L. S. Na to je govornik očrtal delovanje deželnega zbora v zadnjih 6 letih, omenjal je različnih podpor, označil delovanje hipotečnega zavoda, taknil se deželne norišnice, obširneje razpravljal prenredbo načina pobiranja nžitnine v velikansko koriBt državi, deželi in občinam, konečno je omenjal nabave sena po deželnem odboru. — Govornik je razpravljal o nalogah prihodnjega deželnega zbora na šolskem, zdravstvenem in gospodarskem polja. — Ko-nfčno je govornik navajal imena kandidatov za kmečko skapino goriško okolico in splošno skupino. Kandidatje so bili z velikim navdušenjem pozdravljeni.
— Na vprašanje volivcev, kaj da je pravzaprav z agrarno stranko, je povedal govornik zgodovino agrarne stranke, ki ima svoj izvor le v hrepenenju nek»-ternikov po delelnozborskih stolcih.
Ko je vcditelj agrarne atranke dr.
i	Franko razvil prvikrat nekak strankin program, je bil glede vere popolnoma na liberalnem stališču, pozneje je postal 'Bilno pobožen in ko se je agrarna stranka prelevila po pristopa učiteljev v liberalno učiteljsko stranko, se je tudi pri voditelju agrarne stranke dr. Frankota marsikaj spremenilo. Kakorien je političen veter — tako je politično postopanje dr. Frankota. Ko je govornik omenjal, da je voditelj liberalne-agrarne stranke na shodu pri Rebku hvalil liberalca, psoval pa somišljenike S. L. S. z nerazsodno maso, je to vzbudilo veliko ogorčenje. Takemu človeku kakor je voditelj agrarne stradke ne bode mogel nobeden razsoden človek zaupati. Pozivu govornikovemu, da naj vsi delujejo in agitirajo za kandidate S. L. S. je sledil kratek, a jedernat odgovor, da hočejo storiti vse, kar je v njih močeh.
a V Kamnje — naznanje I —
1	Čnjemo, da se pri vas govori, da bo v nedeljo pri Rebku naš shod. Naznanjamo, da pri Rebku ne bo našega s h o da I Toliko naznanje 1
a Fikfakarski sliod pri Vrčonu.
— Škoda, da niso šli tisti omahljivci, ki ne vedo s katero stranko bi žli, v nedeljo popoldne na predpustno šalo- ali žaloigro, katero je priredil za Vipavce znani liberalno-agrarni-socialnodemokraški, za svoj narodni blagor skrbeči Vrčon. Spoznali bi bili babilonske zmešnjave, ki slede v naprednjaških možganih. Kokodakanja je bilo obilo, jajc pa nič, ampak sami klopotci.
Dr. Levpušček, odposlanec nar. napr. odbora je povedal, da so se zbrali zato, da izberejo kandidate, ki bodo skrbeli za kmečki blagor in ne bodo nabirali tisočakov. Vrčon je poživljal, naj bi šli vsi skupaj v boj, vsi smo Slovenci, ene matere, eno uro pod Tolminom do Hublja, namreč liberalci, agrarci in socialdemokrati. Le krščansko ljudsko stransko je izpustil iz svoje ljubezni. Razvijal je svoje načrte, kako združiti vse stranke in izbrati kandidate iz vseh stanov: kmetov, uliteljev, obrtnikov, trgovcev in krčmarjev; spoštovati je treba tudi socialne demokrate, ki tvorijo znatni del našega ljudstva, skoraj 2000 jih je na Goriškem. Zato priporoča za kandidata učitelja g. Petra Medveščeka.
Medvešček se odločno brani sprejeti ta križ in dati svoje ime časnikom pod zobe. Luštno je biti kandidat, biti izvoljen je pa druga; Bog je dal letos dobro letino za vino pa tudi za kandidate. Njemu se zdi, da je vseh treh strank, katere hoče Vrčon združiti, še premalo, treba je segniti tudi na četrto stranko, kateri pa ne ve imena, četudi je malo prej zabavljal čez ime Ljudske stranke. Sicer pa so dobili navzoči vtis, kakor da se Medvešček norčuje iz zmedenosti naprednjaških strankarjev.
Vrčon se je izjavil, da je on pripravljen sprejeti težki križ poslanstva, saj ve, da ga čaka le napadanje po časnikih, česar je že vajen. (Naj lepo pošteno trguje in naj se ne vtika v reči, katerih ne razume; in nikdar ne omenimo njegovega sicer častitega imena. Le črevlje sodi naj kopitar.) Vrčonova kandidatura ni po godu večini, ker ne poznajo drugih njegovih zaslug za narod, kakor njegovo lepo hišo in trgovino. Le stari Pejc vpije, da mora Vrčon biti kandidat. Brejski krčmar Lazar priporoča brejskega učitelja Možino, češ, on je kmet in učitelj. Dr. Levpušček je bil že nevoljen, ker niso mogli vklub vsemu kokodakanju nič zvaliti.
Dobravski učitelj Mermolja je priporo-
čal, naj se čez 7 dni zopet snidejo in naj vsak s seboj pripelje po 2 moža. Morda vendar kaj zvalijo.
a V „Soči“ se nekdo zaganja v ka-menjskega župnika in tamošnjega župana. Vemo, da jiii hripavo lajanje nič ne boli. Vendar svetujemo onemu onemoglemu možu, naj bo tih, kakor je bil tih od tistega časa, ko se ga je miroljubni g. župnik usmilil in pokril smrdljive reči v bližini tistega moža, da ga niso zadušile. Ako vkljub častni besedi, katero je snedel, sili v javnost z zdražbarstvoin, naj ve, da grehi so odpuščeni le skesanemu in poboljšanemu grešniku, nikakor pa hinavskemu.
Goriška okolica: 4. marca.
Kratek je člančič, ne zabi vsaj tega:
Naši so — Klančič, Berbuč in pa Zegal
Iz kanalskega okraja.
V	splošni skupini dne 2. marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici.
Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
Volivni shod v Avčah.
Kmečka zveza za kanalski sodni okraj je sklicala volivni shod v dan 9 t. m. v Avče.
Shod je otvoril g. Valentin Rogač v iuiena kmečke zveze. Soglasno je bil izvoljen predsednikom g. Karol Kovačič, po*, iz Avč. Tega shoda se je udeležilo nepričakovano mnogo volivcev — smelo trdimo nad 400.
Da niso naši kmetje — nerazsodna kmetska masa, nam najbolj dokazuje dejBtvo, da smo videli na shodu može iz odaljenega Kala, katerih je bilo prav lepo število. Zaslužijo za to posebne pohvale.
Prvi je govoril g. Anton Rastja, ki je nže se splošno znano zgovornostjo tolmačil politično situacijo v deželi. Razkrinkal je nasprotni politični stranki. Dokazal je, da je le S. L. Š. ona stranka, ki v resnici zasluži ime, ki si ga je nadela. Je slovenska, je ljudska. Le ta stranka je zmožna in ima resno voljo pomagati kmetom in ljudstvu splob. S krepkimi besedami je ožigosal početje sedanje agrarne stranke, kije le poostrila spor v deželi. Agrarci so hoteli biti an-gelji miru — postali so pa razdirači in provzročitelji novih homatij in razdora. Poslušalci so uprav frenetično aplavdi-rali govorniku in mu čestitali.
Gospod govornik je navzočim pre-čital pismo g. župana iz Banjšic Miha Cvetrežnika v katerem obžaluje, da se sboda ne more udeležiti obljubuje pa, da bode Banjšica kakor vedno storila svojo dolžnost.
Nato predstavi volivcem kandidata g. Zega, katerega zbrani volivci burno pozdravijo. G. kandidat obrazloži program, katerega hoče v slučaju izvolitve po vseh svojih močeh izpolnjevati. Omenja tersko stališče stranke, posebno pa poudarja gospodarske potrebe kanalskega sodnega okraja. Poziva navzoče, da svoje potrebe potom županstvo naznani poslancem in visoki vladi, da.Be jim podanih zagotovilih ministerstva glede obljubljene posebne pomoči naši deželi kolikor mogoče ustreže. On pravi: Na Vas je ležeče, da se izvejo Vaše potrebe in da se Vam pomaga. Jaz sem kmet — sem Vaš in če mi zaupate bodem delal tudi za Vas. Navdušeno pritrjevanje je sledilo tem res krasnim besedam. Č. g. knrat iz Kala kratko omenja, kako naj se volivci vedejov ob volitvi.
Č. g. vikar Avški pravi: Zahtevamo, da nam poslanci dajo račun o njihovem delovanju in da se tudi točno informirajo v potrebah volivcev. Zbor navdnšeno pritrjuje govornika.
G. Rastja poziva še enkrat navzoče naj bode vsak izmed njih pravi agitator za stranko in naj gleda, da se volivci gotovo udeleže vsi brez izjeme volitve. Zborovalci obljabijo to storiti.
G. Lomšek nčitelj navdušuje zborovalce, da stoje strogo na verskem stališču — da se tudi k nam ne prenesejo francoske razmere.
Govorilo je še nekaj mož o potre-
bah svojih krajev in priporočalo zadeve g. kandidatu.
