Vezilo za god. ,,Jutri, draga nioja Miuka, jutri Ijo 6ni veseli dan, katerega užš toliko časa tako težko pričakujeve." ,,Da, jutri, jutri, preljuba uioja Ljudmila! iu kako se tudi veseliin tega dneva! Gotovo, da iiajina ljuba uiati niso bili še uikoii svojega godii tako veseli, kakor ga bodo letos." Tak<5 in še ve6 ste govorile sestri Minka in Ljudmila, hčerki grotinje Kadoslavske, v senci zelene ute, ki je stala v sredi graščiuskega vrta. Pletle ste vence iu vezale kitice (šopke) iz najlepših dehtečih cvetic, da bi je po-darile dobrej materi za god. Nočeui opisovati njiju telesuiii lastnosti, povedati hočeui ob kratkein aaoio to, da ste bile bčerki uiateri udaue iz ceie.ga srca, iu da ju je iuati ljubila bolj uegu li svojb lastiio življeuje. 98 Grofinja Eadoslavska se je už6 pred več leti preselila iz mesta v tiho kmetsko življenje na svoje posestvo ob reki Loire ter je tu živela, tiho in mimo ter je vso svojo skrb obračala v to, da bi svoji hčerki vzredila v pravem krščanskem duhu in ju tako pripravila za njiju prihodnji stan. Ker pa na svetu ni veselja brez grenkobe in ga tudi ni človeka, da bi ne imel nikakoršnih nadlog in trpljenja, tak6 tudi življenje pobožne grofinje ni bilo brez gren-kosti. Ob času franeozkih prekucij je zgnbila grofinja svoje starše in malo ne vse svoje premoženje. Ker je bila takrat še mlada in brez podpore ljubih staršev v vednej nevarnosti, da bi ne zašla na kriva pota, iu bi po nedožnem ne izgubila svojega dobrega, poštenega imena, omožila se je s poštenim pri-jateljem svojih rajncih staršev, grofom Radoslavskim. Ali tudi ta sreča ni bila stanovita. Dve leti pred dogodbo, katero tu opisujem, ravno na pred-večer njenega godu, umrl je grof Radoslavski, Djen dobri, plemeniti mož. Da-si je bil Radoslavski mnogo starejši od nje, vendar jima ni nobena ura gre-nila njiju zakonskega življenja. V zajemnej Ijubezni sta vzrejevala svoje otroke: jednega sina, Silverija po imenu, ia onaenjeni dve hčerki. Poleg lju-bezni do Boga učila sta jih tudi ljubiti svojega bližnjega in spoštovati pod-Iožnike, posebno kmete in posle. Vse to sta jih učila ne samo z besedo, nego tudi z lastnim zgledom in dejanjem. Lehko si tedaj mislimo, kako britko je zadela smrt plemenitega grofa to celo okolico, ko je blaga grofinja zgubila svojega varuha, otroci Ijubeznjivega očeta, podložniki svojega dobrega gospoda in prijatelja. Ali za žaloslno gosp<5 to še ni bila zadnja nesreča, prišla je še druga, ki jej je še globokeje rane vsekala v njeno žalostno srce. Kmalu po smrti grofa Eadoslavskega pobegnil je njen jedini sin Silverij, zapeljan po dveh druzih plemenitnikih, brez da bi bil vzel slov<5 od matere, v veliko mesto Pariz. Kdo bi mogel popisati žalost in britkost uboge grofinje! Uboga mati se je podala hitro za njim; iskala ga je po vsem mestu, da bi ga rešila iz rok zapeljivcev, ali vse njeno popraševanje je bilo zaman. Po dolgem po-zvedovanji zvedela je, da se je uže pred necimi dnevi odpeljal s svojima to-varišema na Angležko. Rada bi bila šla tudi tja za njim, ali ni si upala za toliko časa pustiti hčerk samih doma. Piše tedaj zapeljanemu sinu na Angležko, prosi ga in mu preti, da naj se vrne dom6v. Ali tudi to njeno pisanje je