**3Uoit
Izdaja DO Avtoteima n. sol. o. Ljub-Ijanstf Titova 36.	uredniški
odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova*, telefon 317-044, int. 68. Tis\ Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopisi izhaja enkrat mesečno, r— Oproščeno |Šfometnega davka po ^^Sflepu 421-1/72.
avtotehna
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA Leto VI	Redna izdaja	Št. 2 — Februar 1980
Naše Glasilo v letu 1979
Leto	Zunanji sodelavci	Notranji sodelavci	Honorar	Tiskarna	Skupaj	Cena enega izvoda
1975 (6 št.)	15.000	8.8112,50	8.100	58.456	90.368,50	16,73
1976	16.500	8.250	17.243,14	120.999	162.992,14	15,00
1977	18.000	2.500	17.120,60	143.613,50	181.234,10	16,78
1078	30.000	1.500	33.366,02	186.344,10	251.210,12	23,26
1979	30.000	—	23.471	195.562,02	249.033,02	23,06
Skupaj	109.500	21.062,50	99.300,76	704.974,62	934.837,88	—
Uredništvo, 28 priispev-
Ni potreben noben poseben napor, da vidiimo, da Skoraj ni delovne organizacije, ici ne bi redno ali občasno izdajala časopis, bilten itd.
Lepo in prav, kajne? Prav zaradi tega, ker je za uspešno delo v delovni ali družben apolitični organizaciji in za samoupravljanje na sploh potrebnih čim več dobrih, Ipravih in razumljivih informacij, ki morajo krožiti med ljudmi. Lepo pa predvsem zato, ker so takšni časopisi ob prizadevanju njihovih urednikov, ponekod tudi poslovodnih organov, po preboleli Statusni, oblikovni in usmeritveni bolezni tudi privlačno oblikovani in tiskani (pri nas se zato še trudimo).
Hkraitd !so kot po dogovoru (z redkimi izjemami, med katere spada tudi naše Glasilo) kljub raznim situacijam, uspehom in neuspehom, ki se odvijajo v posamezni organizaciji — to seveda ne velja za nas. polna načrtov, predlogov iitd. za lepšo prihodnost in boljše delo. To samo po sebi ne bi bilo narobe, 'Če se ta optimizem ne hi izražali le z nagelj čki, stiškd rok, nasmeški na slikah, pa morda še Iv načrtih, predlogih, sklepih in njihovimi obrazložitvami. Vmes pa razen o uspehih domačih kegljačev, o izletih planincev in odhodih v pokoj običajno nič posebnega. (Tudi
to ne velja v celoti za naš časopis).
S pristavkom, »običajno«, pa lahko zapišemo — nič kritike, ne polemike, nobenih predlogov, ustvarjalnosti, analiz in vsega, kar lahko prištevamo med dejavnosti samoupravlj<anja. Seveda so redke izjeme, ki potrjujejo pravilo (poizkusite sami presoditi, ali naš časopis spada med te izjeme ali ne!). Navsezadnje so odgovorni organi (npr. DS DO) adi organizacije (npr. ZK) ali tovariši ter celo bralci s takim stanjem (pri nas namreč) kar zadovoljni.
Pa kljub temu glasilo izdajamo z drugim namenom,
predvsem zaradi vsega tistega, kar je pred in med predlogi in sprejemi sklepov, kar je v našem delu za danes in boljši jutri, da si ob delovnih in drugih uspehih lahko sežemo v roko, Ise slikamo itn. — (naj še drugi čitajo — kakšni smo.
Naj takemu razmišljanju v potrditev dodamo še pregled prispevkov po vsebini in z imenom avtorja:
O finančni problematiki
— 5 prispevkov A. Plevčak.
O poslovanju — 8 pri-spevlkav. Po enega: D.Maj-dič, D. Jerše, F. Petkovšek,
S.	Lovrenčec, A. Plevčak, služba za komunikacije in dva prispevka uredništvo.
O planih in programih —
10 prispevkov. Po en pri-
spevek: M. Batič, C. Peršak, M. Hočevar in SM. Tiri prispevke A. Plevčak in štiri uredništvo.
O realizaciji in prometu
— Dva prispevka', in sicer enega A. Plevčak in enega F. Petkovšek.
O družbenopolitičnem dogajanju —19 prispevkov. Po en prispevek J. Černič in F. Blatnik, dva članka A. Behir-endis, tri prispevke Klub upokojencev, ostalih dvanajst pa uredništvo.
LO in DSZ — 9 prispev-kov. Po en prispevek S. Žigon, M. Pavšelj, A. Žužek in služba sama kot Itaka, dva prispevka F. Kušar in tri prispevke B. Jamovsky.
O kulturni dejavnosti —
En prispevek L. Žorga.
Iz pravne službe — en
prispevek.
Ostale dejavnosti, šport, rekreacija in planinstvo —
117 prispevkov. Po en prispevek: N. Pleterski, A. Be-hrands, V. Boškin, J. Končan, J. Černič, J. Vidmar in urednik, dva prispevka M. Pavšelj in 8 prispevkov R. Dobrila.
Razno (od ZSS, intervjuji, zabava) — 118 prispevkov. Bn Iprispevak M. Balantin, dva E. Železnik, pet prispevkov od zunaj in 10 prispevkov uredništvo.
Fotografije: Več kot sto
Objavljenih. Prispevali Ipa so jih: R. Dobrila, F. Kušar, J. Černič, J. Končan, F. Blatnik, M. Cajhan, S. Slilpioščk in C. Jenčič.
Cenjeni bralci, opozoriti vas moram, da sem v ta pregled vnesel le vsebinsko bogatejše prispevke. Če torej dobro /pogledamo, opa-žilmo predvsem dva problema. Prvič: po prvih štirih najvažnejših temah komaj dva prispevka na številko (v poprečju seveda). Drugič: če pogledamo imena avtorjiav prispevkov, bomo videli, da med njimi ni (razen enega) vodilnih tovari-
šev, predsednikov delavskih svetov, IO sindikatov, ZK in še koga morda. Mislim, da komentar tu ni potreben. Po kljub temu poglejmo, kako thk pregled izgle-da z omenjenega zornega kota:
Generalni direktor, nobenega prispevka.
Pomočnik gen. dir. za finance, deset prispevkov.
Pomočnik gen. dir. za ekonom., nobenega prispevka.
Direktorji TOZD, nobenega prispevka.
