92. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. aprila.
XVI. leto, 1883.
Iihaja vsak dan *ve*cr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofit.i prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 18 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čArt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se*
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrl leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poitnina snafta. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledali&ka stolba". U pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
po
Naša konečna beseda.
Neradi sicer, a vender primorani po izjavah in čudnem zaključevanji naših političnih antagoni-stov, hočemo izpregovoriti Se konečno besedo v našej pravdi proti dru. Jacques-u & Co.
Dr. Jacques sicer hrabro molči, oglasili pa so se njegovi pomagači in težaki gg. Dežman-Schrev et consortes v zadnjej številki svojega vodeničnega glasila in sicer na tak način, da jih moramo še jedenkrat nakrcati po prstih, sicer bi utegnili misliti, da so nam res sapo zaprli.
Dr. Jacques je trdil, da smo začetkom let" 1882 priobčili članek, ki je pričel z besedami nIm politiseben Leben gilt nur der Fanatismus, itd." Mi smo na to izjavili, da se, odkar naš list stoji, noben članek ni začel z navedenimi besedami, najmanj pa v 1. 1882. Trditev dr. Jacques a bila je tudi v istini laž, kajti z navedenimi besedami začel ni nobeden nadih člankov, odkar list obstoji, in tega je sedaj 16. leto.
Bili smo popolnem opravičeni, dra. Jacques-a postaviti na laž, kajti kdor hoče v parlamentu s takim aplombom kaj zatrjevati, kakor imenovani državni poslanec, o takem moži bi se vsaj smelo pričakovati, da je boljše informiran, da bode tudi do tično številko našega lista navel, ne pa kar tako splošno v svet trdil in nam nalagal breme, da bi morali tako malovestnemu poslancu nasproti preči-tati vse svoje članke od konca do kraja.
No, navedeni pasus našel se je zares v našem listu in sicer v številki z dne 11. decembra 1881, pa ne začetkom članka, ampak v sredi, sploh ne v članku, ampak v vabilu na naročbo. Vsled tega velikanBk „Aleluja" mej gg. Dežman in Schrev, toda prav po nepotrebnem, kajti v svojej polemiki proti Jacques-u rekli boio: „A recimo, da bi bili   navedene  članke  res  pisali  — —
znali bi tudi za tehtne razloge svojemu pisanju in podprli bi svoje trditve".
Tej svojej obljubi se ne bodemo izneverili in prevzamemo vso in vsako odgovornost za to, kar smo pisali. Dotični, izmej konteksta iztrgani, v nebo kričeči pasus se glasi: „V političnem življenji velja samo fanatizem, in zategadelj bode naš list nasproti politično-razsajajočemu Nemštvu mej Slovenci tudi v prihodnje oznanoval sveto vojno; ker toliko je jasno, da nemajo Nemci kot politična stranka nikake pravice, da bi se širokouBtili po slovenskih pokrajinah. Poštenega in mirnega Nemca imamo radi v svojej sredi in občudujemo tudi nemško kulturo. Ljubiti pa ne moremo naših quasi-Nemcev in tistih nemških elementov, ki nas dražijo pri vsakej priliki ter nam s svojimi petimi procenti hočejo biti vladarji in poli tični zapovedniki. Samo take Nemce bodemo napadali  in preganjali.0
To je tista dinamita polna izjava, pri katerej se je kriče ustavilo vseh sedem prestrašenih Šva-bov. Kdor jo pazno in mirno prečita, osvedoči se, da ni v njej prav nič veleizdajskega, v obče sploh nič pregrešnega za človeka z zdravim razumom, ki ni tako borniran in tako šovinističen, kakor dr. Jacques. Najhujši stavek je še oni o političnem fanatizmu, a tudi ni kaj bodi. Če pogledamo pred se, v blagorodna in deloma plemenita gg. Dežman in Schrev, uvidimo na prvi pogled, da sta baš ta gospoda v politiki bolj fanatična, nego deset anatolskih der-višev. Zakaj potem zavidate fanatizem nam V In sveto vojno proti nemškutarstvu, mari mislite, da se bodemo stidili tega izraza? Nikakor ne, še ponosni smo na to, kajti, kakor ste vi v konstitucijo-nalnem  društvu jadikovaje priznali,  ni za nemšku-
tarstvo več prostora mej nami, in vsled te svete vojne neste postavili niti kandidatov za mestni zbor. Saj je tudi naravno, da se 95% brani proti 5% in se ne da zlorabiti in potlačiti.
Tu tedaj ste z roko plosknili po vodi, a tudi dozdevnega bika, ki ste ga s člankom „Nemško šolsko društvo in slovensko narodno šolstvo" (št. 25 in 26. našega lista de 1882) hoteli nagnati proti nam, se ne plašimo, temveč ga primemo takoj za roge.
Inkrimirani odstavek slove:
„Vender bode težko stalo, to društvo celo za-treti, toda, ako se mu že dovoli, da z lastnimi troški ustanovlja nemške privatne šole in knjižnice po slovenskih krajih in £olah, toliko pa vsaj moremo in moramo doseči, da se imenovanemu društvu odločno prepove, javnim, to je od države z našimi troški plačanim učiteljem, dajati kakeršuihkoli nagrad za uspešno ponemčevanje, in narobe, učiteljem, take nagrade prejemati, da se nadalje vsem šolskim nadzornikom in Šolskim oblastnijam strogo prepove, s tem društvom stati v kakeršnejkoli zvezi, ter njemu in germanizaciji na korist posilno — posredno ali neposredno — uplivati na učitelje, (da se pa to sedaj godi, za to nam ne manjka dokazov). Na to bi se naj strogo pazilo, in vsi, ki bi proti tej prepovedi ravnali, ostro kaznovali in ako bi treba bilo, celo od službe odstavili".