G. predsednik zahvali še enkrat vse pričujoče in zaključi prelepo vspel shod.
Iz Kanala. — Nekoliko odgovora cenj. MSoči“. V št. 17 z dne 8. t. m. pričela je „Soča“ podajati životopise o klerikalnih kandidatih za bodoče deželno-zborske volitve. Skoro bi si npal trditi, da si štejem v posebno čast, da so me dejali prvega na kritično rešeto, vendar bi utegnil s tem ljubim prijateljem ohladiti njih ljubeznivo pero, da bi vstavili svoja obljubljena nadaljevanja o meni revnema grešniku in marsikaterega razsodnega čitatelja „Soče“ utegnil bi pa s tem pripraviti ob zabavno čitivo; zato tega nočem storiti, marveč povem takaj kar ven čisto resnico in se obtožim odkrito svojih grehov. Da, len in nemaren sem bil, odkar se prišel v Kanal, kjer moram še vedno — kakor mnogi dragi
— kot nptujec„ marsikako požreti; len in nemaren sem bil kot dolgoleten učitelj, kar lahko izpričajo šolske oblastnije; len in nemaren sem bil, ko sem skoz 30 let podučeval petje in prirejal redne veselice v Čitalnici; len in nemaren in polen zvijač Bem bil, ko sem prirejal sam po vseh vaseh kmetijska predavanja, kojih vspeh se vidi sedaj na sadju in vinu; len in nemaren sem bil, ko sem se trudil, da je bilo Kanalsko sadje odlikovano na razstavah v Gorici, na Du-naju in celo na svetovni razstavi v Diuseldorfo; len in nemaren sem bil tudi v ražnih drugih razmerah, posebno, ko sem vstanoril naše sadjarsko društvo in — stara navada, železna srajca — len in in nemaren sem še dandanes in najbrže ostanem tak do svojega konca. Pa, dragi .prijatelji", moja lenoba in nemarnost je v istem hipu, ko ste jo pri meni zapazili kot neozdravljivo bolezen, naložila Vam, delavni gospodje naprednjaki, sveto domoljubno dolžnost, da jo zatarete in na moje mesto stopite — Vi I Ali pa ste io storili? Ko so me začele treti razae nadloge in nesreče, prosil in rotil sem vse po vrsti, da mi priskočite na pomoč, toda ni Vas bilo, dragi gospodje, udobiti, ampak traditi sem se moral sam, kakor sem pač vedel in znal in ni čado, da se mi je polagoma ohladila ljubezen do dela; ko je bilo treba opravljati razna dela v društvu, bil sem sam; ko je bilo pa treba drevesca deliti tedaj so odločevali vsi, le jaz kot predsednik nisem imel besede; in ko je slednjič lanjsko pomlad neki Kanalski odličnjak brez nikakega dovoljenja in brez plačila odpeljal samovoljno iz drevesnice vsa najlepša odbrana drevesc*, tedaj sem se odločil: odpovedal — k čemur mi je bile povod tudi moja bolezen — sem se predsedniitvu, ker sem tako hotel dovesti šiloma do preobrata,
— ki je že na potu in o kojim naj bodo sodili, kakor pravite Vi gospodje „naši zapeljani kmetje — ali po novem rečeno .nerazsodna maBal1*, ki naj odpre oči, da bodo razločevali, kedo je njih pravi nesebičen prijatelj.
Krivično mi očitate, gospodje, da je za me .Kmečka zveza" lestva, s pomočjo katere hočem splezati na površje. Kam pa naj ai želim ? Več kot »učitelj v po-koju“ ne morem postati; ali ae morda bojite, da bi utegnil postati deželni glavar, ako bi me „nerazsodna masa“ izvolila za deželnega poslanca? To vendar nima smisla.
Pred zadnjimi deželnimi volitvami povabil sem vse vplivne može okraja na razgovor o volitvah. Pojasnil sem jim, da je Kanalski okraj na slabem zaradi tega, ker ni še nikdar imel poslane?, iz svoje srede, in da bi bil enkrat čas, da ga udobi. Ker nista gosp. A. Konjedic in g. H. Malnič nikakor hotela sprejeti kandidature, ponudili so jo meni, ki sem jo sprejel, če tudi bo nisem čotil za to poklicanega, ker sem si bil v svesti, da bom kot poslanec vendarle kaj utegnil koristiti okraju. Kandidirala me je napredna stranka; toda, aer se jim niaem zdel „čiste“ naprednjaške krri, „von eehtem Schrott und Korn — naprednjak1*, in ker nisem hotel precej farjev streljati, so razni gospodje naprednjaki toliko agitirali proti meni, da sam pri volitvah „skoz padel11. Potem pa so me malo po malem iz svojega kroga aliminirali, kar me pa prav nič ne boli.
Tisto moje predavanje na shodu „Kmečke zveze1* Vas Jnekako peče, zakaj ga pa niste Vi goapodje priredili, saj jaz se niaem silil nikdar v oapredje; kedor pa sam nič ne dela, a drugim pa očita vse slabosti in slabe namene — ta ni plemenit človek.
Pri prvi seji kanalske .zveze" ir-rekel Bem zopet kakor pred 6. leti, željo, naj se vendar enkrat izvoli en poslanec	iz	Kanalskega okraja, in	če
bi moral	biti	isti tudi Tine	Poke, nekaj
bo že koristil. Da niso ti možje iz celega okraja predlagali enega iz Vaše srede mi je žal. Predno pa me je osrednji odbor v Gorici proglasil za kandidat«, povedal sem gospodom odkrito, da rad odstopim	od	kandidature,	ako se	kot
tak prijavi oseba, ki je boljša od mene, in v Vaši sredi jih je gotovo na izbero takih. Zato pa gospodje, na delo, skličite en vol. shod in razsvetite um našim zaslepljenim kmetom, da bodo prav volili — in	jaz	Vam bodem	pomagal	pri
delu.
O „značaju“, „do9lednoati“ in o „veternjaštvu* pa se mi ne ljubi, goapodje, z Vami razpravljati; rek „ubi bene, ibi patriau volja za Vas, za mene ne. Brez zamere I
Miha Zega.
Iz tolminskega okraja.
V	splošni skupini dne 2.
marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici.
Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
. Volivni ahod .Kmečke zveze* za tolminaki sodni okraj bo dne 16. t. m. ob 3h pop. pri g. Kemperlu v Hu-dajužni.
t. Izobraževalno društvo „Soča* pri Sv. Laciji priredi prihodnjo nedeljo 16. t. m. pri .Munih-u1* veliko pustno zabavo. Nastopi pevski in tamburaiki zbor, med posameznimi točkami bodo kratkočasili občinstvo šaljivi prizori. K zabavi so najuljudnejše vabljeni člani in prijatelji društva. Vstop prosti
Iz cerkljanskega okraja.
V	splošni skupini dne 2.
marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici.
Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
c Shod „Kmečke zveze1*. — Pretečeno nedeljo je imela naša K. Z. shod pri G adiščarja v Trebenčah, za vaai Gorje, Poče in Trebenče. Govoril je č. g. dr. Knava „o bljižnjih političnih in gospodarskih ci jih avstrijskih kmečkih zvez*. Predsednik K. Z. g. Tavčar pa je zelo poljndno govoril o potrebi »Kmečkih zvez“; pojasnil je pa tadi politiko go-riških .igrarcev", ki niso nič dragega kakor nekaka „volivna reserva“ liberalna stranke. Nato je govoril posestnik Brdar iz Poč, ki je sicer pristaš Bčrne“ stranke, vendar da pa spozna, da so „kmečke* stranke res potrebne zato nasvetuje pristop k „Kmečki zvezi*.
Z veseljem so navzoči sprejeli vest, da kandidira v deželni zbor žapan Kosmač.
Pristopilo je lepo šterilo novih članov.
c Č. g. župni upravitelj Drašček v Jagerščah je bil zelo nevarno zbolel za plačnico; vendar pa ae že gospoda zdravje že zelo zboljšalo. Žalimo iz srca, mo Bjg zdravje povrne.
c V Ameriki ja umrl dne 23. januarja t. 1. Iran Tašar, gostilničar t Laznicah pri Cerknem. N. v m. p. I
c Otalež. Dne 1. februarja t. I. srno pokopali tukaj lr> letnega Vincenca Razpet, sina znanega zidarskega naglednika Blaža Razpet. Bil je uzgleden in razumen mladenič, in je kot edini sin uzbujal pri svojih stariših lepe nade. A Bog ga je nemudoma poklical s tega sveta, a gotovo upamo, ne nepripravljenega. Znani družini naše sožalje ob nenadomestni izgubi. N. p. v in.l
c Cerkno. Cerkljansko županstvo je v svoji redni seji dne 16. januarja t. I. enoglasno sklonilo, da se pri vsaki seji odpošlje resolucija na pristojna mesta, da bi se ideja železniške zveze Sv. Lucija-ldrija čimpreje uresničila. Poživlja se tem potom tudi ona
županstva, ki so ob tej nameravani črti, da storijo enako, ter se tako skupno potegnemo za korist in napredek naSe tako zanemarjene idrijske doline. Skupen in odločen nastop vseli interesiranih županstev bo gotovo več izdal, kakor vse opletanje in slepenje potom zasebnih pisem sedaj ob volitvah obeh znanih agentov Gabrščeka in Hribarja. Zato naj pa tudi naši poslanci, ki imajo to zvezo v načrtu, storijo v tej zadevi potrebne korake. Toliko časa ne bomo mirovali, dokler se nam ne da, kar se nam je obljubilo.
c Volitve v cestni odbor. — Za dne 4. t. m. so bile naznanje volitve za ceetui odbor. Ker ni bilo zadostno število glasov, ie volitve niso zamogle avršiti. Pri cestnem odboru so intern-airane tri županstva in sicer Cerkno, Št. Viška gora in Šebrelje. Polovico glasov ima Cerkno, drugo polovico pa Šebrelje in Št. V.ška gora. Ker ni prišm no sporazuma ni bilo volitev.
Tolminsko: 4. marca.
Le skupaj trdno vsi držite, in boj volivni bo igrača; Antona dva si izvolite:
Gregorčiča in pa Kosmača!
Iz kobariškega okraja.
V splošni skupini dne 2. marca volimo sledeče tri kandidate: Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici. Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
Shod v Kobaridu.