Od petih predsednikov DS sta po en prispevek objavila dva.
Predsedniki sindikatov, nobenega prispevka.
Sekretarji ZK, nobenega prispevka.
Vodje raznih služb, le (pet prispevkov.
Direktorji predstavništev, nobenega prispevka.
kov.
Kot vsako leto moramo tudi letos podati pregled porabljenih Sredstev za naše Glasilo, kot to določa »-Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdaji časopisa«.
En izvod Glasila nas je v lanskem letu stal 23,06 dinarjev.
Ker se je 31. Ii2. 1979 izteklo peto leto lobstoja našega GLASILA, je prav, da si pogledamo iztaike za ome-njento obdobje.
Naj k temu še kaj dodam? Z moje Istrani s polno Odgovornostjo ni kaj dodati. Po vsej verjetnosti ste to Vi, dragi bralci, in sodelavci. Drugače povedano, izboljšava kvalitete našega časopisa je odvisna od vas. Pa lepo pozdravljeni.
1979	zunanji sodelavci	honorarji	tiskarna	Skupaj
1	2.500	2.200	17.261	21.961
II	2.500	2.153	16.139	20.792,35
III	2.500	2.674,75	17.565	22.730,75
IV	2.500	2.272,70	16.116	20.888,70
V	2.500	1.755,65	16.338	20.593,65
VI	2.500	3.147,65	17.090	22.737,65
VII	+ VIII	5.000	' 1.989,75	29.623	36.612,75
IX	2.500	2.011,35	17.073	21.584,35
X)	2.500	1.490,90	16.945,70	20,936,60
XI	2.500	2.430	15.711,32	20.641,32
XII	2.500	1.345	15.700	19.545
. Skupaj	30.000	23.471,10	195.562,02	249.033,12
Izreč- no niRteSČ	2.500	1.956	16.296,84	20.753,10
S. Ž.
Razmišljanja o planu za sledeča godinu
Nalazdmo se u vremenu kada se sumdiraju rezultati poslovnih uspjeha i neus-pjeha u proteMoj godini, kao i donošenju jilanava za sledeču poslovna godinu.
Prema članu 9 Samou-pravnog sporazuma o osnovama gospodarskog plana i plana poslovanja, osnovdea za plan bi trebalo da bude ocena rezultata iz 1079. go-dine. Objektivno po izvjes-ndm principaldroa ovaj član se neče moči primjeniti. Iz ove činjenice proističe za-datak veceg angažovanja na ostalim diijelovima na-šeg zastupničkog programa. Kako ostvari/ti ovaj zada-tak? Večina radnika u predstavnišitviima slabo je informisana o važnosti ugovora, a to je osnovica na
kojoj leži djelovanje radnika na terenu.
Polazeči od pretpostavke da vode poslovnih jedindca dobro poznaju elemente iz ugovora, nužno bi bilo da oni daju osnovne planove, kako po prinCipalima tako i po područjima tj. pred-stavništvima. Takve planove bi trebalo u najkračem roku dostaviti na uvid i usvajanje radn.icdima u predstavndštvima, da bi se onda defindsao konačan plan na nivou TOZD-a zastopanje. Ovakav sistem bi bio nužan za grupaciju »Transportno investicijske opreme'", jer bi na ovaj način ostvarili i izvršenje člana 4 Samoupravnog spo-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Danes objavljamo:
S srečanja organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov glasil v združenem delu
Odbor republiškega sveta Zveze sdmdiikaitov Slovenlije za obveščanje im politično propagando je pripravil II. srečanje v Radencih z namenom, da Ibi iz kopice še odprtih vprašanj obveščanja delavcev izluščili tista, katerim bomo v prihodnjem obdobju dali. časovno in vsebinsko prednost. To usmeritev je bilo mogoče razbrati že iz programa srečanja, 'ki je zajemal teme, kot so informiirainiost delavcev
—	temelj samoupravljanja in demokratizacije, temeljne informacije za delavce (osnovni kazalci za obveščenost), aktualne naloge sindikatov (vključno pri izboljšanju obveščenosti v združenem delu) ter avtorska predstavitev novejših del s področja informiranja (Lenart Šetinc, Stanko Ilič, Prane Križaj). Približno 150 udeležencev srečanja je aktivno poseglo v razprave Ipo posamezniih delovnih komisijah, ki so obravnavale po-družbljanje sistema obveščanja v združenem delu, temeljne informacije za delavce ter organiziranost organizatorjev obveščanja (v sindikatih in društvu novinarjev Slovenije). S svojimi prispevki so obogatili naša spoznanja tudi ugledni gostje: Viniko Hafner, Alojz Gojčič, Lenarit Šetinc, France Vreg, Ivo Zorčič in drugi.
Udeleženci srečanja so poudarili, da obveščanje v združenem delu kljub velikim vloženim naporom, materialnim sredstvom, vse večjemu številu organizatorjev in oblikovalcev samoupravne informacije, še ni zaživelo kot enakovredna sestavina celovitega družbenega sistema informiranja. Vzroki za takšno stanje so v premalo uveljavljeni praksi in zavesti o vlogi, ki jo ima obveščanje v procesu samoupravnega odločanja. Samoupravna informacija še vse prevečkrat uhaja delavskemu nadzoru zaradi prisotnih tendenc nekaterih struktur, ki želijo ohraniti svoj monopol nad informacijo in jo zapirajo ter tako odtujujejo delavcu kot subjektu samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Na srečanju je bilo vseskozi prisotno vprašuje, katere poti vodijo k uveljavitvi delavca
—	subjekta obveščanja. Ena je prav gotovo ta, da so mu vse potrebne informar-cijie dostopne, da pridejo do njega, in druga je ta, da se sam v največji možni meri vključuje v proces informiranja ne le kot sprejemnik, ampak tudi kot vir informacije. Iz prvega spoznanja se je porodila zamisel o akciji »Tisoč delavcev — sodelavcev«. Uresni-
oevanje obeh nalog, ob vrsti idrugih, bo zahtevalo kar največ prizadevanj ne le našega odbora, ampak tudi ustreznih družbenopolitičnih in samoupravnih organov na vseh -ravneh, predvsem pa v neposrednem delovnem okolju.