Je-li v tem članku kaka grehota V Bog varuj, nam se zdi popolnem logičen. Ako učitelj dobi prepoved, a se po tej prepovedi ne ravna, ako prezira predpise in ukaze, je vsaj naravno, da se kaznuje in če treba od službe odstavi. Gg. dr. Jacques, Dežman in Schrev so zaradi svoje tesne zveze z nemškim Schulverein-om druzega mnenja, oni so v uporne učitelje kar zaljubljeni in po Jacques-ovi najnovej-šej nravnosti bi se o upornih učiteljih niti pisati ne smelo. Čestitamo gospodi na tem uprav predpo-topnem okusu!
LISTEK.
Stotnikova hči.
(Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) (Dalje.) VI. Poglavje. Pogače vščiua.
Predno začnem opisovati čudne dogodke, katerim sem bil sam priča, moram spregovoriti nekaj besed o položaji, v kakeršnem se je nahajala oren-burška gubernija v konci 1773. leta.
V tej obširuej in bogatej guberniji bivalo je mnogo poldivjih narodov, ki so še le malo poprej priznali rusko gospodstvo. Njih vedni nemiri, nepokorščina postavam, nevajenost rednega državljanskega življenja, njih lahkomiselnost in surovost so zahtevale neprestanega nadzorovanja upra-viteljstva, da jih ohrani v pokorščini. Sezidane bile so trdnjave na pripravnih mestih, in naselili so jih največ s kozaki, nedavno bivajočimi na Jajčkih bregovih. Pa Jajčki kozaki, kateri bi bili imeli skrbeti za red in varnost kraja, bili so še malo poprej sami
nemimi in nevarni podložuiki. V 1772. 1. unel se je bil hud punt v njih glavnem mestu. Povod punta bile so stroge naredbe generalnega majorja Frauen-berga, da bi prisilil vojsko k pokorščini. Posledica tega bil je barbarski uboj Frauenberga, samovoljna premeua vlade, nazadnje pa pomirenje punta s kar-tečami in ostrimi kaznimi.
To se je zgodilo nekaj časa pred mojim prihodom v Belogorsko trdnjavo. Takrat je pa že vse bilo tiho ali vsaj kazalo se je tako; načelništvo je pa preveč verjelo hinavskemu kesanju zvitih upornikov, ki so se jezili na skrivnem in čakali sumo ugodne priložnosti.
Povrnimo se k nafiej povesti.
Nekega večera (bilo je v začetku oktobra 1773. leta) sedel Bein sam doma, poslušal cvilenje jesenskega vetra in gledal skozi okno na oblake valeče se mimo meseca. Prišli so me klicat k poveljniku. Brž sem se odpravil. Pri poveljniku našel sem Švabnna, Ivana Ignatjeviča in kozaškega narednika. V sobi ni bilo ne Va^iljise Jegorovue, ne Marije Ivanovne. Poveljnik nas je pozdravil in videlo se mu je, da je v velicih skrbeh. Zaprl je duri, vsi smo Be usedli razen narednika,  kateri je stal pri
durih, poveljnik izvlekel je iz žepa nek papir in rekel: „Gospoda častniki, važna novica, poslušajte, kaj nam piše general." In nataknil je očala in prebral sledeče:
„Gospodu poveljniku Belogorsko trdnjave stotniku Miranova.
Tajna stvar.
„Tu vam naznanjam, da je popihavši jo iz zapora donski kozak in razkolnik Jemeljan Pugačev si predrznil nadeti si ime pokojnega carja III. in zbral razbojniško četo, podpihal ustajo v Jajčkih selih in vzel že mnogo trdnjav. Zato gospod stotnik storite, kar je potrebno, da se ubranite omenjeuega zlodeja in samozvanca, da ga po polnem razbijete, ko bi se lotil vam izročene trdnjave."
— Storite, kar je potrebno! rekel je poveljnik snemajoč naočnike in zlagajoč pismo. To je lahko reči, pa mi imamo komaj sto in trideset mož, če ne štejem kozakov, na katere se ni zanesti, s tem ne mislim tebi kaj očitati Muksimič (narednik se je po-smejal). Vender, kaj hoćemo storiti, gospoda častniki ! Bodite previdni, postavite straže in odredite ponočne patrolje; v slučaji kakega napada pa zaprite vrata in pokličite vojake. Ti Maksimič glej na
Ako smo predlagali, da se učiteljem prepove prejemati judeževe groš« v podobi Schulverein-ovih nagrad, je putem ie posledno, da se učitelpm, ki prezirajo take ukaze in so podmitljivi, da .consiliuui abeundi". Tega mnenja bo vsak človek, kdor ni načelnik ali izmej glavnih generalov nemškega Schul-verein a.
Gg. Dežman in Scbrey bo*ta po navedenem razvidela, da se njima kljubu njijinej domišljenej iznajdljivosti m posrečilo ugnati nas v kuzji rog, d» se potezi ta za nesrečno, že a priori izgubljeno stvar, in da sta, zagovarjaje dunajskega predstojnika židovske obline, adoptirala tudi tega. gospoda bojni način, ker se po tem našem članku menda dostojno osvedočita, da izraz „frech ableugnen" vsaj nam na sproti ni na mestu.
V ostalem le še toliko, da nas ni volja v tej zadevi ravsati se £e dalje z nemčurskimi „Cas-aagnaci", temveč rečemo h konci še to: Dr. Jac-ques se se do danes ni očistil svojih laž i j in to velja tudi o onih, ki trobijo z njim v jedcu rog.
<lvomno, da bosta oba zatoženca oproščena, ker se je poudarjalo vedno le to, da so kažnjivi le zločini, zvršeni na italijanskih tleh, da pa tega v predstojećem slučaji ni.
Porotniki zanikali so po kratkem posvetovanji vsa vprašanja: zatožena Antonio Giordani in Donato Rauosa bila sta vsled tega mej frenetičnimi klici občinstva takoj izpuščena.
To je v kratkem izid te glasovite pravde, ki m. i gotovo važnost za naše mej narodne razmere. Kritika pravde ni umestna, umestno pa je vprašanje, ako sta Ragosa in Giordani zares nekriva, kdo pa je bil sokrivec Oberdanka, kdo mu je na avstrijskej zemlji izročil pogubonosni bombi ter ga sploh spod bujal in napeljal k nameravanemu zločinu?
Pravda Giordani-Ragosa.