bilo brez vspeha. Več tednov jej zapeljani sia niti ae odgovori. Uboga mati je prelila marsikatero solzico ia mnogo pisem je še pisala ne-srečnemu sinu, da bi ga pripeljala na pravi pot. Naposled jej Silverij od-govori prav ob kratkem in še cel<5 razžaljivo za ubogo mater. Mej drugim jej pravi, da je uU dosti star, da je zdaj sam svoj gospod ter se ne pusti daJje več voditi kakor kak otročiček, ki je poduka in materine pomoči po-treben. — iTudi te ostre besede nehvaležaega sina niso še uničile materine ljubezni do njega. Zavedaj6č se svojih materinih. dolžaosti, posebno zdaj, ko jej je po smrti njenega sopruga dvojna skrb pripadala na otroke, pisala je še večkrat zapeljanemn Silveriju, ter ga prosila, da naj zapusti hudobno tovarišijo in se poda dom6v k mafceri in sestram, ki ga vsak dan z ljubeznijo ia odprtimi rokami pričakujejo. — Ko naposled grofinja vidi, da tudi to nič ne pomaga, piše mu ostreje in mu preti, da ga bo od dedšine po sebi in očetu izločila, ako je ae uboga iu se ne vrne doin6v. Ali vse je bilo zaman. 99 Na to poslednjfr pismo jej Silverij Še odgovora ni dal. Mati si je mislila, da ga bo už6 pomanjkanje denarja primoralo dom<5v, ali varala se je tudi v tem dobra in skrbna mati. Silverij je podčdoval na Angležkem po svojem kumu (botru) petdesefc tisoč frankov in tako je mogel še dalj časa brezskrbno živeti brez matcrine podpore. Tudi sestri ste mu večkrat prav ljubezajivo pisale in ga prosile, naj bi ne delal žalosti ia bridkosti ubogej materi, ki se noč in dan jočejo po njem. Ali Silverij se ni brigal niti za mater niti z& sestri, živpl je po svojej želji in se klatil s audobnima tovarigema po velicih mestih, pozabivši na Boga ia dom. Da je ta sinova nepokorščina in nehva-ležnost dobro tnater in sestri globoko v srce sklela, tega vam ni treba pri-povedovati, kajti to čuti lehko vsak, kdor ima le količkaj ljubezni še do svoje matere, bratov in sester. ¦/ A pustimo te žalostne stvari in prestopimo k veselejšemu dnevn. Svitli solnčni žarki pomladnega dnč so uže davno zatoaili za gorami, mile zvezdice . so uže blestžle v nebrojnem številu na nočnem nebu, vsa narava je uže po- • čivala in uživala sladki mir. Tudi v Eadoslavskem gradu je uže vse temno ia tiho, Ie šumeaje reke Loire, ki je ob gradu svoje valove dalje valila, raz-legalo se je po bližnjem obrežji. Zdajci se tihoma odpr6 zadnja grajska vrata in gospodidni Minka in Ljudmila, v gorko ruto zavite in spremljane od starega iu zvestega strežaja, sto-pifce skozi vrata ia greste tiho stopajoč preko dolzega vrta naravnost v bližnji smrekov gozdiček. ,,Kaj si tak6 plaha, ljuba Ljudmila ? saj je nocoj uže osmič, kar hodive po tem potu," zašepta Minka sestri Ljudmili na uh6. ,,,,Kako bi se ne bala, ljuba Minka, saj znaš, da poprej nisve bile še nikoli po noči iz gradti, še manj pa v tem gozdu, kjer tak<5 čudno zašunai pod nogami, kamor koli stopive."" ,,Daj, da te za rokoprimem, ker si tako bojazljiva, ter počasi za nama stopaj. Bati se ti ničesar ni treba, ker veš, da je najina hoja poštena; same pa tudi nisve, imave zvestega strežaja pri sebi, kateri se tudi treh medvedov ne boji." ,,,,Tak6 je; prav govorite gospodična,"" pristavi p61uglasno Jarnej, graščin-ski