Na srečanju je bilo med drugim rečeno tudi to, da bi ostali na površju problema, če bi videli edinega krivca za slabo obveščenost oziroma za neobveščenost delavcev le v informacijskem sistemu; Isaj ta Sistem vendar deluje v konkretnem okolju, je od njega soodvisen. A hkrati ne smemo pozabiti, da dober informacijski sistem na svoje okolje tudi vpliva, ga sooblikuje. Ob tem nam mora bolti jasno, da v samoupravnem sistemu ni le neposredni proizvajalec tasti, ki .potrebuje informacijo od strokovnih in poslovodnih struktur, marveč da mora biti Imed njimi sklenjen komunikacijski tok. Ce ga ni, potem samoupravljanje šepa — nekdo drug hoče odločati v delavčevem imenu. Ce delavec ni subjekt v procesu odločanja, potem tudi nima prave motiviranosti, da bi bil obveščen.
Z namenom, da ne bi ponavljali starih spoznanj, da pa bi osvežili in predvsem akcijsko usmerili najpomembnejše bližnje naloge za izboljšanje obveščanja v združenem delu, so udeleženci srečanja v Radencih sprejeli naslednje sklepe:
1.	Sistem obveščanja v združenem delu mora biti odprt in podružabljen, tako da bomo preprečevali nevarnosti monopoliziranja informacij, zapiranja din formacij in njihovih virov in tako tudi v praksi dosledno uveljavili pravico in dolžnost delavcev do resnične obveščenosti. Kljub velikemu napredku, predvsem pa izrednemu širjenju sredstev za obveščanje v združenem delu, še vedno nismo s kakovostjo zadovoljili potreb samoupravne informiranosti. Delavec v veliko primerih še vedno ni nosilec niti enakopravni subjekt v procesu informiranja. To stanje je ovira za boljše samoupravno odločanje. Zato nam mora podružbljianje informacijske dejavnosti pomeniti predvsem uveljavitev samoupravnega odločanja tudi na področju obveščanja.
2.	Sistem obveščanja v združenem delu mora postati enakovreden pomemben sestavni del celovitega družbenega sistema informiranja. Le tako bo informiranje v združenem delu postalo tudi sestavina orga-nižiranosta dela in družbenopolitične aktivnosti v
OZD in torej vtkano v Vsakodnevne samoupravne odnose.
3.	Organizacije združenega dela morajo zgraditi celovit sistem obveščanja, ki bo zajel vse vire, nosilce ter sredstva za obveščanje in bo normativno opredeljen z vsemi odgovornostmi. Za vzpostavitev tega sistema, za njegovo opredeljenost in izvedbo so politično odgovorne osnovne organizacijske zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu. Se posebno veliko odgovornost imajo pri tem tudi vsi delavci s področja obveščanja v združenem delu in poslovodni organi, kot je Ito tudi določeno v zakonu o združenem delu.
4.	Temeljna raven obveščanja v združenem delu so delavci v temeljni organizaciji združenega dela — temu Ije treba prilagoditi organizacijo sistema Obveščanja v združenem delu. Službe za obveščanja naj bodo organizirane na ravni delovne organizacije. Na ravni SOZD pa naj bo koordinacija te dejavnosti in obveščanje o tistih skupnih zadevah, o katerih so se delavci s sporazumom tako dogovorili.
5.	Temeljne informacije za delavce naj bi postale tista vsebina, ki naj bi jo skušali podati delavcem v slehernem delovnem okolju. Pri tem ne bi smeli ostro ločiti poslovnih od samoupravnih informacij. Tisti minimum, ki pa ga delavci morajo dobiti, ostajajo kazalci gospodarjenja in poslovanja, ki se po zakonu 'o združenem delu izkazujejo ob periodičnih in zaMjuč-miih računih in ki ga sindi-
(Nadaljevanje s 1. strani)
razuma o dugoročnom je-dinstvenom usmjaravanju rada i organizacije pred-stavmištava na području SFRJ.
Kod grupacije »Široka potrošnja« dolazi do obr-nuitog rada. Predstavništva trebaju da dajiu svoja pred-vtidanja o moguenostima plasmana pojedinah roba široke potrošnje, da ih dostave poslovnim jedilnicama u TOZD-u i odelenju koordinacije. Poslovne jeddnice, zajedno sa odjelenjem iz-voz-uvoz da oejene moguč-nost pokrivanja robe široke potrošnje izvozom i da se takvi planovi definitivno usvoje. Ovakav postu-
kati zahtevamo že sedaj. Pri informacijah za delavce velja izpostaviti metodo podajanja le-teh in odgovornost vseh nosilcev, ki informacijo delavcu posredujejo, torej tudi odgovornost organizatorjev obveščanja, novinarjev v združenem delu.
6.	Tako zasnovan sistem obveščanja v združenem delu mora omogočati tudi ustrezen status delavcem v službah za obveščanje. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da je ta dejavnost posebnega družbenega pomena 'in jo je treba zato tudi ustrezno ovrednotiti. Službe za obveščanje marajo biti tesno povezane s samoupravnimi organi, njim so tudi odgovorne, ne pa poslovodnim strukturam.
7.	Zaradi neurejenih razmer se Oblike izobraževanja in usposabljanja pogosto ponavljajo, se ne nadaljujejo itd. Skupaj s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo in Višjo upravno šolo se bo potrebno dogovoriti o možnosti študija ob delu, pa tudi dolgoročneje o stalnem usposabljanju vseh, 'ki se Ukvarjajo z obveščanjem v združenem dedu.
8.	Izdelava srednjeročnih razvojnih programov za obdobje 1980—1985 je dobra priložnost, da začrtamo tudi razvojno pot obveščanju v združenem delu, ki bi morala vsebovati ne samo izhodišča organizacije in funkcije obveščanja, temveč tudi elemente svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, uvajanja novih in sodobnih tehnoloških pripomočkov iipd.
9.	Sveti za obveščanje oziroma drugi ustrezni organi pri občinških svetih' zveze sindikatov naj1 ob sodelovanju z vsemi zaintere-sirandmi, tudi z regijskimi aktivi Društva novinarjev Slovenije, čimprej obravnavajo programske zasnove glasil združenega dela. Pred tem pa naj programske zasnove ožinoma načrte obveščanja v OZD obravnavajo sveti za informiranje (izdajatedjiski sveti) in delavski sveti posamezne organizacije združenega dela.
pak je nužan radi konti-nuitota u radu i da se iz-bjegnu sve neizvjesnasti koje sada postoje.
Naravno da razmišljanja o planu za 1980. g. obu-hvacaju daleko širi diapa-zon, sa mnogo detalja, ali osnovne ideje koje sam iz-nio čine mi se pnihvatlji-vim d izvedljivim, a cilj je da se ostvari što boljd do-hodak uz jedinistvenu politiku.