Nepoznata prijazna roka doposlala nam je jeden izvod v Vidmu izhajajočega cerkveno političuega dnevnika „11 Citt-idino Italiano", v katerem je prt-občeu konec glasovite te pravde, katerej je občinstvo sledilo z opravičenim zanimanjem
Zlasti sedaj, ko se objavlja in razpravlja tesua politična zveza mej našo državo in sosednjo Italijo, je vsakdo radoveden pričakoval, kako se izreko porotniki italijanski, ker ta izrek kolikor toliko pri pušča sklep o političnem mišljenji našej državi nasproti.
In to mišljenje dobilo je javni izraz osobito v govoru zagovornika d' Agostini, ki zanikavši vso krivdo svojega klijenta je kar naravnost izrekel se, da je bila obsodba Oberdanka nezakonita, da bo pripravljalni čin (atto preparatorio) ni zvršd na italijanskih tleh, in da ni nobene snovi za zločin. „Mi ne delamo pravice ua korist druzih držav, mi de lamo pravico za sebe . . . politična osveta mora mi rovati pri krsti Oberdanka itd."
Dasi je državni pravdni k jako dobro poudar jal skrajno potrebo, da  taki čini ne ostanejo brez kazni, da se ne smejo dopuščati poskusi proti bližnje) državi, poskusi, ki prete Italiji postati nevarni, dasi je kazal  nasproti  tej zaroti na mejnarodno pravo in se skliceval na zakone raznih dežel, ki ka znujejo  vse   zarote   proti vnanjim državam, dasi je   opozarjal    porotnike   na   obžalovanja vredne posledice,   ko  bi jedna sama teh  bomb  se bila razpočila v Trstu, dasi je porotnikom klical v spo min, da  je pri Vigonzi  kralj Viktor Eraanuel našemu cesarju segel v roko, bilo je vsacemu, kdor je pazno čital poročila izpred porotnikov, takoj ne-
Politični razgled.
\ofranJe dkr/el«*.
V Ljubljani 23 aprila.
V državiiej zbornici se specijalna debata o šolski noveli kaj počasi naprej pomiče; pa temu ni Čuda, ker se nasprotniki njeni pri vsaki točki hudo upirajo in pri najneznatn« jši stvari po cele ure debatujejo. Znabiti pa mislijo s tem desnico utruditi in v slučaji, ko bi se nekateri oddaljili, zopet even tuelno večino za se dobro porabiti. Doslej so dognani trije paragrafi in sicer v tistej obliki, kakor jih je bil nasvetoval šolski odsek ter imajo v sebi te-le premembe: §. 7. določuje, da se ima šolska mladina po potrebi in okolščinnh razdeliti v oddelke in razrede, po deželi posebno po principu po lu dnevne g a pouka, določbe o IoČenji po spolu se izpuste. V §. 8. se izbera mej postavno dopuščenimi knjigami in berili ne prepušča več okrajnemu nadzorstvu, nego deželne) šol s kej oblasti. §. 11. mu konsekvence celo- in poludnevnega pouka glede na število učiteljev. — Posebno mnogo-beseden je bil Lustkandl, proti §. 7. je govoril tudi VV urin hrami, kojemu sta dobro odgovarjala vla din zastopnik Ullrich in pa poročevalec Lienba cher. Proti §. 8. je govoril dr. Oelz in proti § 11. superintendent dr. Ha a se.
Včeraj je bilo deset let, odkar je baron r#J«»-mialkowHki bil imenovan ministrom. „Guzeta Lwowskaa slavi ta dan s posebnim prisrčnim člankom, v katerem poudarja, da je on, naslanjaje se ob zaupanje monarhovo in dežele, kakor držav-nej ideji, tako tudi interesom dežele gališke izredno dobro služil. Dežela Galicija in nje zastopniki pozdravljajo ob tej priliki desetletnice ministrovanja svojega ministra ter izražajo željo, da bi mu bilo še dolgo dano opravljati njegovo visoko službo.
Volitve saborskih zastopnikov hrvatskih v bivšej Krajini izpale so ugodno za vladno stranko, katera šteje 22 poslancev iz 35. Mogoče da se ustanovi posebni klub srbskih poslancev. Stranka prava dobila je več sedežev nego zmerna opozicija. — Obravnave mej hrvatsko in ogersko vlado, zadevajoče premembo manipulacije v izterjanji davkov nemajo doslej še nobenega ugodnega re-sultata; torej je pričetek saborskih zborovanj, ki za visi od teh obravnav, še negotov.
Tnaitje države.
Srt»**hi uradni list priobčuje kraljevi ukaz, s katerim se stavi v pokoj general in prvi pobočnik kraljev, Fran Zacb, in sicer z ozirom na izredne zasluge, ki si jih je pridobil rečeni general za Srbijo, s polno gazo. Ravno tako se je upokojil general Kos ta Protič, nekdanji verni in zaupni sovetnik kneza Milanu, ki je pa poslednji čas bil v nemilosti. — Syn6da Akofov sklenila je v zadnji seji, da se odkaže odstavljenemu metropolitu M i-haelu samostan StudeniCa v daljno bivanje, odstavljenima škofoma iz Niša in Užice, Viktorju in Ili ero u y m u pa samostana Petkov i ca in Gor-njak. —V pravdo zoper napadnike upletena Peter. Mohačanin in pop Svetozar Brunković izpuščena sta bila 16. t. m. iz preiskovalnega zapora. Tudi zatožeucema Miti Arangjelović u in Đulovi ć- u se je proti varščini dozvolilo zagovarjati se v prostosti; tako, da je izmed vseh zatoženih sedaj jedina napadnica lika Marković še v zaporu.