V nedeljo dopoldne po sv. maši so se zbrali volivci bližnjih občin na vo-liven shod v gostilno pri »Nemcu44. Shodu je predsedoval podpredsednik „Kat. polit, in gOBp. društva14 g. Šlunder. Dr, Brecelj najprvo omenja, zakaj vodstvo S. L. S. ni moglo ustreči srčni želji Kobaridcev, da bi zopet kandidiralo njihovega dosedanjega poslanca g. Lapanjo. Če bi bilo odvisno od mnenja vodstva samega, bi g. Lapanja bil gotovo kandidat. A naša stranka je demokratična. Za to tudi ni smela in ne mogla vsiljevati kandidatov; ampak je to vpra-ianje prepustila volivcem. Ker pa se drogi okraji niBO izrekli za g. Lapanjo, je umevno, da ga stranka proti volji velike večine volivcev ne more vsiljevati. To bi ne bilo demokratično. Je pač nemogoče vstreči vtem 4 okrajem, ko sta pa samo dva mandata. Dr. Anton Gregorčič, dični načelnik naše S. L. S. je doma na Kobariškem, vedno je z vso vnemo skrbel za ta okraj; niti ena prošnja od tu še ni bila odbita, če mu e bila priporočena. Zato naj se volivci aedinijo ter volijo kandidate, ki jih je postavila po zahtevi večine volivcev S. L. S. Nato se predstavi on sam kot kandidata splošne skupine ter razpravlja o načrtih, ki jih ima izvršiti bodoči deželni zbor. Z odobravanjem so 7zeli zborovalci na znanje njegovo kandidaturo. Kandidat gosp. Kosmač je govoril o kmečkih zahtevah in potrebah. S svojim nastopom je pokazal kandidat, da dobro razume kmečke težnje ter da ima srce za kmečko koriBt. Na to je Fr. Kremžar govoril o volitvah. Kako se bo volilo, kedaj in koga. Potem je govoril o organizaciji kmečkega stanu. Treba je organizacije, treba smisla za skupnost. Le tako se da kaj doseči. Dokler pa vsaka posamezna vaa, vsak posamezni okraj vleče narazen, dokler hoče biti vsak za se, je vBak uspeh nemogoč. Prvi pogoj vsakega uspeha je torej smisel celokupnosti. Kmečki stan mora biti tesno združen. Tse kmete goriške dežele naj preveva zaveBt: Vsi smo eno! In kadar ae bo ta misel vselila med našega kmeta, bodo nehale razprtije radi kandidatur po posameznih okrajib. Zato bo vsak, ki mu je mar blagor njegovega stanu volil z dragimi kmečkimi tovariši drugod, če tndi bi si morda želel drugega kandidata.
V	vojaki je treba reda in discipline. Brez tega — je poraz! — Videlo se je zborovalcem, da umejo dobro pomen kmečke celoskupnovti ter da bodo to tndi pokazali na dan volitve. In s tem bodo pokazali tudi visoko politiiko zrelost. Po več ko enournem zborovanja je bil končan zanimivi shod.
kd Liberalci in vera. — V Kobarida v neki gostilni je zbrana večja družba pivcev. Med njimi je bil tndi neki človek od c. kr. mize, rodom Far-lan. Zabavljal je čez Slovenec, od katerih žuljev živi. A dobil je takoj zasluženo brco. Potem je pa mož lopnil po „fsrjih“. Mrcvaril jih je prav po „Soči-nem“ receptu. A tn ga nstavi nekdo, ki ni mogel poslušati njegovega neslanega govorjenja: „Že vem kaj vas peče: vera, križ vam je na poti 1“ In zopet se ie mož izkazal. Rekel je zmagonosno: „Ce nam je vera, križ napoti; tedaj doli z vero, doli s križem, doli s farju I44
Zgražali so se nekateri pri teh besedah, drugi pa so mu pritrjevali z »dobro44 klici. Pritrjevali so Furlana, ko je tako kruto žalil njih verski čnl. Da, tako je. Sr. vera se smeši in napada, bolj kot kedaj prej). In kdo je tega kriv. Liberaini časopisi, ki s svojo »farško44 gonjo rujejo temelj kat. cerkvi. — In mi naj bi volili za deželpozborske poslance može, ki jih hvalijo ti bogomrski listi. Nikakor ne 1 Možje Kobaridci, ki vam je sv. vera še svetinja, dvignite se I Na dan volitve pa pokažite, da ne velja: Doli z vero, ampak : Doli z liberalizmom!
kd Burja prav ona kraška burja je divjala po kobariški dolini pretečeni teden. Piskala je okoli oglov kot zaBtavo. Praznih rok p« tudi ni odšla. Tu je odnesla kos slomena, tam prerahljala opeko na strehi, prevrnila in pogledala tndi v svisli, če je vse v reda.
kd Policijska ura na Drižnioi, kaj rada zastane. Posebno po krčmah ai takoj radi dovole.
Treba bo pogledati v njeno notranjost. Ne vem ali vpliva nanjo zimaki čas, mraz, a. i kaj.
kd Na Kamnem snujeje kat. slov. izobraževalno društvo. Zanimanje zanj je veliko, posebno med mladeniči.
In to nam daje veselo upanje, kajti zakar se posebno mlad človek zavzame to tudi izvede.
kd Iz Drežnice. — Nekaterim ljudem pri nas je zelo žal, da ni bilo plesa. Našemu golobradcu svetujemo, naj pusti vse drugo ter naj rajši svojo službo redno opravlja. Pošta mora biti redila, če ne —I
kd Iderska občina je dobila 27.000 kron podpore za vravnavo potoka »Drganjšček44.
Iz bovškega okraja.
V	splošni skupini dne 2.
marca volimo sledeče tri kandidate: Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici. Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
Shod v Bovcu.
Ob treh popoludne v nedeljo je bil v Bovcu v prostorih g. Jonkota volivni shod. Otvoril ga je in mu predsedoval g. Fran M i š i c, ki je dal besedo kandidatu dr. Brecelju iz Gorice, kije najprvo pojasnil stališče vodstva S. L. S. napram posameznim kandidaturam. Nato se je ob velikem odobravanja predstavil kot kandidat splošne skupine ter razvil načrt po katerem hoče delovati. Nato je pojasnil svoj program kandidat Kosmač kot kandidat za kmečke občine. Kremžar je govoril o posameznih strankah. Ene hujskajo delavstvo proti kmetu, druge kmeta proti drugim stanovom. S. L. S. pa je ljudska stranka za vb6 stanove, ki tvorijo temelj človeški družbi. Ti stanovi so delavski kmečki in obrtni stan. Vsak stan je potreben podpore. Vsi morajo živeti v miru, slogi in vzajemnosti med seboj.To je načelo kršč. socializmi. To je politika S. L. S.l Na tem načela se dela za ljudstvo. Danes pa se nekateri ljudje naberejo iz ljudskih žuljev denarja ter se potem iz dolgega časa posvete politiki. Ia če se jim kdo upa ugovarjati, pa pravijo, da je neumen, nerazsoden, če tudi je bil tako zaveden, da mu je nosil denar. Zabavljajo čez vse, kar ne služi njim. To ni ljudsko delo I S takimi ljudmi proč iz naše javnosti! Edino pravičen program za vse stanove ima naša krščanska S. L. S. — Gabrščekov stric je nato izjavil, da je govornik imel prav, a da domačina le ne bomo imeli za poslanca. (Pozabil pa je povedati, da
bo on volil svojega nečaka Drejčets, ki ni Bovčan.) Zavrnil ga je g. 'dekan Vidmar, ki mu je povedal, da Bovčani že vedo, kedaj in kako dobe domačina za poslanca. Ko je lepo govoril še g. Suler o socialistih in kršč. socialcih je bilo lepega shoda konec.
Iz komenskega okraja
V	splošni skupini dne 2. marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anion Brecelj, zdravnik v Gorici. Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici. Jožef Fon, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
km Iz Pliskovice. — V nedeljo dne
9.	t. in. sešli smo se na poziv č. g. vikarja v prostorih posestnika g. Alojzija Š u c št. 17 na posvetovanje za vstanovitev zavarovanja goveje živine. Zbralo se nas je nad 50 mož, ki smo poslušali razlaganje pravil, katera nam je č. g. vikar tudi pojašnjeval. Potem je sledilo vpisovanje udov. Podpisalo se nas je 48. Ker pa po pravilih mora biti čez 50 udov, upamo, da se nam pridružijo tudi tisti dobri možje, ki so bili v nedeljo slučaiuo zaoržani. Da se vendar enkrat zbudimo in vstanovimo to, kar je neobhodno potrebno, posebno za manj premožne živinorejec.
Med posvetovalci so bili navzoči tudi nekateri pristaši učiteljeve agrarno-liberalne stranke. Prišli so baje samo zato, ker so mislili, da se bo razpravljalo tudi.kaj o de-želnozborskih volitvah. Ker pa se ni o tem nič govorilo, so jo na tihem odkurili, ne da bi se z nami vpisali. Morda so se zbali vikarjeve črne suknje — da bi se pri nji ne omadeževali. No, pa le naj bežijo, saj nas katoliškomislečih prav nič po njih glava ne boli. Zato pa se mi kot pristaši S. L. S. s tem večim zaupanjem oklenemo našega č. g. vikarja, kajti o njem smo prepričani, da ne išče pri nas nobenih dobičkarij. Želi nam pomagati nele v dušnih, ampak tudi v telesnih potrebah. Zato — hvala naj mu bo.
Glede deželnozborskih volitev pa naj bo našim liberalčkom povedano le to — da ostali bodemo trdni, prav kakor kraška skala, za kandidate S. L. S.