Ovakvim načinom osvajanja pianova ostvario bi se neposredni uticaj radnih ljudi na planiranje, te bi i zborovi radndka bili efika-snijd, a što je u skladu sa ZUR-om.
E. CERIMAGIC
10.	Sveti za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov oziroma drugi ustrezni organi naj prdipra-viljo analizo in načrt obveščanja v izrednih razmerah. Ta načrt naj bi obravnavali na izvršnih odborih sindikatov.
11.	Predlagamo, da bi billi občinski sveti zveze sindikatov pobudniki rednih tiskovnih konferenc oziroma pogovorov o aktualni gospodarski, samoupravni in družbenopolitični dejavnosti. Na konference, kimaj bi bile enkrat mesečno ali dvomesečno, naj bi vabili tudi novinarje in organizatorje obveščanja v združenem dedu.
12.	Predlagamo akcijo »Tisoč delavcev — sodelavcev«, ki naj bi spodbudila delavce za večje in kvalitetnejše sodelovanje v procesu informiranja, obenem pa tudi razvijala zavest o pomembnosti informiranja v neposrednih delovnih okoljih. Z namenom, da bi delavcem olajšali prve korake v informacijski dejavnosti, bomo zanje pripravili priročnik.
13.	Podpiramo predlog, da bi se Delavska enotnost bolj organizirano povezala s sodedavoi-dopisnlkl, pri čemer vidimo možnost sodelovanja z uredniki im no-viniarji v združenem delu kot zelo pomembno.
14.	Z namenom, da bi v Sloveniji dobili temeljit uvid v sredstva obveščanja v združenem delu, pripravljamo v odboru RS ZSS za obveščanje in politično propagando dve anketi. Prva naj bi zajela kvamtitaitivne podatke v vseh tozdih (6000), naslednja pa naj bi dala kvalitativne podatke. To nalogo bomo lahko uspešno izpeljali le ob tvornem sodelovanju z občinskimi sveti ZSS oziroma njihovimi organi za obveščanje, ki naj bi hkrati s to akcijo pripravili še svojo analizo sistemov obveščanja v OZD (v skladu s točko 9).
15.	Gradivo s tega srečanja bomo vključili v raz« pravo o obveščanju v združenem delu na predsedstvo republiškega sveta ZSS, po tej seji pa se bomo sestali s predsedniki organov za informiranje pri občinskih svetih ZSS in se dogovorili za izvajanje aktualnih nalog.
16.	Spomladi 1980 bomo na regijskih seminarjih za urednike, novinarje in organizatorje obveščanja v združenem dedu kot osnovno temo obravnavali konkretna glasila, druge načine obveščanja ter uveljavljanje konkretnih ukrepov za boljšo obveščenost delegatov.
17.	Nujno bo potrebno oceniti delovanje INDOK centrov in jih usposobiti za delo. Sindikati so kot podpisniki sporazuma dolžni, da to prouče in zahtevajo.
18.	Priporočamo, da kot strokovno pomoč pri našem delu uporabljamo revijo »Obveščanje — odločanje«. Tam bomo tudi objavili gradivo s tega srečanja.
Razmišljanja o planu za sledeču godinu
Nekaj misli ob sprejemanju v Zvezo komunistov
Osnovne organizacije ZK v naši delovni organizaciji imajo v svojih delovnih programih tudi nalogo skrbeti za povečanje svojih vrst tako po številu kot tudi z željo pomladitve in miselne osvežitve. Lansko leto so OO ZK v delovni organizaciji registrirale 9 kandidatov. Ko to citate, so nekateri bili verjetno že sprejeti. Zato najbrže ni odveč, če ob tej priliki napišemo nekaj misli v napotek in razmišljanje.
Sprejemam j e v zvezo ko-mumfijstov je mairsilkdaj še preveč prepuščeno naključju im spontanosti, premalo je prizadevanj, da bd v ZK vključevali najbolj delavne in najvplivnejše ljudi, ki so se izkazali v mladinski organizaciji, simdikaltu, v raznih delegacijah itd. Tako bd se izognili težnjam, ko je sprejemanje novih članlov samodejno ali izpolnitev direktiv, hkrati pa bd dosegli, da bi na osnovi ocene političnega položaja pokrili vse pomembne točke družbenopoliUčnega življenja.
V letu 1978 so v ZKS sprejeli 8.158 novih članiov. Ob tem podaitku velja zabeležiti, da se je Organizacija pomladila, da so se povečali deleži delavcev, žensk in mladine.
: Pri politiki sprejemanja novih članov bi morali skrbeti, da se OO ZK pomlajujejo, da se tudi miselno osvežijo, da so sposobne izpeljati akcije s sodobnejšimi prijemi, da delujejo v družbenopolitičnem sistemu in da se ne zapirajo vase.
Osnovna organizacija ZK je temeljna oblika din subjekt celotne politike in idej-nepolitičnega delovanja komunistov, Prav po svojih osnovnih organizacijah zveza komunistov uresničuje neposredno zvezo z delavskim razredom im delovnimi ljudmi. S svojima osnovnimi organizacijami v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih in krajevnih skupnostih je zveza komunistov Vtkana v osnovne družbene celice. Po desetem kongresu se je hitreje nadaljeval proces ustanavljanja organizacij z manjšim številom članov, kar je pozitivno vplivalo na razvijanje pobude in dejavnosti komunistov in Iprive-dio do krepitve idejnega vpliva ZK. Izkušnje pričajo, da je partija vedno delovala bolj uspešno takrat, ko so bile njene osnovne organizacije bolj aktivne. Tudi danes se od komunista terja, da je v vsem zgleden borec revolucije, neločljivo povezan z množicami.
Komunistom je nujno potreben vsakodnevni dialog im dogovor z drugimi delovnimi ljudmi neposredno na delovnem mestu, na zboru, sindikalnem sestanku, delavskem svetu in podobno. Tukaj, ne pa za zaprtimi vrati, je treba lodkniva-ti bistvene probleme svoje-
ga okolja, (odgovorno sprejemati stališča in najti najboljše rešitve. V vsej svoji dejavnosti imorajo biti komunisti v Ospredju po načelnosti, dobrem poznavanju stvari in visoki stopnji politične kulture, ki pomeni strpnost din tudi upoštevanje drugačnih mnenj. Komunisti morajo imeti izostren posluh za vse tisto, kar se dogaja v njihovem okolju, in za tisto, kar so resnična hotenja delovnih ljudi:.