Mej Anglijo  in Portugalom dognalo
se je sporazumljenje glede pripoznanja suverenitete portugalske nad deže'o ob reki Congo v Afriki; dotičnu pogodba predložila se bode kmalu angleškemu parlamentu. Z <dnja ekspedicija angleških vojnih ladij, ki je odplula proti Congo u, ima namen, braniti angleške trgovce za slučaj, da bi prišlo do sovražnih izjav in uporov proti Evropcem, ko bodo Pottugizi posedli zemljo. Da se pa angleški trgovski krogi odškodijo za izgube, ki jih bodo zbog te vladine politike v Congo deželi imeli, dobil je guverner Levje obali od ministra za kolonije, lord Der-by-ja, povelje, da ima anektirati vso morsko obal mej angleško kolonijo Sherbro in afriško prosto državo Liberijo. To razširjeno, izredno rodovitno primorje bode gotovo dajalo mnogo koristi angleškej trgovini. Na Aglečkem je trgovina z zabodom Afrike mnogo obširnejša, ko v drugih deželah, ter repre-zentuje vsako leto vrednost kakih štirih milijonov funtov šterlingov. Anglija je z zapadno Afriko zvezana z dvema progama parnikov, ki brojita 30 ladij.
Dopisi.
Iz Varšave 18. aprila. [Izv. dop ] (Dijaški nemiri). Včeraj in danes imamo v Varšavi malo dijaško revolucijo.
Vseučilišče je zatvorjeno in na dvorišči stoji oddelek kozakov z bajoneti na puškah nasajenimi, na cesti pred železnimi durmi pa zopet drugi oddelek kozakov in žandarjev na konjih.
Povod dala je surovost necega vseučilišnika (Litvanca Šukoviča), kateri je, karan od nadzornika vseh šol, slednjemu dal celo kopo zaušnic.
Ko se je zločinec odpeljal v zapor, zbralo se je nad tristo dijakov v auli in so solidarno izjavili, da dane zaušnice ne veljajo samo v imenu darovatelja ampak v imenu vs?h zbranih. Rektor je pobegnil in se skril. Poklicani cbef policije jim žuga z „vis major", ali vse žuganje ni nič koristilo. Velelo se jim je, naj pošljejo deputacijo do rektorja; ali bali so se, da bi članov deputacije potem ne doletela
svoje kozake. Top poglejte in dobro ga osnažite: a vse pa ohranite za se, da se prezgodaj ne zve v trdnjavi.
Ko je oddal svoja povelja, razpustil je nas Ivan Kuzmič. Jaz sem odšel vkupe s Švabrinom, in pogovarjala sva se o tem, kar sva slišala.
— Kaj ti misliš, s čim se bo to končalo? vprašal sem ga.
— Bog ve, odgovoril je: počakajmo. Kaj po-Bebnega še zdaj ni videti. Če že . . .
Tu se je zamislil in raztresen začel je žvižgati neko francosko arijo.
Kljubu vsem previdnostim se je vest, da se bliža Pugačev, hitro razširila v trdnjavi. Ivan Kuzmič, dasi je jako spoštoval svojo soprogo, vender bi jej nikakor ne bil izdal tajnosti, ki mu jih je nakla dala vojna služba Ko je dobil pismo od generala, je na jako umeten način odpravil Vasiljiso Jego-rovno: rekel jej je, da je Gerasim dobil pismo iz Orenburga, katero hoče ohraniti v velikej tajnosti. Vasiljisa se je brž odpravila v gosti k popinji in vzela je seboj Mašo, da bi jej ne bilo dolgčas.
Ko je odšla soproga, poslal je Ivan Kuzmič po nas, Palaško je pa zaprl v čumnato, da bi ne mogla kaj poslušati.
Vasiljisa vrnila se je domov, ne da bi bila kaj spravila iz popinje; doma je izvedela, da je bil tačas, ko nje ni bilo doma, pri Ivanu Kuzmiči svet, in Palaška bila je zaprta. Domislila se je, da jo je le slepil njen mož in obsula ga je z vprašanji. Ivan Kuzmič bil je pripravljen na napad. Ni malo ga ni osupnilo njeno dopraševanje, pogumno je odgovoril svojej  radovednej ženici:  „Poslušaj  mamica, naše babe so si izmislile kuriti peči s slamo,  kar je pa nevarno, zato  smo  se posvetovali   in izdali strogi ukaz,  da se imajo peči kuriti  s hosto in poleni41. — „Zakaj si pa zaprl Palaško?" vprašala je Btot-nica.   „Zakaj je sedelo ubogo dekle v čunmati, dokler se nesvi vrnili?" Ivan  Kuzmič ni bil pripravljen na tako vprašanje; prestrašil se je in blebetal je nekaj, kar ni imelo nikakega pomena; Vasiljisa je pa do dobrega se prepričala, da jej njen mož ni povedal resnice,  ker je pa vedela, da ničesar ne spravi iz njega,  nehala ga je popraševati in začela je govoriti o slanih kumarah,  kakeršne zna pripraviti na neki posebni način Akulina Pamtilovna. Vso noč ni mogla zaspati Vasiljisa Jegorovna, premišljevala je ves čas, kaj  bi bilo neki v glavi njenega moža, kar bi ona izvedeti ne smela.
Ko je šla drugi dan iz cerkve, videla je Ivana
Ignatjeviča, kako je spravljal iz topa cunje, kamenje, oblanice in drugo šaro, ki so jo vanj na mašili otroci. „Kaj neki pomenijo te vojne priprave? Ali jej Ivan Kuzmič morda prikriva take neumnosti?" Poklicala je k sebi Ivana Ignatjeviča s trdnim sklepom, od njega izvedeti tajnost, ki je mučilo njeno Žensko radovednost.
Vasiljisa začela je svoj pogovor z gospodarskimi zadevami, kakor sodnik, ki začenja svojo preiskavo s postranskimi vprašanji.
Potem je pa umolknila nekaj minut. Po kratkem premišljevanji je zmajala z glavo in vzdihnila: „Gospod Bog! Lej, kaj se vse sliši! Kaj bo ii tega?"
— Oj mamica! odgovoril je Ivan Ignatjevič: Bog je milostljiv, vojakov imamo zadosti, smodnika veliko, top sem tudi osnažil.
„Kak človek je ta Pugačev?" vprašala je po-
veljnica.
Zdaj je zapazil Ivan Ignatjevifi, da se je zagovoril, in ugriznil se je v jezik. A bilo je prepozno. Vasiljisa Jegoro7na ga je prisilila, da jej je vse povedal, ko mu je poprej obljubila, da ne bo nikomur zinila niti besedice o tem.