sluga. Za dobre četrt ure so vsi trije na 6no stran gozda pri vratih čedne kmetške biše. Minka potrka rahlo na vrata in tak6j se čuje g]as od znotraj: ,,Kdo j6 ?" ,,Marijana, jaz sem, odprite nama," reče Minka. Vrata se odpr<5 in jednoglasno vprašate obe: ,,Marijana, kako mu je? oh povedite, povčdite, ali mu je uže bolje ?" Marijana, ki je bila pristavnica na tem kraji, tiho zapre duri in zopet je bilot vse tiho in mirno, kakor poprej. Veličastno in v vsej svojej krasoti je vzhajalo solnce druzega jutra izza gora, kakor da bi hotelo vsein ljudem zdravje iu veselje oznanjevati. Gro-finja EadoslaFska je prišla ravao iz cerkve od sv. maše ia je stala pri okau svoje sobe pričakujoč, da pridete njeni preljubi hčerki ter jej prines6 vezilo za god. Znala je grofinja, da se Minka in Ljudinila užž dlje časa k teinu pripravljate. Kaj jej porek6 ? Kaj jej priaes6 za vezilo ? to je premišljevala dobra mati pri odprtem oknu gledajoč v razcvetajočo se aaravo. 0 kako ve- 7* 100 ? sela bi bila tega jutra, ako bi mogla tudi svojega sina Silverija s tolikim veseljem sprejeti, kakor bo sprejela svoji dobri hčerki. 0 ko bi mogla tudi od njega kacega vezila pričakovati, kako srečno bi bilo njeno materino srce ! Ali žalibog, danes je uže drugifi njen godovni dan, da ni tistega, ki bi moral biti \ip in podpora domačej hiši. Solza žalosti se jej "vlije po bledein lici, ko pomisli na zgubljenega sina Silverija. Skoraj bi se bilo veselo jutro izpre-menilo v žalost in britkost, ako bi jej ne bile v teiu hipu prišle nje dobri in pokorni hčerki na um, ki ste jo ljubile, kakor se le dobra inati ljubiti more. Uže je gledala t duhu pred seboj hčerki, kako ste jej podajale vence in kitice iz dehtečih cvetic povite, in še druge vezne izdelke nežaih ročie s presrčnimi voSili za njen god. Uže naprej je plavalo materino srce v sladkih čutilih največje radosti in hvaležnosti do dobrega Boga v nebesih, da jej je zgubo moža in ljubega siaa v teh dveh ačerkah tako ljubezajivo nadomestil. ' Globoko vtopljena v taka čutila aeaoteč poklekne pred podobo matere božje, ki je visela iia steni. Tu se zaavaljuje nebeškeinu očetu za vse dobrote, ki jih je prejela od njega v pretečenem letu. Moli za svoji hčerki ter še po-sebno prosi Marijo tolažnico žalostnih za spreobrnjeuje svojega siaa Silverija. Zdajci se odpr6 vrata in v sobo stopite Minka iii Ljudinila. Ko jej poljubite roko, začaš Minka, starejša hčerka, nekako tako-le: ,,Preljuba mati! Deaasaji dan je za naju dan aajvečjega veselja. Ta dan iiaju spomiaja na vse dobro-te, ki sve jLh prejele od vas, preljuba mati! Kako bi se varu mogle za vae te dobrote dostojno zahvaliti ? Iz srca vam želive vse, kar si vaše pleruenito srce želeti uiore. Bog vam naj podeli zdravje, zadovoljao in srečno življenje ter vse, česar potrebujete na duši in telesu! Neskončno dobrotljivi Bog naj vain povrne stotero vse, kar ste nama dobrega storili. Nepreneboina bove prosile ljubega Boga v nebesih, da naina še mnogo innogo let ohrani najino dobro mater ter jej podell vse, kar njeno plenienito srce razveseljuje. V znak najine ljubezni in spoštovanja Tzemite v vezilo te najine izdelke, ter bodite nama tudi še dalje dobra in ljubeznjiva uiati. A še jeden