Občinar.
km Gorjansko. Poslanec Al. Štrekelj se vže dolgo časa usti po svojih glasilih, da je edino le on priskrbel pošto v Pevmo. Čudno se nam zdi, da naš poslanec vtika nos v zadeve in med ljudi, ki ga niso volili. Štrekelj bi pač moral vedeti, da je pri nas dobil večino naših glasov; znano mu je tudi najbrže, da se mi vže zdavnej protegujemo za pošto v Gorjanskem. Zato, gospod Lojze, pričakujemo, da poskrbite v prvi vrsti za svoje volivce, kar pač lahko menda od Vas zahtevamo. Potem še le, ako Vam kaj časa ostane, se lahko šopirite z pavovim perjem. Vedite namreč, da so de-želnozborske volitve tukaj, pri katerih se bomo pač dobro pomisliti, predno Vam bomo oddali svoje glasove. Pričakujemo odgovora od Vaše vnožatosti, gospod Štrekljev Lojze!
km Poraz Jož.Štruklja v Gorjanskem Agrarci in liberalci so sklicali za. nedeljo t Gorjansko volivni shod. Predstavil naj bi se bil liberalno-agrarni Jože Štrekelj iz Komna. Shodu je predsedoval Skrbinški župan Dugulin. Govorili so Forčič, Štrekelj in drugi. Shod je bil obiskan dobro; bilo je navzočih, kakor nam poročajo nad 300 ljudi. Zaslišali so se nekateri klici: »Živio naš kandidat Štrekelj l44 A volivci so odgovorili : »Kakšen kandidat ? Naš kandidat je Oblak 1 Živio Oblak !44 Taki in podobni klici so odgovarjali Štreklju, ki je govoril. Pripovedoval je med drugim, da je pri
namestništvu dosegel 55.000 K podpore-za Kras. Klici: Niti enega krajcarja nismo dobili podpore 1 Še vedno več moramo plačevati I44 Štreklju je pritrjevalo le par liberalnih učiteljev; ljudstvo je bilo vse proti njemu. Pri glasovsnju ni bilo niti ene roke za Štrekelja. Volivci »o klicali:	»Dovolj imamo enega iz-
Šrekljev« krvi! Sedaj nočemo še dru-pega I44 Med enakimi klici se je razšel ta Štrekeljev shod. Mi prepuščamo razsodnosti zavednih kraških mož, da se sami' odločijo za može vredne Bvojega zaupanja.
km Tomačevica. — Učitelj Štrekelj,. sedanji liberalni kandidat v kmečkih občinah je zahtevsi da se kaznuje Andrej Ščuka zaradi par šolskih zamud. Oče je-sam, udovec, bolan in nima nikogar iz-vzemši 11 letno deklico, ki hodi v Solo-v Štrekljev razred. Tiste dni sta pa bila žena in brat Andreja Ščuka tudi bolna in deklica je stregla kolikor je bilo v njenih močeh; očetu, strica in teti. Oče je pismeno naznanil, da ne more priti opravičit zamnd zaradi bolezni. Pa ni pomagalo nič. Kaznovan jp z denarno kaznijo, Sčakt je volil4 pri zadnjih volitvah proti Štrekeljn. Našemu liberalnemu krčmarju Petelinu, čigar deklica im&< več nego tretjino šolskih zamuo, ne naložijo globe. Prašamo Štreklja, če je bilo to v smislu postave?
Slovenski volivci
sežanskega, Iržiškega in krminskega okraja, pozor!
V	splošni skupini dne 2'. marca volimo sledeče tri kandidate:
Dr. Anton Brecelj, zdravnik, v Gorici.
Dr. Fran Pjivletič, odvetnik v Gorici.	«.
Jožef F o n, državni poslanec in sodni svetnik v Gorici.
Pravilo glede nasprotnih . kandidatov.
Kjer vstal kandidat je »agraren«, »napreden«, vsak reče naj: »Bratje, od teh pa — nobeden!«
Drobtine.
d Slovanski katoliki v Združenih državah, Kakor znano živi v Združi aih državah mnogo slovanskih katolikov: Čehov, Slovanov, Poljakov, Slovencev in Hrvatov. Sedaj je začela sv. Stolica imenovati za te slovanske katolike posebne slovanske škofe. Da ae ne poseže v cerkveno razvrstitev škofij, bo Vatikan vško-f.jsh, ki imajo velike odstotke slovanskih katolikev, imenoval generalne vikarje s škofovskim dostojanstvom, to je, posvečene škofe. Prvi tak posvečeni škof je imenovan v škofiji Cleveland, kjer je posebno mnogo slovanskih katolikov. Župnik cerkve sv. Mihaela v Clevelandu. Rev. Koudelka bo prideljen dijocezanskem škofa Horstmanna kakor posvečeni škof. Imel bo zastopati samo interese slovanskih katolikov. Kakor poroča »Catholic Univers44 bodo imenovani taki slovanski škofje tudi v dragih škofijah Združenih držav, kjer je dovoljno število Slovanov.
Loterijske številke.
8. februarja.
Dunaj............... 64	22 50 89 85
Gradec.............. 24	43 41 61	17
Drobne otrobi «
najboljše vrste so na - -prodaj po 14 K 20 v za člane „6oriške zveze" in pridruženih zadrug v - ■ Gorici C. G. Verdi št. 32.
Prilosa .Prim. Ihti" št. 7. z Sit 13. Mr. 1908.
Velika blamaža posl. Štreklja I
Z debelim'! črkami prinaša zadnja »Soča« veselo vest, da je finančni minister obvestil poslanca štreklja, da je vlada dovolila, — ne kakor prvotno poročano — samo
75.000 K, ampak 140000 K kakor prispevek za nabavo sena.
Nikdo bi se tega bolj ne veselil kakor mi, ako bi bila ta vest resnična.
Mi smo v neki številki pošče-getali »Sočo«, naj nam pove, kakšno vladno podporo je dosegel poslanec Štrekelj za svoj okraj v svrho nabave sena; na to naše vprašanje je bilo treba seveda odgovoriti in sedaj ljubi čitalelji berete v »Soči« odgovor tiskan z najdebelejšimi črkami.
Ampak stvar je nekoliko drugačna :	Finančni minister dr. pl.
K o r y t o w s k i je naSemu poslancu Fonu povedal vže 19. decembra 1. 1., da je nakazal poljedelskemu ministru na njegovo zahtevo, sicer ne 140.000 K, kakor sedaj piše »Soča«, ampak
145.000 K: poljedelski minister pa je dal tržaškemu namestništvu na razpolaganje samo 79.000 K vkazavši mu, naj pred vsem od te svote takoj nakaže deželnemu odboru Goriškemu znesek 10.000 K za Goriški okraj; svoto 9000 K n a j pridrži namestništvo kakor reservni zaklad, ostalih
60.000 K naj pa razdeli mej posamezne okraje. Namestništvo je na to nakazalo goriškemu deželnemu odboru še 9000 K za goriški okraj, toraj skupno 19.000 K, za sežanski okraj, kjer je Štrekelj poslanec, 30 00 K, tržaški okolici pa tudi 3000 kron.
Nakazane svote so bile prenizke z ozirom na izjavo finančnega ministra. Dne 12. januarja t. 1. je za to poslanec Fon govoril s poljedelskim ministrom dr. Ebenhoch -om, kateri je obljubil, da podporo zviša. Na priporočilo poslanca Fona (dne 14. januvarja t. 1.) je tržaško namestništvo zahtevalo večjo podporo. Že dne 29. januarija je dobil poslanec F o n od poljedelskega ministra sporočilo, kaj se o tem vkrene. Naravno je, da ta stvar za sedaj ne tiče javnosti. — Govorili bomo o tem pozneje.
LISTEK.
Modri robec.
h francoščine prevel Fužinski.
Meseca oktobra, lanskega leta Bern se pel vračal iz Or!č>os-a*) v grad Bardy. Pred menoj je korakala t mali razdalji, na ravno isti poti, četa takozvanih „ta-jinikih gardistov". Podvizam korake, da bi se naslajal ob marciatnih zvokih vojaške gedbe, ki se meni tako dopade; ali, godbe ni bilo čnti, pač pa je sedaj in sedaj, v pretrganih odlomkih spelo na moje nho gromko udarj6nje ob bobenj, ki je bržkone meri! vojakom korake.
Po preteka pol are je polk krenil na stran in Bicer na malo dobravico, zaraslo in prepleteno krog in krog s smrečjem in borovjem.
Povprašam stotnika znanca kaj da nameravajo ondi in kakine vežbe hočejo proizvajati.
— Ah ja, — mi odgovori on, — tam se bo sodilo in najbrže tudi ustrelilo nekega vojaka moje stotnije, ki je na sama da je akral stranki, pri kateri je stanoval.
— Kako je pač to mogoče — ga zavrnem — soditi, obsoditi in vrhotega ie ustreliti; vse to t enem in istem časa ?
*]"”iGlavno mo»to francuskcga okraja Loirct.
Iz tega se razvidi, da je poslanec Štrekelj izvedel za razbobnanih
145.000	K nekoliko prekasno !
Na vsej »Sočini« novici je samo to resnično, da se podpora najbrže poviša, toda ne po Štrekljevi ampak po Fonov! zaslugi.
Kako pa je prišlo do tega, da je finančni minister nakazal 145.000 K, povemo prihodnjič, da bo jasno, komu čast.
Volitve se bližajo, »Soča« rabi za to Štrekljevih »uspehov«, toda laž ima kratke noge, tudi če je še tako debelo — tiskana. »Soča« je sama blamirala Štreklja.
Govor dr. Pavletiča
na shodu zaupnikov S, L. S. dne 6. t. m, v „Centralu“.
Častiti zaupniki »Slovenske Lj nds ke Str ankel“
Deželnozborske volitve se bližajo. Prvi streli v volivnem boju so že izpro-zeni, čete se na eni in na dragi strani bbirajo in pripravljajo na odločilno Žitko. —
Na poziv vodstva S. L. S. zbrali ste bo tudi vi, možje zaupniki, preskušeni bojevniki za ljudski blBgor in svetinje naroda. Z veseljem in ponosom sme stranka gledati na vaše vrBte in z mirnim srcem pričakovati izida volivnega boja. —
Veliko nas je, hvala Bogu in nagim nasprotnikom 1 Tudi našim nasprotnikom se moramo zahvaliti, da nas je toliko ; kajti njihovo zasramovanje in obrt kovanje ni samo vtrdilo naših pri* Blažev v svojem prepričanju, ampak očitna krivičnost njihovih napadov je privedla v naš tabor tudi marsikaterega omahljivca.
Naša moč je v načelih.
Naša moč pa ni samo v našem številu. Dah je, ki oživlja. Svojo pravo moč zajemljemo še bolj iz načel, ki so zvezde vodnice pri delovanju naše stranke. Ta načela imajo globoke korenine v duši našega ljudstva; zato ni čudno, ako mi, stoječi na teh načelih, Btojimo trdno in neomajno.
Vera ni zasebna stvar.
Slovenski narod je po ogromni večini katoliški narod, naj bo to komu ljubo, ali ne; zato zthteva, da se načelom katoliške vere prizna veljava ne samo v zasebnem, ampak tadi v javnem življenju. Nasprotno načelo, češ, da je vera zasebna stvar in da se vse javne zadeve morajo vrejevati brez ozira na vero, to načelo so proglasile protiverske Btranke. Spočela ga je zvijačnost, vzdržuje ga pa hinavščina. (Pritrjevanje).