Vasiljisa Jegorovna je pa tudi obdržala svojo
kazen mestu vseh. Mej več ur trajajočim debatira-1 njem zastavili so koraki vse mostovže in vrata in naposled primorali jih posamezno dvorano zapustiti, med tem ko se je sleherni moral legitimirati.
Universiteta se skoraj brez dvombe gotovo za letos zatvori.
Iz Zagreba 22. aprila. Obstoj a vsa vojnička krajina volila je dne 19, 20 in 21. aprila svojih 35 zastopnikov v sabor hrvatski. Kakor je bilo predvideti, zmagala je vladina stranka na 30 mestih, dočim je pridobila Starčev ičeva stranka prava tri zastopnike in sicer: odv. dr. Fr. Pilipiča v Karlobagu, odb. dr. Grgo Tuškana v SvarČi in trgovca KrajaČa v Brlogu; a MrazoviČeva narodna opozicija samo jednega, namreč vseuč. profesora dra. Gjuro Pilara v Brodu. V Karlovcih bode ožja volitev izmej dveh vladinih kandidatov, a trgovec Peter Slepćević izvoljen je na obeh krajih. Izmej vladinih zastopnikov je največ Srbov, tudi baron Živkovič je izvoljen v Zemunu, čeravno že ima mandat, sicer pa največ penzionircev, popov in nekoliko trgovcev.
Demoralizacija naroda je globoke korenine pognala, če so mogli pridobiti zastopniške mandate urnir. kapetan Josip Mraovič v Sunju, domobranski ritmajstr Milan tstankovič v Plaškcm, in drugi taki, ki bodo zastopali narod hrvatski takisto, kakor je zastopal svoje dni Slovence kamniški stotnik Seidl, pa še tako ne, ker je Seidl barem govoriti znal nemški, ti pa ne znajo govoriti niti nemški, še manj pa hrvatski. Umirovljeni veliki župan Ivan Kukulje-vie, tast kapitanu Mraoviču, je tudi izvoljen v Ogulinu, a umirovljeni dvorski sovetnik Nik. Badovinac v Slunj i.
Kako bodo zastopali narod ljudje, kakor so: pop Jovo Živkovič, pop Jovo Šorak, Proko Mandic, umirovljeni podpolkovnik Omčikus, umir. major Ko vačevič, umir. stotnik Ivić itd., pokazala bode bodočnost.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) daroval je občini Javorje 200 gld. za zgradbo šolskega poslopja.
— (31693 goldinarjev) mora plačati Kranjska vsled razsodbe državnega sodišča tržaškemu mestu. Po postavi z dne 29. februvarja 1868 namreč stroškov za najdeučke ne plačuje več dežela, v ka-terej je najdenišnica, ampak najdenčkov domovinska dežela. Do I. 1874. plačala je Kranjska 115.482 gld. za take otroke, ki imajo v Kranjskoj domovinsko pravico, a so bili pred tem obrokom vzprijeti in oskrbovani v najdenišnici. Ko je Trst zahteval na dalje še 31.693 gold. za oskrbovanje tacih otrok od 1. 1874 do 1330, ni Kranjska hotela več pla čati ter izjavila, da je tudi onih 115.482 gold. po krivem plačala. Pri državnem sodišči zmagal je Trst, kateri bi bil, da je podlegel, moral povrniti tudi omenjenih 115.482 gold. Kranjskoj nazaj. Za Kranj ako šlo je tedaj v tem slučaji vsega vkupe za 147.175 goldinarjev!
— (Novo pedagogično načelo) izumil je gosp. Schmidt, učitelj telovadbe v Ljubljani. Nedavno zaprl je nekega dijačka v prostor, kjer se hrani premog. V tem zaduhlem prostoru prevzel je mladega dijaka mraz in neugodni vzduh tako močno, da je par dnij ležal bolan. Ne vemo, so se li sta-riši ali pa skrbniki zaradi tega pritožili, to pa znamo, da se zbog tega nič zgodilo ni. Ne bodemo zagovarjali razposajenosti učeče se mladine in dobro znamo, kako potrebna je disciplina, to pa moramo javno zahtevati, da se z dijaki ne ravna na tak način, ki se nikakor opravičevati ne da in ki je na kvar zdravju.
— (Za sodnijov Brdib.) Pretekle dni vprašani bili so Brici, kakor poroča „Soča-, ali so za sodnijo v Brdih ali ne. Vsi od prvega magnata do zadnjega najemnika podpisovali so radostno in navdušeno zapisnike. A načelniki sodnij, pod katere sedaj Brici spadajo, v Gorici in v Korminu, kakor tudi okrožna soduija v Gorici in odvetniška zbornica izjavili so se v nasprotnem smislu. A Bnci ne odnehajo. Prosili bodejo in trkali, dokler se jim odpre in vztrajnost za pravično stvar bode naposled ven-dtr dobila plačilo.
— (Dijaške ustanove.) Razpisanih je nad dvajset dijaških ustanov za kranjske dijake. Prošnje do 16. maja t. 1.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Idrija 23. aprila. Včeraj ob Vi 4. uri popoludne je umrl dvorni svetnik vitez gospod Lipold.
Najnovejše vesti.
Iz Požuna se poroča v 21. dan t. m.: Sponga bode danes  po noči ob 11. uri vsled rekvizicije državnega pravdništva peštanskega odpeljan v Budimpešto. Spremljata ga dva pro staka in jeden korporal.
Izredno poslanstvo Madagasov, ki se je bavilo nekaj dni v Hamburgu, prišlo je 21. t. m. v Berolin, da sklene trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
V Rimu umrl je 21. t. m. kardinal An-
tici-Mattei.
Narodni svet v Bernu izvolil je Aeplija izrednim poslanikom in pooblaščenim ministrom za Dunaj.
Knez bolgarski je poslovivši se od sultana v 21. dan t. m. odpotoval iz Carigrada v Atene. Nemški carinski nadzornik Zorn v Carigradu umrl je vsled mrtvouda.