Zveza komunistov (mora biti vedno tam, kjer se razvija samoupravna in polli-(tična dejavnost delovnih množic in občanov in mora biti Odprte za njihove pobude im težnje ter na tem graditi svoje sklepe im voditi politično akcijo. Tako bo zveza komunistov v še večji meri (tisto, kar se od nje vedno terja — revolu-čitonama partija delovnih množic, njihovo najmočnejše orožje.
Demokratični odnosi v sami zvezi komunistov so posebnega pomena za uresničevanje njene vodilne vloge. Zato demokratični centralizem 'tudi v prihodnje ostaja temeljno načelo notranjih odnosov, organiziranja in vsega delovanja ZK Jugoslavije.
Razumljivo zveza komunistov niti v prihodnje ne sme sektašiti in zapirati svojih vrat tistim, ki se Vključujejo v 'boj za socia-listično samoupravljanje. Jasno je, da je treba spoštovati uveljavljena merila in sprejemati nove člane načrtno in organizirane. Prav tako je treba novim članom bolj pomagati pri ideološkopolitičnemu usposabljanju, da bi lahko uspešno opravljali vsako dnevne naloge.
Za revolucionarno partijo, kakršna je naša zveza komunistov, ni odločilno število članstva, temveč njena Adejmopoliiitična kakovost, sposobnost, da kotvo-diima 'družbena sila mobilizira in usmerja delovne ljudi v boju za socializem. Komunist je bil in je še vedno zaveden vojak revolucije, pripravljen dati vse od sebe za uresničevanje njenih idealov in ciljev. Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da delo in vedenje posameznikov vplivata na ugled zveze komunistov v celoti. Zato mora komunist izžarevati tiste vrline, v katerih se izraža njegova
privrženost razrednim ciljem in humanim vrednotam gibanja, ki mu pripada. Stalno mora bogatiti svoj idejni in moralni lik, se nenehno učiti in širiti svoje znanje. Vse to je namreč nujen pogoj za uspešno družbeno akcijo.
Nadaljnje razvijanje naše socialistične samoupravne prakse 'postavlja bolj 'zapletene naloge tudi pril idejnopolitičnem usposabljanju. To od ljudi Iterja mnogo več znanja, širša obzorja, bogatejšo kulturo. Naš delovni človek je v takšnem položaju, da s svojega delovnega mesta sodeluje pri odločanju o vseh vprašanjih razvoja svoje temeljne organizacije združenega dela, svoje občine in skupnosti v celoti. Za reševanje teh vprašnj združuje del dohodka, iki je tudi rezultat njegovega dela. Takšen položaj terja od njega tudi globlje razumevanje zakonitosti družbenega (razvoja. Vse 'to pa zahteva od članlov zveze komunistov še več. Razpolagati morajo z znanji, na podlagi katerih bodo sposobni analizirati odnose in razmere, v katerih delujejo in v mnoštvu različnih interesov najti rešitve, ki bodo krepile socialistično samoupravljanje.
Zaradi idejnopolitičnega usposabljanja so komunisti angažirani in zavedni borci za nadaljnje družbene preobrazbe. Marksistična kultura spreminja njihov način mišljenja dn občutkov, njihov odnos do drugih ljudi in družbenih problemov. Marksistično izobraževanje tudi (pomaga komunistom, da globlje spoznajo družbene 'korenine prottsocdialiiistič-nih in protdisamoupravndh ideologij in njihove različne pojavne oblike. Usposablja jih torej za idejni boj.
V ,zvezi komunistov deluje danes veliko število novih članov, pretežno mladih ljudi. Osvojiti morajo poglavitna spoznanja im izkušnje iz dosedanjih bojev, M jih je zveza komunistov skupaj z drugimi delovnimi ljudmi bojevala za so-cAaMistdčmo samoupravno družbo. To je resna in zapletena naloga. Zavest o poteh in pridobitvah naše revolucije je tudi pogoj za globlje razumevanje požrtvovalnega reševanja njenih nalog.
Vsekakor je prav, da ob števdlindh ugotovitvah še enkrat zapišemo, da zveza komunistov ni množična organizacija, temveč prostor za delovne ljudi in občane z ugledom v svojih okoljih, ki bi bili sposobni skupaj s prekaljenimi komunisti izpolniti številne naloge, 'ki so pred zvezo komunistov, še posebej pri utrjevanju njene vloge v političnem sistemu socialističnega samo-upravlajmja.
SARIN
Tako rekoč med tiskanjem te številke Glasila, smo prejeli (na žalost samo) sliko, ki jo tu objavljamo s sprejema novih članov ZK v TOZD NT. Ti so (od leve proti desni) Jože Novinc, Lidija Mestnik in Milan Dragičevič.
Ob tej priliki moramo povedati, da je s to akcijo ustanovljena tudi OO ZK v omenjenem TOZD. Uredništvo se pridružuje čestitkam in željam za uspešno delo. Upamo se trditi, da je s to objavo članek »Nekaj misli ob sprejmanju v ZK« dobil večji pomen.
Ur.
Kakšno je naše informiranje?
Vsi mislimo, da smo teo-retdono dovolj poučeni o našem delegatskem sistemu, o pomembnosti le-tega in ne nazadnje o samoupravnem odločanju vseh zaposlenih, ki se po večini odraža le takrat, kadar je potrebno z dvigom rok na zboru delavcev potrditi ta ali oni sklep, seveda s poudarkom, saj ste imeM potrebne materiale vsi na vpogled precej časa in pri-pravlj:eni ste na realno lin pravilno odločitev. Toda to je še daleč proč od pravilnega informiranja delavcev, ki prepogosto niti ne vedo, zakaj dvigajo roke. Verjetno se bo kdo čutil po krivici prizadetega, toda poglejmo že enkrat resničnim dogajanjem v oči, kajti v tem vidim problem, ki ga je nekako potrebno rešiti. Najitii moramo preprost, razumljiv način, kako delavcem približati dejansko stanje, tekoče probleme, jih seznanjati do podrobnosti z materiali dn z bistvom leteli, to pa po možnosti brez frazarjenja in vsemogočih tujk, popačenk, ki izgleda-jo vse prej 'kot učeno. Skratka, da bomo vsi pripravljeni, v pravem pomenu besede, samoupravno odločati. Da nismo je razvidno že iz tega, ker na raznih sestankih in zborih Skoraj nikoli nismo pripravljeni na razprave: zakaj — preprosto, nismo dovolj seznanjeni s stvarjo in se je kratko malo ne upamo načeti. To pa razumljivo vodi v nezadovoljstvo in vsesplošno nezaupanje.