Neodkritost nasprotnikov.
Protiverske stranke so namreč spoznale, da ne gre vernemu IjadBtvu,
— Tako jo — pripomni on — tako zahtevajo naši predpisi. Da tako je velevala stroga vojaška disciplina in nič nisem mogel pripomniti k tem predpisom, v katerih je bilo neizpodbojno vse za-popadeno: pregrešek in krzen, pravica in celo milost.
— Sicer pa, če želite stvari pri-sostovati, — meni stotnir, — vam preskrbim lep prostor. Vse bo kar hitro končano,
Bil sem vedno željan in radoveden biti navzoč pri tacih, žalostnih prizorih; tudi tedaj sem vedel, da mi bo treba paziti in motriti kako učinkuje beseda smrt na obrazu onih, ki smrti to določeni. Sledil sem stotniku.
Polk se je bil postavil v pravokotnik: zadaj za drago vrsto, uprav ob robu gošče je nekaj vojakov kopalo jamo. Poveljeval jim je podčastnik, kajti vse se vrši v polku po reda in treba je tudi nekaj uka, da izkopljejo jamo.
V	sredini pravokotnika pa je sedelo ca bobnih osem častnikov; malo bolj naprej, na desni strani je deveti bilježil na kolenu neksj besedi, ampak zelo malomarno in samo radi tega da bi mož ne bil vtmrčen brez navadnih formele.
Tedaj por.ovejo zatoženca. Bil je stasit, visok dečko, prikupljive, skorajda nežne zunanjosti. Skupaj ž njim stopi v
kar tako v obraz reči: Mi smo proti veri I Treba je bilo ljudstvo polagoma pripraviti za protiversko težnje. Načrt je bil očividno ta-le: Vero odstranimo najprej tam, kjer to posameznik najmanj občuti, t. j. iz javnega življenja, iz ustavp, iz zakonodaje, iz javne uprave, iz šol. Ko to dosežemo, ne bo težko, zatreti vero tudi v družini in jo naposled tadi posamezniku izruti iz uma in srca I To je zvijačnost protiverskega ro-varenja. Hinavščina pa obstoja v tem, da se taki ljudje in take stranke ob 'dani priliki vsaj v javnosti delajo, kakor da bi ne imele nič proti veri. Oni spoštujejo vero, oni so pravi prijatelji, pravi pospeševatelji vere, mi takozvani »klerikalci”, mi smo pravzaprav protiverski, mi škodujemo veri, za katero liberalci e compania bella tako gorijo, da iz gole ljubezni do nje ne puste, da bi jo grdi „klerikalci" vlačili v politiko. (Veselost odobravanje). Tako govore in pišejo ; treba samo, da dobe bedakov dovolj, ki jim to verjamejo I (Odobravanje).
Le oglejmo si bližje ono družbo, ki nam očita zlorabo vere ! Če pretipljemo dragega za drugim, zapazimo nekaj čudnega: O zlorabi vere kriči oni najbolj, ki je ima najmanj! (Odobravanje). Zato rečemo takemu kričaču lahko: .Prijatelj, ne uganjaj hinavščine I Ti na vero nič ne daš. Vera ni torej tvoja, vera je naia stvar. Zato gre sodba
o	tem, ali se vera prav ali napačno rabi, samo nam in onim, katerim mi to pravico priznavamo. Tebi je ne priznamo 1“ (Tako je I)
Kaj jih boli?
To, da ima naia stranka v verskem prepričanju slovenskega ljudstva tako trdno podlago, ne da nasprotnikom miru. Liberalna stranka je hotela stališče naši stranki izpodkopati s tem, da bi oslabila vernost narodovo zlasti b sistematičnim zasramovanjem in obrekovanjem duhovščine.
Toda veliko liberalcev je spoznalo, da po tem potu ne pridejo naprej. Pohujšanja so liberalci sicer veliko napravili v deželi, a zaželjene politične veljave niso dosegi'. Ogromna večina slovenskega ljudstva je ostala zvesta naši stranki, in liberalci so jih pri zadnjih državnozborskih volitvah dobili pošteno po grbi. Nezadovoljneži pa so že tedaj in pozneje skušali priti po drugem pota na vrh. Vernosti ljudstva niso mogli izdatno omajati, zato so pa za enkrat glede te točke odnehalijn naskočili našo trdnjavo na drugem koncu. Tako se je rodila takozvana agrarna ali kmečka stranka, ki se pa sedaj laže že v svojem imenu, ker je v resnici postala liberalna učiteljska stranka a tem, da so k njej pristopili vsi liberalni učitelji, in da jej sedaj ti liberalni učitelji komandirajo. (Odobravanje).
Stara botega — nova firma.
Da so agrarni liberalci ali liberalni agrarci t svojem jedru res liberalci, to dokazuje pred vsem orožje, s katerim napadajo sedaj naše trdnjavo na drugem mestu. Orožje je staro, imajo je do ma-
ospredje tudi neka ženska, edina toži-teljica, ki je imela govoriti v tem slučaja.
Ko pa ji je hotel polkovnik staviti neko vprašanje:
—	Ni potreba — ga prekine vojak;
—	vsaj jaz sam odkrito priznam da sem ukral robec tej dami.
Polkovnik: — Vi, Piterl vi ste priden in pošten dečko, kaj ne? to vemo.
Piter: — Da, to je res moj polkovnik; vsigdar sem si prizadeval da zadovoljim svoje predstojnike; in tudi Bedaj, da, tudi sedaj nisem kral za svoj lastni žep. Kral sem za Venko.
Polkovnik: — Katera pa je ta Venka ?
piter: — To je ona Venka ki stanuje tam doli... v vasi... blizu Areneberg-a tam kjer stoji ona lepa jablana... Torej jaz je ne bom videl nikdar več.
Polkovnik: — J»z vas ne razumem, Piter. Povejte bolj natanko.
Piter: — Pa naj bo, moj polkovniki Berite to pismo, — in mu izroči neko pismo, čegar besede so. še vse vtisnjene v mojem spominu.
Dragi moj prijatelj Piter I
Poslužim se prostaka Arnold-a ki slaži b teboj v ravno istem polku, da Ti pošljem to pismo in pa obenem tudi svilnato moinjo, ki sem jo jaz sama z~o-tovila v Tvoje laBtne namene. Skrivala sem se kakor sem le mogla pred svojim
lega vse iz liberalnega tabora ; samo nekoliko bolj skrhano je že od dolge rabe. (Veselost). Ako človek natančneje pog leda, s p ozn a celo skoro povsod na njem še staro tovarniško znamko A. Gabršček. (Velika veselost). Samo tisto golido za gnojnico, ki jo liberalni general feldmaršal sam vihti nevstrašenih rok, da z njo obliva svoje nasprotnike, so menda za enkrat še pustili v svoji stari domovini. (Odobravanje).
Orožje, ki ga rabijo agrarci proti nam, je torej staro liberalno orožje. Sem Bpadajo fraze o zlorabi vere, o vmešavanju vere v politiko, o nadvladi enega stanu nad drugimi, sem spada obrekovanje naš h mož, češ, da jim ni do kmetskih in narodnih koristi, ampak samo do svojega dobička itd.
Pa kaj bomo gledali na orožje liberalnih agrarcev I Poglejmo jih v obraz Saj to so vsi stari znanci iz liberalnega tabora. Skoro vsi ti petelini, ki se Bedaj tako mogočno šopirijo v agrarni stranki, bo prav pred kratkim še kikirikali na liberalnem gnojišču. (Velik smeh in odobravanje). Ni dvoma torej: botega je stara, samo napis so od zunaj prenare-dili, ker je stara firma prišla pri občinstvu ob ves kredit. Na vratih pa stoji znana postava in kliče: pejte ga noter) Mi vse Bprejmemo, liberalce in klerikalce, samo da nam dajo svoje glasove I (Veselost). Pametni volivci se pa ne bodo dali preslepiti. Liberalna botega ostane liberalna botega, in naj bo še tako lepo agrarno prebarvana. Ljndstvo je bilo v njej opeharjeno in ne pojde več vanjo kupovat staro, preperelo blago.
Stranka breznačelnega fikfakov-stva.
Toda krivice ne smemo delati tudi a^rarcem ne. S starim liberalnim blagem prodajajo agrarci tudi dve novi špccijaliteti. Prva njihova špecijaliteta je: mir in sloga. Oni so vneti apostoli miru in sloga. Kdo bi jih ne hvalil, kdo bi jih ne podpiral, ako bi jim bilo reB do tega. Toda kako naj jim to verujemo, če začnejo akcijo za mir s tem, da se organizirajo kot nova stranka in že s tem v deželi napravijo novo zmešnjavo in novo zdražbo. Kako naj jim verujemo, da jim je do miru, ako našo stranko, naše može obrekujejo prav tako, kakor so jih pred njimi obrekovali liberalci. Ali naj naB morda pomiri pogled na že omenjene liberalne peteline, ki sedaj odločujejo o usodi agrarne s tr a n ke ?
Mir in sloga, samo rojen zdražbar jima more Ati načelno nasproten. Toda predno kdo zastavi svoje moči za tako delo, bo vendar vprašal, ali je sloga v naših sedanjih razmerah mogoča in kako se da doseči.
Vsi veste, da je naša Slovenska Ljudska Stranka v bistvu, v jedru stara goriška narodna Btranka, ki se je prilagodila razmeram in potrebam časa in Be tako razvila do današnje zunanje oblike. Tekom let pa je proti stari narodni stranki, pri kateri je bila verska podlaga
očetom pri tem delu, kajti on me vedno ktra da Te tako zelo ljubim in pravi da se ne povrneš več. Se-li zares ne vrneš več? A to Ti povem, da čeprav ne prideš več nazaj. Te bom jaz še vzlic temu vedno ljubila. Tebi sem se obljubila in tvoja postala oni dan, ko si mi Ti pobral robec in mi ga prinesel oa plesu v Areneberg-u. Kdaj Te bom torej zopet vidla? Kar mi posebno ugaja in me veseli je to, da Te predstojniki vrlo cenijo ir Čislajo in To tovariši ljubijo. A čakata Te še dve leti vojaške službe. Glej da ju končaš brzo in dobro in potem se midva vzamema.
