List 37.
Opomba  za tiste  kmetovavce,  ki zelje
pridelujejo.
De sta koriin in zelje kmetovavcam, skorej po celim sveti, nar poglavitniši živež , to mi bo vsak
146
človek rad poterdil,  kteri je le količkaj po deželi zahajal in s kmetijstvam se kaj pečal.
Od žalostne šibe, ktera je letaš veliko krajev, ne samo po Krajnskim, ampak tudi v bližnji okolici, zadela, koder konin gnjije, ste že večkrat slišali, in od podukov, kako gre z njim ravnati, kader se ga gnjilobapoprijemJje, v naših Novicah marsiktero besedico brali.
Enaka šiba nam je jela, kakor se pogostama iz več krajev sliši, tudi na želji žugati; namreč, de je začelo koriinu enako tudi zelje semtertje po zelnikih gnjiti. Kaj bo , kaj bo, če nas zopet ta žalostna nesreča zasači ? Ce še ob ta božji dar pridemo!
De bodo pa naši dragi kmetovavci, kterim bi jelo zelje gnjiti, vedili, kaj je pri enaki bolezni storiti, jim svobodni naslednji svet damo:
Vsakimu kmetovavcu, kteri je precej zelja nasadil, bo gotovo tudi mar, de bi ga obilno pridelal, naj bo že za dom, ali pa za prodaj. Takima človeku ne gre nič druziga storiti, kakor večkrat na zelnik stopiti in paziti, če je zelje zdravo ali ne; če vidi, de začne rumeno perje dobivati, mora že misliti, de je bolno ; takrat naj urno bolne glave odbere, poseka, zriba in kisati dene ali pa sirove poje, de se mu ne bodo spridile in do dobriga so-gnjile. Naj gre po celim zelniku gori in doli in kjer bo vidil, de so začeli iz storže v ali kocenov fStrunk) zeleni odrastiki spešno poganjati, akoravno ni gnjilobe po glavah še zapaziti, so venderle že bolne, in gnjiloba se mu bo na njih kmalo očitno prikazala; in s takimi glavami najdela ravno tako, kakor smo mu popred povedali. Če pa kdo sirove zelnate glave kuhati hoče, naj jih, predenj jih kuhati dene, s kropam popari, de ne bodo zdravju škodljive.
Kdor bo z bolnim zeljem tako', kakor smo mu danes svetovali, v caker šel, bo vidil, de se bo zažugane nesreče precej ognil.               Oroslav.