Napravimo takšnemu ravnanju enkrat za vselj konec! Možnosti za dobro seznanjanje so velike, le zavzeti se moramo, saj je in-
formiranje ena od osnovnih nalog za dobro poznavanje tekočih situacij, vendar le dobro izpeljano informiranje, ki pa zahteva tudi malo truda.
Naša prihodnost je v rokah nas vseh. Ker je zadeva takšna kot je, smo si vsi zaslužili črno piko, ker ne pokažemo dovolj volje, družbene osveščenosti. Ne-malokaitenim je vseeno, kaj se dogaja v njihovem kolektivu. Pripravljena so se »pokregati« le na račun svojih točk, ki so bistvenega pomena za njihov osebni proračun. Velika škoda pa je, da so med takšnimi ljudmi tudi delavci na vplivnih položajih, celo med njimi se opažajo nesporazumi. Naj pustim zdaj to, saj niti ne spada v namen mojega pisanja; ne bi bilo pa odveč spregovoriti kdaj o odnosih nadrejen — podrejen.
Prepogosto se slišijo tudi opazke na račun naših delegatov, mislim, da upravičeno, in zakaj sploh delegati, saj od njih ne izveš ničesar, kot da zastopajo sami sebe. Ne zavedajo se svojih nalog, svojih dolžnosti. Ne zavedajo se, da so poslanci svojega okolja in s tem dolžni zastopati interese in mnenja delavcev, ki jim je omogočeno samoupravljati, toda preko takšnih delegatov to v nobenem primeru ni mogoče. Strokovne službe naj v bodoče bolj vplivajo in se posvetijo opisanemu problemu. Zakaj tu gre? Gre za nepoučenost samih delegatov, premajhno pomoč strokovne službe, ali pa za neodgovornost, nesposobnost, ki ji težko najdemo opravičilo za posledice.
MIJA BLAŽIČ
Naša predstavništva
(Tretje nadaljevanje in konec)
Danes vam predstavljamo predstavništva:	Rijeke,
Skopje, Split, Varaždin kot skupino manjših in mlajših predstavništev:
PREDSTAVNIŠTVO RIJEKA:
Predstavništvo Rijeka ima prostore na izredno lepem ter tudi .prometnem mestu v ulici Nikole Tesle št. 9. Brostort so v modami poslovni stavbi v pritličju, kjer je detajl trgovina in konsignacijska prodaja blaga široke potrošnje, in v prvem nadstropju, kjer so pisarne direktorja in komercialistov trainsportno-investiaijiske opreme. Prostori so last Avtotahne. Da predstavimo zaposlene:
a)	TOZD Zastopstvo:
1.	Direktor predstavništva	Fučak Ivo
2.	Tajnica	Jugo Ljdljana
3.	Admdnistrat. referent	Mance Branka
4.	Snažilka - kurir	Raijevič Faustina
— Transportno investicijska in široka potrošnja:
5.	Samostojni komercialist Miišljenovič Miijenko
6.	Samostojni komercialist	Radulovič Vajo
7.	Samostojni komercialiisit	Signorini Mladen
8.	Samostojni komercialist	Kreč Tereza
9.	Komercialist	Marocchini Dora
10.	Komisionar	Marušič Aldo
b)	TOZD Trgovina:
lil. Poslovodja Krištofič Marcelo
12. Prodajalec I. Dimoviski Radojika
li3. Prodajalec I. Malnar Juraj
14.	Prodajalec II. Cuchelič Milorad
vprašanje, zdkaj prisila samo v predstavništvih in ne vzporedno tudi v bjubljani. Vzrokov je več, katere smo v predstavništvih že uspeli samoupravno urediti, v Ljubljani pa se ne premakne!
Ni organizirane grupacije široke potrošnje, ki bi enotno vodila in usmerjala delo grupacije v predstavništvih teir tudi v Ljubljani. Lap primer nedizkorilščenie trgotvine — prodajnega mesta je v Ljubljani na .Celovški 175. Ali je razlog v nazivih komereiaidišt, da se popoldan ne dela? Kdo bo premaknil nagrajevanja iz naziva ali naslova v nagrajevanja po rezultatih, ki jih je prav na teh delih in opravilih najlažje meriti. Ali nismo tu zopet načeli nov problem in to planiranje in spremijianje rezultatov, ki ne more zaživeti kljub obilici zakonskih normativov. So slednje neizpdlnjevanja zakonskih določil glede planiranja in nagrajevanja ima vzroke v nedizvršenih initernih organi-zacijskih predpisih.
PREDSTAVNIŠTVO SPLIT:
Prostori predstavništva Split se nahajajo v ulici Rade Končara 76. Prostori ,so pritlični in zelo majhni ter niso primerni za tako povečano in zahtevano ekspanzijo na področju, ki ga pbkriVa predstavništvo Split. Poudariti moramo, da polovico skupnih prostorov zavzema detajl trgovina. Nimajo primernih Skladiščnih prostorov, zato nastopajo problemi odpiranja novih komsignacij. Da predstavimo zaposlene:
a) TOZD Zastopstvo:
1.	Direktor predstavništva Alujevič Ante
2.	Tajnica	Japiiiko Ramka
Mislim, da velja tako za Rijeko kot za ostala predstavništva, ko širimo distribucijo in konsignacijsko prodajo, da mora priiti do ločitve detajl mreže TOZD Trgovina od prodaje iz konsignaeije. Programa nista združljiva, posebno če vemo, da gredo preko detajla pretežno rezervni deli za Opel osebna vozila.
Predlagam, da bi bilo potrebno pretresti našo ponudbo široke potrošnje ter jo lokacijsko in smiselno opredeliti po vrstah ponudbe:
—	rezervni deli za Opel osebna vozila;
—	dopolnilni asortiment za osebna vozila;
—	osebni avtomobili za devizna sredstva;
—	osebni avtomobili za dinarska sredstva;
—	šiirdka potrošnja zastopniškega programa za devizna sredstva.