Bog s Teboj, moj dragi in dobri Piter
Tvoja draga Venka.
P. S. In tudi Ti pošlji meni kaj iz Francije, ne zaradi tega ker bi jaz drugače na Te pozabila, ampak da nosim vedno seboj Tvoj spominek. Poljubi ono kar mi pošlješ, brezdvoma najdem takoj prostorček Tvojega poljuba.
Ko je polkovnik dokončal brati, pripoveduje Piter nadalje :
—	Arnold mi je izročil pismo včeraj zvečer, ravno takrat ko tmo dobivali listke ja stanovanja. Po noči niatm megel zatisniti olesa; mislil tem na domači kraj in oa Venko. Ods me je torej picsila za kak spomin iz Francije. De-
samo ob sebi umevna programna točka, razvila liberalna stranka kot bojna stranka s protiverskimi težnjami. To načelno razliko je načelnik liberalne stranke sam priznal, ko se je agrarna stranka začela organizirati, rekši, da je ta razlika prepad, ki se ne da premostiti. Agrarci sami pa so bili v Terskem pogleda izjavili t nekem manifdsta, ki so ga razširjali pred državnozborskimi volitvami, da hočejo ščititi katoliiko vero slovenskega ljudstva. Kaj bi bilo torej polteno in dosledno na strani agrarcev, ko bo videli, da ni mogoče združiti načelno nasprotujočih si strank? Samo to, da bi se bili nam pridružili in skapno z nami pomeli' iz javnega ž;vljenja protiversko in proti ljudsko liberalno stranko, ki je začela prepir v deželi. (Pritrjevanje). —
Tega pa agrarci niso storili. Najprej so se začeli omikati v programatičnih izjavah glede verske točke. Pa dosledni niso bili niti v tem. Tisto, da bi oni naravnost Ščitili, branili vero, jim je bilo kmalu preveč. Ko jih je namreč »Sača" potegnila radi te prevelike verske vneme, je njihov voditelj izjavil, da jih vera pravzaprav nič ne briga. To je pa bilo preveč na drogo stran, dišalo je nekoliko po socialističnem programa. Zato je prišla potem izjava, da je treba versko prepričanje ljudstva spoštovati, to se pravi z dragimi besedami: Vera je za te, ti neumni kmet! Mi, ki smo nekoliko več let hlače trgali po Šolskih klopeh in ki nosimo nekoliko bolj gosposko saknjo, mi opravimo brez nje!
V	tem smisla so v zadnjem časa agrarci začeli hvaliti tndi inteligentnost svojih pristašev, bivših liberalcev, ko so videli, da na svoje limanice ne morejo vjeti prida klerikalnih tičev. Poželjenje po klerikalnih tičih pa jim je še ostalo. Dobrih a st sol Saj naznanjajo še v svojem glasila dne 30. janaarija t. I., da njihova stranka „sprejema vsakega v svoj tabor, bodisi da je bil prej naj-strastnejši liberalec ali pa najbolj fana-iiziran klerikalec". . . Pejte ga noter! (Smeh in odobravanje.)
Kako slaba mora biti roba, ki se ponaja s takimi žrtvami možatosti in doslednosti, s takim zatajevanjem vsakega načela!
Po pravici smemo torej reči o bivši agrarni in sedanji liberalni učiteljski stranki : To ni stranka mira in sloge, to je Btranka breznačelnega fikfakovst va!
Kje so bili ti kmetovi prijatelji prej ?	■»
Oglejmo si sedaj drogo agrarno ipecijaliteto: skrb za kmeta. Agrarna stranka, ki jej sedaj okazajejo liberalni učitelji, se vede, kakor da bi se skrb za kmeta bila Se le ž njo na svet rodila. Umejemo, da ne more ljadstvn kar tako povedati, da je ona pravzaprav postransko dete, ki ga je rodil liberalizem v preieštni zvezi s častihlepnostjo. Umejemo, da mora svoj obstanek, kolikor se da, legitimirati in opravičili. Toda tako debelo bi se ne smela lagati, tako predrzno bi vendar
narja nisem imel: poslal sem one borne krajcarje vojaškega plačila brata in pa bratranca, ki sta se pred nekaj dntvi vrnila domov. Danes zjutraj vstanem, se pripravljam za odhod ter odprem okno. Glej! tam je virel na vrvi modri robec; zelo je bil podoben Venkinovemu; boja je bila ravno ista, in ravno tako bele bo bile tiste proge. Čut poštenosti je za hip ogasnil v meni in jaz sem vzel robec in ga vtaknil v torbo.
Podal sem se vun na cesto; vže se je budil v meni kes; hotel sem se vrniti v hišo, a bilo je prepozno; ta dama mi je bila vže aa petami. Našli so robec pri meni ; ta je vsa moja krivda. Vojaški predpisi velevajo da se me ostreli. Usmrtite me le; a nikar me ne zaničujte.
Ginjenost je kipela na obrazih sodnikov; a ko se je prišlo do glasovanja, so ga vsi soglasno obsodili na smrt. Hladn okrvno je poslušal svojo obsodbo ; potem pa se je obrnil do lastnega stotnika in ga milo prosil naj mo posodi 4 franke.
Stotnik mo jih je podaril.
Približal ae je potem oni ženski, ki je vže dobila robec nazaj in jaz sem začul naatopne besede:
—	Madame, evo Vam tak aj štiri franke; ne vem če stane Val robec več,
naše Btranke ne smela obrekovati, kakor dela a tem, da se občinstva predstavlja kot edino zastopnico kmečkih koristi, in s tem, da taji vsako delovanje naše stranke v prospeh kmetskega stana. To drzno hnjBkanje poštenih kmetov proti naši Btranki mora zbnditi ogorčen protest v celi deželi. Saj je vse delovanje naše stranke merilo v prvi vrBti ravno na povzdigo kmečkega Btano, na to, da se kmeta — trpina olajša težak boj za obstanek in na to, da se po možnosti ob-varoje večjih javnih bremen. Naj v dokaz omenjam samo vprašanje o ažitnini in Bnovanje gospodarskih zadrug in kmečkih zvez v naši deželi. Ali se ni šlo v teh in drugih velevažnih uprašanjih, za katere se je naša stranka zavzela z vso vnemo, pred vsem inskoro izključno za koristi kmeta? In kdo je naše može pri tem delovanju za kmečke koristi zasramoval in zaviral? To so bili skoro vsi tisti, ki so vskočili iz liberalne v agrarno stranko in ki sedaj najbolj glasno vpijejo, da klerikalna stranka ni storila za kmeta niči (Odobravanje.)
Nekaj za vrtojbenskega preroka.
Tako zvana „ klerikalna stranka" na Slovenskem in drugod je imela jasno začrtan agraren program in je po tem programu delovala že ob času, ko liberalci še sanjali niso o tem, da je treba resno baviti se s kmečkim vprašanjem, in ko o kaki liberalni agrarni stranki ni bilo nikjer nobenega sledu. To kar agrarci sedaj pridigajo kmeta o »osamosvojitvi kmečkega sloja v demokratskem smislu",
o	„zadružni organizaciji" kot poglavitnem sredstvu za povzdigo kmečkega blagostanja itd. to ni zraslo na njihovem zeljniku, to so uzmali na naši njivi. Po lih načelih so takozvane klerikalne stranke pri nas in drugod delovale, ko je ver-tojbenski agrarni prerok še pandolo igral na vertojbenskih križiščih ! (Veliko odobravanje. Veselost.)
Taki sta torej agrarni špecijaliteti : prva ni vredna piškavega oreha, drugo so nam ukradli, radi česar se moramo tembolj pritoževati, ker imajo med Beboj policaja, ki bi vendar ne smel uzmovi-čem potahe dajati! (Odobravanje. Smeh).
To je takozvana kmečka Btranka, edini resni nasprotnik, s katerim se bomo merili v prihodnjih deželnozbor-skih volitvah.
Kaj pa voditelj?
Kako pa naj sodimo o njenem voditelju ? Dokler ni pri državnozborskih volitvah na shodu pri Sv. Laciji iz zasede napadel našega voditelja dr. Gre gorčiča, smo imeli o njem najboljše mnenje. Od tedaj naprej pa se je začel razvijati na čuden način in se razvil na shoda agrarcev pri Rebku tako daleč, da je začel govoriti ne same o inteligenci liberalnih pristašev agrarne stranke, kar je Beveda stvar njegovega okusa, ampak tudi, da bi se liberalcem še bolj prika-pil, o ^nerazsodnosti klerikalnih mas". (Veliko ogorčenje). Tako se je voditelj agrarne stranke predrznil žal.ti naše pošteno katoliško ljudstvo, ker se ne zbira pod zastavo breznačelaega fikfakovstva. Menim, da katoliško ljudstvo mora na to
a če bi bil ta slučaj, no potem bi vas prosil da mi odtrgate ostalo svoto, ker poplačan je vže zelo drago.
Vzemši tedaj robec v roke* pritisne gori vroč poljub in ga proži stotniku rekoč :
—	Moj stotnik, v teku dveh let se gotovo povrnete v naše hribe; če boste potovali skozi Areneberg, prosim Vas, povprašajte po Venki, podajte ji ta robec a nikar ji ne pravite kako sem si ga jaz pridobil.
Potem poklekne, zaklopi oči in se zatopi v molitev. Nato se poda z mirnim, čvrstim korakom na morišče.
Jaz sem se odstranil in izginil v Somi, da ne vidim one srcetopeče tragedije.
Streli iz pušk bo mi kmalu naznanili da je bilo vse končano. Čez eno aro sem se vrnil; polk je bil odšel, vse je bilo tiho; a ko sem korakal ob robo Same, da čimpreje dospem na glavno cesto, sem nakrat zagledal pred seboj krvne srage in kop zemlje svežo zrahljane. Odklopil sem smreki vejo in napravil is nje neotesan in okoren križec, kojega aem postavil na grob obogega Piter-a, zabljenoga od vseh razan od mene in nemara tudi Venke
(B e q a e t.)
žalitev primerno odgovoriti. Jaz bi predlagal te-le odgovor :
Dr. Frankotu v album.