dar imave za vas, preljuba mati, ter vas prosive, da bi stopili z naina v najino sobo. Ondu imave dar, ki vam ga je sam Bog naklonil." — S tresočini srcein gre inati s svojima hčerkama v njfjti sobo. Uže je hotela stopiti v sobo, da sliši po-govor dveh oseb, in zdelo se jej je, kakor da bi jej bil jeden glas uže znan iz poprejšnib. let. Sama ne ve, ali bi šla v sobo ali ne, kar odpre Minka vrata na stežaj in uaproti jej pride njen zgubljeni sia — Silverij. Minka ga prime za roko iu popelje k inateri, rekoč: ,,Evo, preljuba mati, sprejmite ve-zilo za vaš god in ne zavrzite ga!" Veselja solze zaigrajo v očeh dobre matere ter glasno zavpije: ,,Silverij, Silverij, moj sia !" — To nenadno veselje jo tak<5 prevzame, da skoraj omedli. A Silverij poklekne vpričo sester in druzih okrog stoječih ter vpriCo vseh prosi svojo ljubo mater odpuščeaja. — S Čutili prave materine ljubezoi ga grofinja poljubi na čelo, pritisne na svoje prsi ia pravi: ,,Bog odpušča, in jaz naj bi iie odpustila ? Uže davno sem ti odpustila ia Boga prosila, da bi te pripeljal k praveuiu spoznanji ter meni v naročje. Bog je uslišal niojo prošnjo, in jaz naj bi tvoje ne uslišala? Kakor sein ti jaz vse odpustila, takc želim, da bi ti tudi Bog, glede na tvoje skesano srce, odpustil vsa tvoja napačna dejanja." ' ¦ "" "'¦¦ ' 101 Sestram in okrog stoječim se oči solzč od veselja, a Silverij še dolgo obeta materi svojo novo udanost in ljubezen. Naposled se grofinja zahvali Minki in Ljndmili za to predrago vezilo, hvali njiju sestrino ljubezen do zgubljenega in zopet najdenega brata ter sklene svoje besede s prisrčno zahvalo do ljubega Boga in Marije, njegove presvete matere, da je bila njena želja in molitev uslišana. 0 p<51udne so bili vsi sosedje in prijatelji v grasčino na kosilo povab-Ijeni in Silverij je pripovedoval. kako je bil zapeljan po svojih hudobnih to-variših ter je bil ž njimi potegnil v Pariz, da bi ondu ustrezal svojim pre-grešnim nasladnostim. Ker se je bal matere. potegnil je pozneje cel<5 na Angležko. Tu je zapravljal s svojitni tovariši, katerih je vedno več imel, lepo imovino, katero je bil podedoval po svojem kumu. Ko je naposled vse za-pravil, pošlje mu Bog hudo bolezen. Bolan na duši in telesu podal se je nazaj v Pariz. Tu so ga zapustili vsi njegovi nekdanji tovariši in prijatelji. Bolezen, katero je bil iz Angležkega s seboj prinesel, postajala je vedno hujSa. Vse to ga je napeljevalo, da začne svoj žalostni stan premišljevati. Rad bi se bil zdaj vrnil dom<5v v naročje preljube matere. ali ker jej nikoli ni bil odgovoril na njena prejšnja ljubeznjiva pisma, mislil si je. da tudi on zdaj nobenega odgovora in nobene pomoči od nje ne zasluži. Malo ne ves obupan, pisal je sestrama in jima razodel svoje žalostno življenje. In ravno tu je pravo zadel. Sestri veseli, da je njijn brat še pri življenji in da spoznava svoj pregrešek, zastavile ste vse svoje dragocenosti. fcer mu pošljete toliko denarja, da j« mogel plačati zdravnika ter se na skrivnem pripeljati na do-mačo pristavo. Tu ste slabotnemu bratu Mihka in Ljudmila celih osem no6i zaporedoma na tihoma stregle, ter ga denes zjutraj na god preljube matere za vezilo v njeno naročje pripeljale. p. G—s.