Tu se prepletajo programi, ki so nezdružljivi ter zahtevajo posebno strokovno usposobljene kadre kot tudi tehnične pripomočke, da je ponudba ažurna in uspešna. Sedaj to združujemo ter so naše prodajne točke in prodajalne postale prenatrpane ,z različnimi vrstami blaga, ki ne nudi kupcu možnoštii mirne izbire ter tudi strokov-nega nasveta, 'ki je še kako važen element za odločitev pri nakupu. Miislta, da je skoraj prepozno preveč razmišljati, kajti podpisani sporazumi — pogodbe s SOZD LŽTK Kilkinda določene stvari diktirajo in časovno opredeljujejo.
PREDSTAVNIŠTVO SKOPJE:
Predstavništvo v Skopju je prav toko. lastništvo Avto-tehne ter je sestoji iz pritličnih prostorov, kjer konisigna-djiska prodaja blaga širbke potrošnje kot tudi detajl trgovina za prodajo rezervnih delov Opel osebnih avtomobilov. V prvem nadstropju so prostori — pisarne komercialne dejavnosti za zastopniški program prodaje. Prostori so v ulici Dame Gruev 3.
Da predstavimo zaposlene.
a) TOZD Zastopstvo:
1.	Direktor predstavništva	Ovčarov Dimitar
2.	Kurir - snažilka	Risteska Ratka
— Transportno motoma grupacija in široka potrošnja:
3.	Pomočnik direktorja	Cedič Ante
4.	Samostojni komercialist Valič Smiljana
b) TOZD Trgovina:
5.	Poslovodja	Zanella Željko
6.	Prodajalec I.	Lončar Mladen
7.	Administrator	Parunov Vesna
Pogled na navedeno strukturo zaposlenih pokaže, da ves zastopniški program leži predvsem na direktorju predstavništva. Nunjo je kadrovsko ojačanje, da bi se lahko uskladila ponudba vseh grupacij po asortimentu ter zagotovila kontinuiteta obiska poslovnih partnerjev.
Razmišljanja, ki nastajajo sama po sebi, ko pregleduješ shemo predstavništev, so naslednja:
— Zakaj odpori proti organiziranju predstavništev v kompaktno-ipnoduktivno celoto?
— Zakaj se išče krivca za administrativne napake obtoka dokumentacije v organizaciji, ki nastaja, ko podatki kažejo, da včeraj ni bito' nič boljše?
— Ali je možno iz TOZD Zastopstvo voditi sedem predstavništev z enotnim usklajenim nastopom med TOZD AT in DSSS poleg grupacij in obračunskih enot v sami TOZD. Zakaj v drugih podjetjih razmišljajo drugače ter organizacijo prilaigojujejO optimalnim potrebam ekonomike razvoja DO ali SOZD. Vprašanje postavljam, ker služba za koordinacijo ne dobi ustreznih prostorov, da bi se organizirala in tudi usklajevala delo v smislu sporazuma o koordinaciji, sprejetega na 7. redni seji Delavskega sveta DO Avtotehina, 22. 5. 119:719.
— Zakaj se TOZD Zastopstvo ne organizira v smislu samoupravno sprejltih normativnih aktov o organizaciji in sistemizaciji ? Kdo je dolžan raziskati vzroke, kdo bo kaj ukrenil, da bi se vsi deli AT enakomerno razvijali in da ne bi prihajalo do kodiizij, 'kot se dogaja to. sedaj?
— Zakaj se ne berejo, izvajajo in spremljajo dogovorjena načela organiziranja, planiranja, kadrovanja (na nivoju DO, TOZD, predstavništev)?
PREDSTAVNIŠTVO VARAŽDIN:
— Transpontn o -in vesti ci jska oprema:
3.	Pomočnik direktorja	Boškovski Jordan
4.	Samostojni komercialist	Andrevski Vlado
— Široka potrošnja:
5.	Komercialist	Spasiikova Anka
6.	Komercialni referent	ŽiVkovič Stanka
b) TOZD Trgovina:
7.	Prodajalec I.	Boškovski Trajfoo
To je naše najmlajše predstavništvo, ki ima najemne prostore v ulici Maksima Gorkog 7. Prostore delimo z Zavarovalnico Triglav, predstavništva Varaždin. Da predstavimo zaposlene:
a) TOZD Zastopstvo:
1.	Direktor predstavništva	Kocjan Vladimir
2.	Tajnica	Stimac Jasna
3.	Tajnica za določen čas	Matijevič Jindra
Pri proučevanju, kako povečati obiske (frekvenco) kupcev, smo naleteli na ražlične reakcije, ki pa so skoraj vse imble osnovni vzrok v Ljubljani. Izvršujemo pritisk za intenzivnejšo specializirano ponudbo, ki se poleg reklame lahko poveča samo s popoidansko izmeno ali dežurstvom. Odgovor zakaj ni to iražviito v vseh predstavništvih, je v tem, ker tega še ni organizirala Ljubljana;. Kajti ponudba široke potrošnje je mogoča tudi popoldan! Postavlja se
— Transportno investicijska oprema in široka potrošnja:
4.	Komercialist	Vegar Slavko
Kot pri vseh manjših predstavništvih leži vse breme zastopniškega programa na direktorju, ki mo-
ra bilti navzoč povsod. Zanimiv je način organiziranja ponudbe široke potrošnje preko akviziterjev. Po-
sebno moramo biti pozorni do podjetja Trgopromat Varaždin, .ki je kompletno' trgovino rezerviral za Opel rezervne dele ter ji dal ime »■Avtotehna, prodaja rezervnih dedov«. Tu pa nadetiroo na problem koordiniranja med TOZD Zastopstva in TOZD Trgovina za oskrbo teh trgovin z rezervnimi deli. Morda bo sedaj bolje, ko bo »Ida« skrbela za določeno kvoto rezervnih delov in bo s tem oskrba zagotovljena? Novi devizni predpisi kažejo, da bodo napori za izvoz in možnost uvoza izredno težki.
S tem bi zaključilli predstavitev predstavništev ter obenem tudi razmišljanja, ki so se pojavljala pri praktičnem izvajanju začrtanih ciljev. Ker nastajajo določene dileme o daljnem organiziranju predstavništev, bi želel, da se vsi, posebno pa vsa predstavništva, ponovno aktivno vključijo v razpravo o pobudi, katero dajem z naslednjimi vprašanji :
li. Kakšen status naj imajo predstavništva:
—	ali status v TOZD Zastopanje ;
—	ali status v delovni skupnosti posebnega pomena;
—	poseben TOZD Predstavništva.