»Veleačeni gospod doktor I Vi ste bili že več kot deset let v Gorici, predno ste zapazili in bo Bpomnili, da okoln Vas biva ljudstvo, ki tava v temi nevednosti, nerazsodna klerikalna masa. V tem časa ste namreč imeli preveč posla a tem, da ste si žepe polnili z novci, ki Vam jih nanosila tudi nerazsodna klerikalna masa. Zato Vas pa ne zavidamo, temveč Vam želimo, da bi Vam dobro teknilo. Ko ste imeli blaga dovolj, smo se Vam usmilili tudi mi in sedaj prihajate k nam kot nai učitelj in naš rešitelj. Djbro došli, vele-učeni gospod doktor, tudi tako pozno ste nam dobro došli ! Ampak prosimo Vas: naša krivda ni, da smo nevedni in nerazsodni. Prižgite nam Vi svojo loč, oči te nas, razvetlite nas ! Toda ako boste svoje delo pričeli s tem, da nas žalite, namesto da bi nas tolažili, da nas zan-čnjete, namesto da bi nas miiovali, da nam pritisnete zanSnico, namesto da bi nam ponudili prijateljsko roko, potem vedite, da ima klerikalna masa toliko razsodnosti in toliko moči, da bo znala zgrabiti Vas za tilnik in potisniti iz javnega življenja Vas in Vaše pomagače !" Amen. (Veliko odobravanje,).
Naši kandidafje.
Voditelj S. L. S. dr. Gregorčič je na zboru zanpaikov poročal o kandidatih. Iz tega poročila posnemamo :
Volitvo stranke se je posvetovalo v številnih sejah o kandidatih. Vse organizacije in tadi dragi somišljeniki so dobili od vodstva pozive, naj povedo svoje mnenje in naj predlagajo može, ki so po njih mnenja sposobni za poslanca. Izvrševalni odbor bo je zbral dvakrat, da se poBvetaje o kandidatih. Pri dragem posvetovanja izvrševalnega odbora se je sklenilo za Bplošno skupino predlagati zbora zaapnikov sledeče kandidate :
Dr. Anton Brecelj,
zdravnik v Gorici.
Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici.
•Tožef Fon,
državni poslanec in sodni svetnik
v Gorici.
Za kmečke občine goričke okolice je sklenil predlagati izvrševalni odbor zbora zaapnikov sledeče može :
Ivan Berbuč,
deželni odbornik v Gorici. Anton Klančič, žapan v Podgori.
Milia Zega,
posestnik v Kanalu.
Izvrševalni odbor bi bil Bicer predlagal g. župnika Grčo,« ker je kanalska „Kmečka zveza" želela zastopnika s Kanalskega g. Zego, je izvrš. odbor sklenil predlagati kandidaturo g. Mihaela Z e g e.
V	kmečkih občinab tolminski h naj bi bila kandidata dr. Gre-gorčičia Lapanja, katerega so zahtevali Kobaridci. Tudi »Kmečka zveza" tolminska je iirekla, da ga voli. V seji izvrševalnega odbora pa je zastopnik cerkljanske »Kmečke zveze" izjavil, da cerkljanska »Kmečka zveza" hoče kandidata iz svoje srede, ker doslej še ni bilo nikdar poslanca iz Cerkljanskega in pa, ker je okraj eden največjih. Izvrševalni odbor je sklenil predlagati zborn zaapnikov kandidaturo g. dr. Gregorčiča, glede dmgega kandidata pa naj se skliče posvetovanje zastopnikov vseh tolminskih »kmečkih zvez" in polit. druUev. To posvetovanje se je res vršilo pri Sr. Luciji. Bovčani so zahtevali svojeg* zastopnika, Cerkljani svojega, in sicer g. župana Kosmača. Ker ni prišlo do ko-nečnih sklepov, se je sklenilo, da se zastopniki posvetujejo doma in potem to sporoče vodstvu v Gorico. Ctrkljanska »kmečka zveza" je že odgovorila, da vatraja pri kandidaturi g. Kosmača. 01 bovškega političnega društva je došel odgovor, da Bovčani so za L. Jjnka združeni. .Kmečka zveza" tolminska je izjavila, da se pridražuje cerkljanski; kobariško politično društvo pa vztraja pri kandidatari g. Ir. Lapanja.
Z ozirom na to, da je velika večina tolminskega okraja, cerkljanska in tolminska „Kmeika zveza", za cerkljansko zahtevo, predlaga vodstvo zaup-
nikom g. Antona Kosmača, žapana v Cerknem. Za bovški okraj bi se morda poskrbelo za zastopnika kje drngje.
Snujmo rajfFeisenovke!
Zanimanje za kmečke posojilnice je čedalje večje. Led v tem oziru je prebit in strah pred delom premagan. Saj da|jjo male kmečke posojilnice raiffeisenovke primeroma malo dela. Po nauku Raiffeisenovem mora biti okoliš za raiffeisenovke majhen, recmo ena duhovnija. Ud more biti le tisti, ki I iva v dotičnem okolišu. Posojila se dajejc le udom. Prave raiffeisenovke imajo torej le majhen delokrog, da se vse delo opravlja lahko. V štirih urah se da vse delo celega meseca omagati. Pred delom se nam torej ni treba strašiti!
Ta okolnost, ki je v začetku ljudi nekoliko begala, je zdaj premagana. V bližnji bodočnosti se vstanovijo na raznih krajih goriške dežele Čiste raiffeisenovke, ki pristopijo h »Goriški zvezi". Opozarjamo naše somišljenike po deželi, naj svoje želje po ustanovitvi kmečkih posojilnic naznanijo domači »Goriški zvezi", ki jim bo vse preskrbela, kar je potrebno za vsta-n o v i t e v. Vodstvo »Goriške zveze" bo poskrbelo za govornike, ki bodo na ustanovnem zborovanju ljudstvo podučili, ono jim preskrbi vse potrebne knjige, naroči blagajno itd. Želeti je, da se ustanovi v vsaki duliovniji mala kmečka posojilnica, ker koristi, ki jih donašajo posojilnice in udobnos •, ki jih vživajo posojilnice in njih člani < d »Goriške zveze" glede na naknpovanje gospodarskih potrebščin, so velike. Na delo torej za blaginjo slovenskega ljudstva!
Politični pregled.
Pogreb portugalskega kralja in prestolonaslednika se je vnii9.t. m. razan neke neznatne nezgode v popolnem reda. Sprevod se je pomikal iz kraljeve palače do cerkve sv. Vincenca. V gala-kočijah so se za krstami vozili visoki državni dostojanstveniki in členi unanjih odposlancev. Vse trgovino in prodajalniee so bile v znamenje žalosti zaprte.. Pred cerkvijo sv. Vincenca je čakal mrtvaški sprevod duhovščina z novim patriarhom na čelu. Krsti bo ponesli v cerkev ter ja polotili na katalalk. Med tem so se razvrstile čete na trga pred cerkvijo tei izstreljale pogrebne salve, katerim sc odgovorili topovi na angleških in španskih križarjih, usidranih na reki Tejo. Pogrebne molitve je v cerkvi opravil patrijarh lizbonski.
Zapuščina portugalskega kralja. — Kralj Karol m zapa*t I noDenega premoženja, rasun dveh zavarovalnih polic. Ena teh polic za milijon frankov je zastavljena pri portugalski banki kakor jamstvo za nakazane predplače. Z drugo polico je bil kralj zavarovan pri francoskih in ameriških zavarovalnih družbah za 1,875.000 frankov. To vsoto namerava kraljica ubogim.
Delavsko ministerstvo. —V danajskih parlamentarnih krogih se govori, da se bo la teden vršil ministerski svet, kjer se bodo posvetovali o name-ščenja uradnikov pri vodivnih resortih delavskega ministerstva in morebiti v tem oziru storili tudi definitivne sklepe.
Vojaške izprenmnbe na jugu.— Ker prideta v Gorico 3. in 4. stotnija 11. pijonirskega polka iz Przemysla, odideta štab in dve stotnij 4. balalijona 47. pehotnega polka v Kormin. 1.‘bataljon in nadomestni bataljonski kader 97. pešpolka se preselita iz Trsta v Sežano. Topniški oprembeni f lijalni depot se je iz Trsta' preselil že na grič sv. Panta-leona pri Škednjn blizn Trsta. S cer 2e dve leti sem vojaška oprava svoje zaloge in depote prestavlja In nezavarovanega obrežja v notranjščino.
Na Hrvaškem teče kri. Na Hrvaškem se že razvija ljuta volivna borba.
V Bunično je narod srbsko radikalnega kandidata Čtnaka napadel z gnjilimi jajci.
V Uibini so bile velike demonstracije proti srbskim radikaloem. Orožniki so branili radikalce in so naskočili ljudstvo v nabitimi puškami. Končno ao orožniki pričeli streljati in Uitrelili pomočnika Simoniča, pet oseb so pa težko ranili.
Republika na P rtugalakem. — Monarhična vlada ne bo dolgo trajala. Sklep vlade, pomilostiti oporne pomorščake od leta 1905, se splošno smatra za znamenje slabosti. V Lzbonj se je osnoval republikanski glavni odbor — direk-
torij — seitoječ iz petero članov. Predsednik je Mnchado. Slednji je izjavil, da je vse za republiko pripravljeno in da je Tpraianje najkrajiega Časa, kedt,j ae bo razglasil«. Machado je zaradi nmora kraljici izrokel sožalje. Kralj Mmnel II. bo f kratkem t parlamenta prisegel na n-itavo. Listi že zdaj jako ostro piiejo proti vladi. Nekateri napovsdnjsjo ži re-ikoionarstvo od strani vlade, kakor je bilo za časa Franca.
Marošk* politika na Francoskem. Nh Jjnresovo interpelacijo, zakaj general d Amade prodira vedno bolj v osrčje Maroka, odgovarja minister za zunanje zadeve, Picbon, da bo Francija Ctsablanco in nje okolico zapustila takrat, ko bo napravljen popolni red in bo to dopa-Hala čast francoskega orožja. Picbon je razodel, da je sultan Abdel Aziz prosil Nemčijo za intervencijo proti francoski akciji. Nemčija je sultanu odgovorila, da se hoče držati algeziraftke pogodbe, če pa sultan zamore nasprotno dokszati, naj to naznani velevlastem. Jaures je Piclnnn nato očital, da je napram zbornici neod-kritosrčen. Po daljSem prerekanja med Jaaresom in Pichonom preide zbornica na dnevni red.