V Petrogradu otvori se danes vsled carjevega povelja nova kmetska poljedelska banka z devetimi poddružilicami.
Razne vesti.
* (Človek mora srečo imeti).   K slavnemu Tallevrandu, ko je bil minister vnanjih zadev,
prišel je nekega dne mlad človek iz plemenite I-bine, proseč za kako službo. Mladi človek bil je inteligenten in v vsakem oziru povpljen prositelj, vrhu tega imel je uplivne pokrovitelje: „Ali ste se učili iiplomaeije?" vpraša ga Tallevrand. — Da, e'kce-lenca. — „To je prav; pri poslaništvu v Stočkhotmu izprazneno je mesto tajnika, to bo vaše. Še danes dobite dekret." — Srečni prositelj zahvali se toplo m prisrčno ministru. Ko hoče ravno oditi, zadrži ga Tallevrand. .Še jedno vprašanje", pravi minister, imate kaj sreče?" — Žal da se mi to do sedaj v življenji še ni posrečilo, odvrne bodoči diplomat. — ,Če je taka", odgovori Tallevrand, „vam moram obljubljeno mesto odpovedati. — Človek mora srečo i m eti!"
* (Roman iz življenja.) Iz Nizze poroča se naslednja romantična povesi: 35 letna kontesa T. ustrelila se je 12. t. m. v svojej vili na „Promenade anglaise" z revolverjem. Kontesa bila je Rusinja. Govorilo se je, da ima ogromno premoženje, in po tem, kakor je živela, moralo se je verovati, da je jako bogata. Posebno na korsi kazala se je v nežnem kabrioletu, pred katerega so bili uprežem štirje čudovito lepi konji. Rusinja, jako ponosna gospa, pikantnega obraza, je s svojo malo krepko roko sama brzdala konjiče. Konteso T. smatrali so neomo-ženo, a pripovedovalo se je sem ter tja v krogih, da ni bilo vedno tako. Dostavljalo se je, da je pred kakimi desetimi leti z višim ruskim uradnikom stala pred altarjem; njeni soprog pa je bil zapleten v neko nihilistično zaroto tako zelo, da je bil obsojen v prognanstvo v Sibirijo. A na transportu umrl je vsled prehlajenja za plučnico. Kontesa T. šla je v inostranstvo, navduševala je preteklo zimo v Parizu, ter bila v tej saisoni zvezda v Nizzi. Kot uzrok samomora pripoveduje se: Kontesa seznanila se je tukaj s pariškim aristokratom Vicomte d'E. Akoravno 7 ali 8 let mlajši od kontese, zaljubil se je vender v lepo in duhovito gospo in njegova ljubezen bila je jednako strastno vzprijeta. Kar sta bila oba dva osamočena na svetu in se jima ni bilo treba ozirati na rodbinske spone, delala sta kakor hitro možno, če tu''* tiho, vse priprave za poroko. Kar pride nepričakovano iz Petrograda poroč'lo, da kontese soprog, o katerem se je mislilo, da je že mrtev, še živi, da je pomiloščen in da se je vrnil v domovino. Kakor strela z neba zadela je ta vest nevesto; Vicomte d' £ pa misleč, da je varan, znosil se je grozno nad dosedanjo ljubico in se poslovil za vedno od nje. V svojej bre/.upnosti vzeta je kontesa T. revolver in storila konec svojemu življenju.
* (Hrabri psi.) Kraljevo pomorsko topni-čarstvo v Londonu, ki se je v Egiptu tako slavno odlikovalo, uložilo je nenavadno prošnjo na adraira-liteto. Prosi namreč, da pes „Nellie", ki se je udeležil vse vojne v Egiptu, dobi dekoracijo. „Nel-lieu bil je prisoten pri vseh bojih in bitkah posebno pri Tel el-Kebiru. Častniki in prostaki kupili so mu srebrn ovratnik s primernim napisom in če bode prošnja uslišana, obesili mu bodo za ovratnik še svetinjo kraljice in zvezdo kediva v pomanjšanej obliki.
* (Levi so se podražili.) Kakor se poroča egiptovskim časopisom, so vsi lovi na leve bili jako malouspešni, ker v vsej Nubiji niso ujeli niti jednega leva. Vsled mnogokratnega lova izginil je lev v tamošnjih pokrajinah skoro popolnem in ves plen lovcev bile so le nekatere opice, štruci, itd. Pri tacih razmerah bode cena levov za menažerije poskočila.
obljubo, nikomur ni nič omenila o tem, razun po-pinji in tej zato, ker je njena krava še hodila po Btepi in bi jo utegnili ugrabiti razbojuiki.
Mej kozaki v trdnjavi pokazala se je nenavadna razburjenost; po vseh ulicah so se zbirali v trope, tiho se razgovarjali, in razkropili se zopet, ko so zagledali kakega dragonca ali posadkinega vojaka. Poslali so k njim ogleduhe. J u laj, krščeni Kalmik, naznanil je poveljniku važne stvari: poro čila narednikova bila so po besedah Julajevih laž-njiva; ko se je vrnil, pravil je prekanjeni kozak svojim tovarišem, da je bil pri puntarjih in se je predstavil njih poveljniku, kateri mu je dal poljubiti roko in se je dolgo razgovarjal ž njim. Poveljnik ukazal je zapreti narednika in postavil je Ju-laja na njegovo mesto. To je kozake jako razjezilo. Glasno so ropotali; Ivan Ignatjevič, izvrševatelj po-veljnikovih povelj, jih je na lastna ušesa slišal govoriti: „Ti bomo že pokazali, podgana posadkina 1" Poveljnik hotel je ta dan izpraševati ujetnika, pa narednik jo je bil popihal iz zapora, najbrž s pomočjo svojih somišljenikov.
Nov dogodjaj  je  silno vznemiril poveljnika. Ujet je bil Baškirec z nekimi ščuvalnimi pismi.
Radi tega sklenil je poveljnik poklicati Častnike na posvetovanje, in hotel je Vasiljiso Jegorovno odpraviti pod kakim izmišljenim predlogom iz doma. Ivan Kuzmič pa je bil človek resnicoljuben in odkritosrčen, ter ni našel nikakega druzega povoda, nego kakeršnega je bil že uporabil kdaj.
