36
Slovansko slovstvo.
v
* Paul Jos. Safašik's Geschichte der siidslavischen Literatur. Aus dessen handschriftlichem Nachlasse her-ausgegeben von Josef Jirecek. I. Slovenisches und Glagolitisches Schriftthum. Prag 1864. Verlag von Fried. Tempshij. — Cena 1 gold. 60 kr.
Ni sicer v slovenskem jeziku pisana knjiga, ki jo danes „Novice" na celo stavijo slovenskemu slovstvu, a slovensko slovstvo obsega iz početka do leta 1830 v taki obširnosti na 149 straneh, da dosihmal še nismo imeli tolikšne bibliografije. Bolj na drobno bomo govorili drugi pot o tej knjigi, kteri je visokoučeni naš C op največ gradiva podal, in za ktero smo g. Jirečku (zetu Safafikovemu) hvaležni, da ji je pripomogel na beli dan. Dobro doslo nam tedaj delo, ki nam imenuje knjige slovenske in pisatelje do leta 1830 — tedaj ravno iz tiste dobe, iz ktere je težko bilo nabrati vse, kar se je godilo na slovstvenem polji. — Že danes pa moramo omeniti nekaj. Na strani 85. smo zadeli pod napisom: „Dramen4' na neko delo, ki se spevoigra (opera) imenuje z naslovom: „Bellin", ena opera, fkusi Jan Damafzena; kratka alegorična stvarca je na 8 listih, natisnjena v P. Markusa „Pisanicah"   leta  1780;   osebe so:   Bellin
(sonce), Burja, Sej vina (Ceres), Rožnecvitarca (Flora), Sadjanka (Pomona) — vse tri nimfe unih bogov. Igra se začne, da nimfe, v barki se peljaje, pojo „ario":
Vofimo seftrize! Vofimo serzhnu: Gibajmo ročice,
Veslajmo rozhnu! Gonimo! Trudimo! itd.
K tej operi — prvi slovenski! — je Jakob Zupan, učitelj v Kamniku, muziko zložil. Brž ko ne je tedaj ta opera kdaj igrana bila. Čeravno muzika morebiti ni dosti več vredna kakor beseda Damascenova, bi vendar prav bilo, da bi, če ni že zgubljena, pogube oteli to muziko. Ako kdo ve za to delo, naj pove; ali če ima sledu, naj sledi po nji. Kakor drugi narodi cenimo tudi mi svoje starine!
* Pridige. Govoril Janez Zlatoust Pogačar, dohtar bogoslovja, korar stolne cerkve in predsednik knezoškofijske zakonske sodnije v Ljubljani. Natisnil J. R. Milic.   Založil pisavec.
Zora slovenskega literarnega leta 1864 je prelepo napočila. Tudi na cerkvenem polji je izšla knjiga, ki naj se ponaša ž njo ves narod slovenski. Pridige so korarja dr. P o ga carja. Posvečuje pridige slavni govornik njim , ki jih je o slovesni novi maši s povzdig-njenim srcem spremljal k oltarju; nekdanjim učencem na poti v božje svetinstvo in vsem duhovnim bratom po Slovenskem v znamnje bratovske vzajemnosti.
Deljene so v tri dele. Prvi obsega pridige pri novih mašah; drugi dve vrsti postnih pridig in tretji pridige o raznih priložnostih.
Ni namen teh vrstic pretresati^pričujočo knjigo: le nektere črtice naj se omenijo. Ce pregleduješ vrsto novomašnih pridig, res se ne ve, ktero izmed njih, in kaj bi v vsakteri bolj povzdigoval. Vsaka novomašnih pridig meri na dve strani; razlaga dolžnosti mašnikov in vernega ljudstva. Toraj pridige tega dela ne bodo le v osebno premišljevanje duhovnom, vidim jih v duhu tudi v roki marsikakega neduhovna, ki je tu ali tam slišal zdaj tiskano pridigo iz ust navdušenega govornika. Prebiral jih bo marsikdo, ki je s tesnejimi vezmi navezan na tega ali unega mašnikov, ki so jim govorjene bile pričujoče pridige, zopet bo prebral pridigo in vedno se mu ponovil spomin veselega dne; nisem porok, da bi mu pri branji ne kanila z oči marsiktera solza v spomin veselega dneva.
Postnih pridig obe vrsti se odlikujete , kot sploh vse, po čudnem bogastvu podob, priči ste prežive domišljave pisavčeve. Koliko krasnih, izvirnih misel, ki je vsaka sposobna, da se cel govor iz nje osnuje.
Med priložnostnimi pridigami ste dve, ki spadate v sveto leto in ste bile obe pridigovane v ljubljanski frančiškanski cerkvi.
Sledite  dve predpustni pridigi ^govorjeni   v Tržiči. Naslednja božična,  pridigovana v Senklavži, veličastna je v podobah.   Zato sledi ena najbolj podučivnih, pridigovana je bila v Trnovem na Belo nedeljo,   govori o darovih sv. Duha.
Sledite pridigi o posvečevanji cerkva. Prva, govorjena v Laščah, druga v Horjulu. Za to je govor v poslovljenje od stare Loške cerkve, ker namenili so se Ločani nov in lepši tempelj postaviti živemu Bogu.
Natisnilo se ni veliko iztisov, delo obsega 27 pol v osmerki, toraj 424 strani.
Stopi naj toraj delo v beli svet; priča je visoke učenosti in blagega srca pisavčevega; prepričujte se» sami ter vzemite in berite.