Romunski novinar obsojen. — Urednik romanskega lista „Luptau v Bn-dimpefiti Jarij Stoiciju je bil od porotnega sodišča obsojen na 18 mesecev ječe jo 1500 kron globe, in sicer radi „lča-nnja proti madjarski narodnosti". Sto-icija so takoj zaprli.
Stališče ministri Derschatte omajano ? „Prager Tagblatt“ javlja z Dunaja, da je staliiče ministra za železnice dr. Dsrscbate v nemški ljudski stranki omajano. Ako odstopi, postane baje njegov naslednik Silvester.
Poljedelski odsek je nadaljeval t sredo posvetovanja o Resljevih predlogih glede na podraženje živil. Odklonijo se vsi predlogi razven Herzmanskega, ki določa, da imajo ob neopravičenem povi-ianjn cen občine pravico, da objavijo maksimalne tarife. Nato razpravljajo o dveh predlogih kričanskih socialcev glede na znižanje zemljiikega davka. Finančni minister izjavlja, da se ne Btrinja s predlogi. Napove, da namerava predložiti novo predlogo glede spremembe davka.
Napad na srbskega kralja Petra. — Navadno dobro poučeni „Agramer
i	Tagblatt11 dvomi, da bi bile vesti o pre-
I	prečenem atentatu na srbskega kralja | ietinite. Čudno je na vsak način, da so rumunski listi o tej senzaciji molčali od novembra meutca baš do par dni po amora portugalskega kralja in prestolonaslednika. Da je pa Rumunska gnezdo takih podjetij, je tadi res; saj se je od od tara pripravljal Bvoj čas tudi umor na kralja Aleksandra in kraljico Drago, izpolnjena najsrčnejša želja Grčije. „E n-pros" hvali Aerenlhala in mn želi uspeha pri tozadevnih pogajanjih s turško vlado.
Za znižanje cene soli. — Štajerski poB'anec BKorc3eo je v proračunskem odseka protestiral proti mnenja vlade, čeS, da so resolucije stavljene le zaradi lepšega ter izjavi, da kmečki poslanci ne bodo prej odnehali, dokler Be ne zniža cena živinski in domači soli. Obdavčenje soli je protisocialno obdavčenje, proti kateremu treba protestirati. Diimand povdarja isto. B *er zahteva, da ae zakonito urede delavske in plačilne razmere solinskih delavcev. Finančni minister KoryU \viki se sklicuje na avojo izjavo, povdarjajoč, da država glede na znižanje
davkov ne more odnehati željam poslancev.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo so malone končana. Že je določeno, koliko mesa se bo smelo uvažati v našo državo. Nekateri poročajo, da bo smela Srbija uvažati vsako leto 60.000 do
70.000	prešičev in 15.000 do 20.000 goveje živine. Vendar prav verodostojno to poročilo še ni. Ne moreta se pa zediniti glede kraja, kje naj preiščejo živino, predno jo smejo uvesti k nam. Avstrija zahteva, da to store naši živinozdravniki v Belgradu, Srbija pa zahteva Zemun. — Po sklenjeni trgovinski pogodbi odstopi srbski ministerski predsednik Pasič. Sledi mu radikalno min. Protičevo ali Nikoličevo.
Nova vojska med Japonci iu Rusi. Japonska se v Mandžuriji do sibirski meji hitro oborožuje. Zadnje dni se govori o rusko-ameriški obrambeni pogodbi. Rusija zadnji čas m držala križem rok na Daljnem Vzhodu. Ojačila je Vladivostok in ima v Vzhodni Aziji veliko vojaštva. Japonci merijo Mandžurijo, nakupujejo živila, živino, ribe in konserve. Osobito veliko japonskih ogleduhov je v cisikarski, harbinski in vla-divostoški okolici. Na sibirski železnici so pomnoženi vojaški transporti. Z drugi strani se pa poroča, da so se poostrile razmere med Kitajsko in Japonsko radi južno-mand-žurske železnice. Kitajci hočejo namreč zgraditi novo železnico, a Japonci ne pripuste, ker hočejo obdržati del južne Mandžurije. Rusi spor pazljivo zasledujejo. V Transbaj-kaliji so opozorjeni ruski rezervni častniki, da naj bodo pripravljeni v Irkutsku. Iz južne Rusije nameravajo odposlati Rusi v Trans-bajkalijo dva armadna zbora. Iz Odese se pa poroča, da odpošljejo Rusi na kitajsko mejo takozvano železno brigado.
Male politične vesti.
(». febr. Cela občina Poeloeske pri Budimpešti je zgorela. 45 hiš in 5 ljudi je zgorelo. — Pred Lizbono so dospele tuje vojne ladje. — Franrozom v Maroku se slabo godi. Novi maroški sultan je pobil v bitki 163 Francozov. — Turčija se pripravlja na vojsko z Rusijo. f
7. Rusija namerava ustnoviti svoj konzulat v Pragi. — Vlada naša se peča z vprašanjem ustanovitve bosansko hercegovskega deželnega zbora. — Pruski kancler Biilovv bo bale odstopil, ker ni ž njim zadovoljna nobena stranka. — Dr. Lueger, ki je obolel, je nekoliko boljši.
8. Ogrska delegacija se je izrekla zoper zvišanje plač častnikom. — Ogrska vlada ne predloži volivne reforme. — Pruski zakon proti Poljakom bo sprejet. — Nemško brodovje odplove na portugalsko obrežje. — Morilcev portugalskega kralja in prestolonaslednika baje niso dobili.
9. Komisija pruske gosposke zbornice je zakon proti Poljakom precej spremenila Poljakom v korist. — Rumunski kmetje se zopet upirajo. — V Parizu so odkrili zaroto proti ruski carjevi rodbini.
10. Spor med Turčijo in Perzijo je baje poravnan. — Dr. Luegerjevo zdravje je v opasnem položaju. — Dunajska tovarna železniških strojev je radi stavke odpustila 2800 delavcev. — Volitve na Portugalskem bodo meseca aprila.
11. Na Hrvaškem so razne stranke za bližajoče se volitve postavile že 550 kandidatov. — Ruski poslanik na Dunaju je šel na dopust radi bolezni. — Italija pomnoži svoje brodovje za 4 bojne ladje. — Resno računajo z vojsko med Rusi in Turki.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Rašteij 32.	j
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
;
Delavnica cephuenih posod In GtrhVEntua orojda
; Fr. Leban
Dorica, Magistratna ulica Stav. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnfžjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago sb razpošilja Mo.
V NAJEM
i
se oddajo
m
v Gorici v ulici Corso Verdi 32
v najlepšem kraju mesta
a prostora za trgovino
in sicer manjši koj, večji pa s 1. aprilom t. I. .leden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vab jo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo »Centralne posojilnice«, ki je lastnica doličnega poslopja.
V GORICI, 10. febr. 1908.
Načelstvo „Centralne posojilnice"
v Gorici.
Novoporoeeneem-novieem	<3t
priporo* KROJAŠKA ZADRU<SA“ V (SORICI
svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma-drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd.
■"19 Blago izvrstno, [ene prnv nizke in stalne.
♦
♦
♦
♦
♦
t
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna £/>
K. Draščik
y Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
IzvrSuje naročila vsakovrNtiiega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pinre itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v oriff. bnteljkhh. Priporoča ne »1. občinstvu, tene
jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
J
♦
♦
i
GOOOMOOOO
9
VIKTOR TOFFOLI8
Q velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev.
Gorica, vla Teatro20. vla Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „	oljklno	52	„	„	„	bari	60	„	„
„	flneje	56	„	„	„	lucca	70	„	„
„	bolje	56	„	„	„	nlzza	80	„	„
„	dalmat.	56	„	„	„	najfln. I	gl.	„
„	Istrsko	56	„	„
8
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici
Lekarna
Cnstofoletli v Gorici I
V
Prave In edine žel. kapljice
i mamko sv. Antona Fado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstven* mamka) p0pije.— Okrepi šelodec, stor6, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
^	v
OO 004400000
Hiša na prodaj
v Mirnu St. 262 na primernem kraju, prot solncu; hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi, 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski hlevi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor jo želi ogledati naj se obrne do Josipa Brumnt v Mirnu št. i6() ob nedeljah in praznikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča.
Edino naš rojak v Gorici, optikar
I. Primožič,
na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice)
ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre,mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni,
Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d°želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */> kila in od enega funta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. §tv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje knpovaišče nirnberškega in drobnega bagaterlkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Ela obuvala za vse letne čast.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
»»®®	®»®®«#® ®®#»**#
i flnton Ivanov Pečenko i
i	Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin u lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenskega piva <j »prazdroj« iz »loveče češko »Meščanske vovarno«, in domačega • steklenicah, kojega pristnoji bi; jame..
Zaloga ledu katerega sc oddaja le r i debelo po 50 kg naprej
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od BG 1 naprej.
Cene zmerne. Postrežba tena in točna.
M M M M
po;-
M M
®®®®##®®®®»®®«®«®®®®®®®®®s®«
Štev. 334
Op.
Ne le v začetku
izdelovala je „Prva kranjska tovarna testenin" dobro blago, da privabi kupce kakor se je govorilo, ampak kakovost je ostala vedno ista. Sezite tedaj po „Pekatetah“!
Anton Breščak
Gorica, gosposka/ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroneoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil IV. Meto, t. j. mesečni
otlelra, novelira ia decembra 1906,
začne v
pondeljek, 9. marča 1908,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
V Gorici, 31. januarja 1908.
Rafael Vuga
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom
na drobno in debelo
v Cilorici na Kornu C
priporoča preč. duhovnikom, .preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje. petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk pšenico in ajdo, sol belo in rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cen;ili.
Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir pšenico, rež, ajdo, (ižol itd.
MM
M
BL
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani”
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
0
mm n