— Poslušaj me, Vasiljisa Jegorovna, rekel je, oče Gerasim dobil je, pravijo, iz mesta . . .
— Že vem, Ivan Kuzmič, pretrgala mu je po-veljnica besedo: že zopet misliš sklicati vojni svet in pogovoriti se o Emiljanu Pugačevu, slabo si jo pogodil.
Ivan Kuzmič je kar debelo gledal. No, mamica! rekel je, če že vse veš, pa ostani in posvetujemo bo vpričo tebe.
— Tako je prav, odgovorila je poveljnica: ali ti je mari treba tajiti? Kar pošlji po častuike!
Zbrali smo se. Ivan Kuzmič prečital je nam vpričo svoje soproge nek oklic Pugačeva, napisan od kakega pisanja na pol zmožnega kozaka. Razbojnik je objavil, da hitro pride v našo trdnjavo in vabil je na svojo stran kozake in vojake, poveljnikom je pa priporočal udati se in grozil jim je b smrtjo, ko bi se ustavljali.   Oklic bil je poln gro-
zovitih in surovih izrazov, ki bi bili gotovo napravili nevaren utis na priproste ljudi.
— Kak slepar! zaklicala je poveljnica. Kaj se še predrzne nam predlagati! Morda misli, da mu bomo šli naproti in položili zastavo k njegovim nogam! Oh, prokleti pasji sin! Ali mari ne ve, da Brno že štirideset let v službi in smo že vse skusili, alava Bogu! Morda se je že našel kak tak poveljnik, ki se je udal razbojniku?
— Kakor se kaže, da se je, odgovoril je Ivan Kuzmič. Pravijo, da je sovražnik vzel že več trdnjav.
— Najbrž mora biti tudi močan, opomnil je Švabrin.
— Bomo kmalu spoznali njegovo pravo moč, rekel je poveljnik. Vasiljisa Jegorovna, daj mi ključ od zapora. Ivan Ignatjič, pripelji Baškirca in veli Juhiju prinesti biče.
— Počakaj, Ivan Kuzmič, rekla je poveljnica ustajajoč s sedeža. Počakaj, da odpeljem našo Marijo kam iz hiše, prestrašila bi se, ko bi zaslišala kričanje. Da resnico povem, tudi jaz ne maram biti pri takih preiskavah. Srečni ostanite!
(Dalje prih.)
Loterij ne srečke 21. aprila. Na Dunaji:    4,     61,     67,     18, 47. V Gradci:     75,     59,     43,     36, 68.
Tujci:
23. aprila.
Pri Slonu: Otto z Dunaja. — Poche iz Trsta, — Klein iz Kamnika. —
Pri Malici: Steiner z Dunaja. — Dr. Samarugo iz Gortce.
Pri avstrijskem cesarji: Schmidt i Dunaja. — Herleinsperg iz Ljubljane.
Meteoru logično poročilo.
A. V LJubljani:
P	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v nun.
20. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	72987 mm. 728-19 mm. 731-78 mm.	+ 10-4° C 4-18-7° C 4- 8-6° C	si. vzh. b1. jz. si. vzh.	jas. d. jas. d. jas.	mm. dežja.
21. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-42 mm. 731-99mm. 733*61 mm.	4- 8-0° C 4-12-2» C 4- 6-2° C	si. sov. z. vzh. si. vzh.	jas. j »8. ja0.	O00 mm. dežja.
22. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-39 mm. 730-18 mm. 73004 mm.	4- 1-8° C 4-ll-30C 4- 7-2° C	si. vzh. si. jvz. si. vzh.	jas. obl. obl.	ODO mm. dežja.
B. V Avstriji »ploh:
Zračni pritisk jo večinoma povsod pal, vender ne povsod jednakomerno; vsled nejednake razdelitve je bil razloček mej maksimom in minimum precej ekstremetu Temperatura, poprej že vočjidel nadnormalna, je zadnjo dni zopet pala ter bila k večjemu normalna, navadno pa pod-normalna. Razloček mej maksimom in mininiom se je zmanjšal. Vetrovi so postali nekoliko močnejši, sicer ao> bili pa precej spremenljivi; največkrat ho vender prevladovali vzhodni. Nebo jo zelo spremenljivo, največkrat deloma jasno, vreme nezanesljivo, sem pa tja mokrotno.
:D-u.n.sđsIrsi "borza
dne 23. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta .......       . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke , ,.....
Kreditne akcijo...... .
London   . ..... . .
Srebro ... .......
Napol. . .........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemško marke .....
4°/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.        100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.
Ogrska ztata renta 6°/0......
4°/
„     papirna renta 5°/0.....
5*/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . Dunava rog. srečke 6'/,    .   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/i9/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Aki-ijo anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v.
78 gld. 70		
79		Ob
98		25
93	■	20
834	w	—
317	9	10
119	n	70
9	7t n	60
5	rt	65
58		BO
119	m	50
1«8	n	50
98		10
120	rt	20
	Ti	05
88	n	—
103	n	—
113		75
117	rt	75
101)	rt	60
104	n	75
173	rt	50
19	m	50
116	rt	75
224	n	—
kr.
„Pesnij venec"
za glasovir uredil "Viktor ZFaiTZEia,.
V založbi podpisanega izšlo je s tem naslovom novo delo tega priljubljenega skladatelja, čigar ime je že znano po prijetnih skladbah Milica-pnlka in Jour-fixe-koračnica.
Cena 00 kr., po pošti 95 kr.
(250-5) Iv. Giontini v Ljubljani.
(259—1)
se daje na dobrem prostoru v LJubljani
prodaj alnica
z vso opravo za prodajo špecerijskega, blaga, ali pa se tudi oprava (stelažo itd.) takoj proda. — Natančneje o tem pove g. Lamove«. Pred škofijo Št. 16.
Št. 5640.
Jtiazglas.
(260—1)
V iioiicmIcIJt-k  »In«' 30, aprila t. I.
dopoludne ob 10. uri se bo pri tuaajšnjem magistratu mestna kopelj v Koleziji za leto 1883 po očitnej dražbi v najem oddala.
To se razglasi v splošno vednost z dostavkom, da se do dneva ustne dražbe tudi pismene ponudbe vzprejmo in da se zamorejo dražbeni pogoji v uradnih urah pri podpisanem magistratu zvedeti.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 12. aprila 1883.
Za župana: Perona.
V
-v M +1 nl>l \t\ni
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 3STO"\7~_ Preložil M. Malovrh. Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr.
%a znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. Životopisje, spisal liajč Boz. — Prešern, Prešerin
sli Preširen, Bpisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Iiibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode? novelica, spisal J. Ogrinec, Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr.
III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal J. Shalec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skalec. Velja.................15 kr.
V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman, francoski spisat Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 k r.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spiBal II. lievičre, poslovenil Davorin Ilontnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Ho.stnik. Velja.........15 kr.
VIII. zvezek, ki obsega: Pomladanski valovi, roman,   spisal  Iv. Turgcnjev,  poslovenil  dr, M. Samec. —
Velja.................25 kr.
Kđor hoče katero koli teh knjig dohiti, naj piše ,,lMaro«luej TIskarni6* in Jih dobi po poAtnein po* imetji. Vseh O zvezkov skupaj se tlu /m k u i ž h, h o ceno 1 k ld.
Za vseh 6 zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne z« ozke B kr., za „Novu pa 10 kr.
Eksekutivni odbor za dekoracije
odprl je z dnem IO. aprila svojo pisarno
na Kongresnem trgu v Lavrenčičevej hiši št. 12
pri tleh prva vra'a na levo, začasno uradovaje od 10. do 12. ure dopoludne, kjer daje gg. obrtnikom na njihovo Željo pojasnila o dekorativnih delih, ki ae imajo izvršiti povodom prihoda Nj. Veličanstva presvetlega cesarja.
Eksekutivni odbor za dekoracije,
v dan 16. aprila 1883. (248—3)
Marij in celjske kapljice za želodec,
iiepiesežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper nealast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-nje, klelo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno ln elez, /.oper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz žeiodca), zoper kri V Že-lodol, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nioi, Jetrah in zoper zlato žlic!
(kovini sKnlogra: Lekar €. Brady9 Kreroaicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima sstxrxo : V L j u b 1 j a n i: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prefiirno vem trgu. V N o v e m mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G i ion col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar D r a g. Ša vnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Ornomlji: lekar Ivan Blažek.
IW~ Svarite v T Ker so v zadnjem času nag Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z nadim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim ziiauue-nJem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—85)
Ullirll   SO  V  IJUbij«!lil : 1 ,     l7- »P*«' Barba Oblak, dninarica, 38
let, za pleur. exsudatom.
18. aprila: Matija Svigelj, posestnik, 40 let, za kron. plučno tuberkulozo. — Reza Hren, gostija, 60 let, za vodenico.
V dežcinej bolnici:
16. aprila: Neža Janežič, gostija, 50 let, za vodenico.
„AZIENDA",
avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem
---------.^»gJ^KH*----
ČaBt nam je naznauiti, da vzprijeinamo zavarovanja proti škodi, narejeni po
SEMT" "bodi
sna Si irskem. Koroškem in Kranjskem,
po ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejSih doplačevanj. Škode se kulantno likvidirajo in takoj izplačajo.
Ponudbe za zastopanje v okrajih, kjer druSfcvo še ni zastopano, vzpri-jeraa in daje potrebna pojasnila
u glavno zastopstvo v Gradci za Štirih, Koroško in Kranjsko
in nla* na agentura pii gospodu
Viljemu Majrer-ju,
lekarju v Ljubljani, na Frančiškanskem trgu št. 2.
(261—1)
prilep za kurja očesa
uporablja se že več desetletij kot gotovo uspešno in brez bolečine delujoče sredstvo za odpravo kurjih očes.
Uspeh tega po dr. Schmidt-n izumljenega prilepa za      Varstvena znamka, kurja očesa je skoro nepričakovan, ker se moro po večkratnoj uporabi vsako kurje oko odstraniti brez kake operacijo. Cena jednoj Škateljci s 15 prilepki in roženim dletcem za izpulitev kurjih očes jo
|f S3 ki*, a. v. ~W Glavna zaloga v ««       nir/.-i na Nižeavstrijskem v .1 ni i Ju
Itilluer-jii lt»liarul.
NB. Pri nakupovanji tega preparata naj p. n. občinstvo blagovoli paziti na to, da ima vsaka škateljca na zunanjem zavoji tu natisnjeno zuainko.
Dr. Belir-ov izlecek za živce,
izdeluje se iz zdravilnih zelišč po posebnem navodu in se je ob-uesel izza mnogo let kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolečinam, kakor trganji, migreni, ishiatli bolečinam v križi in hrbtu, božjasti, otrpnenju, e šla bije nju in polucijam. Nadalje se dr. Behr-ov izvleček IZ živce osobito uspešno uporablja proti protlnu in rheumatizmu, otrdelim mišicam, trganju v členkih in kilah, nervoznemu glavobolju iu šumenju po ušesih.
I»r. Behr-ov živčni ekstrakt uporablja se samo povrh života. — Cona jednoj steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v-
Glavna zaloga za razpošiljatev: «i««s:ir«it«- Nižeavstrijsko, v
lekarni Julija Ilitiiior-Ja.
NB. Pri nakupovanii tega preparata naj p. n. občinstvo blagohotno pazi na to, da ima vsaka steklenica na svojem zavitku natisnjeno poleg stoječo znamko.
l>r. Mclimidt-ovi prilepi za kurja oeem* in dr. Bekr-ov živčni ekNlrnltt dobivajo so v Ljubljani pri J. Svobodi, lekarnarji in J. pl. Trn-koezy-ji. lekarnarji, kakor tudi po mnozih lekarnah v Kranjskoj. (143—4)
Varstvena znamka.
lzdatelj in odgovorni urednik Mukso A nun'-,.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
4395