2.	Kako razmejiti dela in opravila med TOZD v pred-stavništvilh, posebno tam, kjer so lokacije skupne (TOZD Zastopanje, TOZD Trgovina — detajl) ?
3.	Kakšen status in kje naj bo locirana služba koordinacije predstavništev? Poseben poudarek dajem problemu, da interesi TOZD Zastopstva niso vedno identični z interesi DO AT, ki so lahko širši in usklajeni z interesi družbeniopoMitičnie skupnosti.
Z odgovori na ta vprašanja se bo sama po sebi izkristalizirala rešitev:
—	statusa in opredelitev predstavništev;
—	rešitve organizacijskih oblik predstavništev;
—	način sporazumevanja in planiranja med predstavništvi, TOZD ali DSSS;
— razvoj posamezne TOZD in kadrovske politike za pred »tavndištva.
Nekaj bistvenih ciljev iz sporazuma o koordinaciji:
Čl. 1. — 1. Cilj sporazuma je izvajanje enotne poslovne politike na ravni DO AT ter zagotovitev večjega vpliva predstavništev (150 zaposlenih delavcev) pri formiranju politike razvoja AT, planiranja in ostalih poslovnih in samoupravnih odločitev.
01. 5. — 2. Predstavništva morajo imeti operativne letne plane.
Čl. 112. — 3. Izpolnjevanje planiških zadolžitev ima vpliv na formiranje osebnih dohodkov.
Želim, da se aktivnost v obliki diiskusdje-podemilke tako aktivira, da se bo čutila prisotnost predstavni-štev v Avtotehna tudi v obliki pisane besede, kritično do drugih in samokritično do sebe v zvezi z reševanjem problemov za večjo produktivnost.
ANTON PLEVCAK
Medalja sa druge Strane!
Vrlo cesto dajemo ocjenu o pradstaivmiiištiviirna na osnova izivirtšeinja plana realizacije i talko saigledaviajiuči dajemo ocejne uspjc.šno.st.i vredmoče radnika i stvaramo odnose prema radinioiima u predstaivinilštviiima.
Na tako zasmovanoj slici neko je više a neko marnje populainan u kolektivu. Zahvaijujuci priimljenom pregledu troškova po pred^tavmilštviima, 'kao i pregledu realizacije po predstavndišitvima došao sam do nekih rezultata o kojima bii želio da pOkrenem polemiku kroz naše glasilo.
Nadme smatram za potrebno da navedem nekoliko po-dataka o kojima bi i te kako trebalo 'voditi računa.
Ako uzmemo ukupain pregled troškova za period prvog polugodišta onda možemo stvoriiti sldjedeči redosllijed predstavništava:
Ali smo dovolj obveščeni?
Dan za dnem prebiramo v dnevnem časopisju, slišimo po radiu ali gledamo na televiziji, kaj se dogaja v tujini, kaj delamo doma, kako smo se dogovorili, 'kaj je iz dogovorjenega pričakovati in tako dalje in tako naprej. Skratka vsi ti mediji nas obveščajo o vseh pomembnejših dogovornih in rezultatih posameznih akcij in dejavnosti. Ne, da je to samo prav, tako mora tudi biti. Dedovmi človek je del družbe, ki ima pravico,
dolžnost in odgovornost, da upravlja z družbenimi sredstvi, da je o dogodkih obveščen, istočasno pa tudi on sam obvešča.
Kaj pa v Avtotehini, smo dovolj obveščeni ?
Imamo svoj časopis GLASILO, ki izide vsak mesec tar INFORMACIJE, ki izidejo praktično po potrebi. Saj to je dovolj, bo marsikdo dejal in tudi je. Zatakne se, ko začnemo npr. brati Glasilo. Vsebina, ki zapolnjuje naš obveščevalni
		din
I	BEOGRAD	6,196.686
m	ZAGREB	2,899.625
Ul	SARAJEVO	1(,283.583
JV	RIJEKA	1,166.507
v	SKOPJE	893.52(0
VI	SPLIT	892.120
VII	VARAŽDIN	633.4151
Ali ako ite trošbove rasparedimo na jednog zaposlen o g		
onda imamo slijedeci redosldjed:		
		din
I	SPLIT	2133.030
TI	VARAŽDIN	211.1150
Ul	BEOGRAD	167.478
IV	ZAGREB	1611.099
V	SKOPJE	148.920
Mi	RIJEKA	14(5.825
Vili	SARAJEVO	1142.620
I
JI
IIII
IV
V
VI
VII
I
II
III
IV
v
VI
VII
za reprezentaciju
VARAŽDIN
BEOGRAD
SKOPJE
SPLIT
SARAJEVO
ZAGREB
RIJEKA
za reklamu
VARAŽDIN
SPLIT
RIJEKA
BEOGRAD
ZAGREB
SKOPJE
SARAJEVO
din
3.327
2.171
1.990
1.558
8611
786
628
din
27.426
7.980
7.470
4.916
1.2(85
205
104
Kada poredimo trošfeove »Režijiskog materij ala« za isti period onda je radosti jed slijedeci:
Možda navedeni podad i ndlsu 100 % tačni, možda bi bilo korisno da naša odgovarajuča služba iznese u »Glasilu« i drugačije tabele, naročito po slijedečdm pozičija-
		din	ma troškova:
I	BEOGRAD	1113.970	a) Režijski troškovi
JI	ZAGREB	53.907	b) Iizdacd za reklamu i propagandu
Ul	SKOPJE	34.573	c) drugi materijalni troškovi
IV	RIJEKA	215.846	d) troškovi raprezenitacdje
v	SARAJEVO	25.702	ali ostaje činjanica, da je tema interesantna za svakog
VI	SPLIT	11.9715	radnika TOZD-a kako se požidija izvršenja plana reali-
VII	VARAŽDIN	2.395	zacije i raspodjele, tako i sa pozicija borbe za stabiliza-cdju.
a po jednom radnilku tabela izgleda ovako			S postavanjem!
		din	EDHEM CERIMAGIC
I	SKOPJE	5.702	
II	RIJEKA	3.280	ODGOVOR:
m	BEOGRAD	3.080	Na željo predstavništva Sarajevo obljubljamo pregled
IV	ZAGREB	2.904	Strbškov kontiranih v obdobju 1.—9. 1979 po posameznih
v	SPLIT	2.994	predstavništvih. Podatki iz teksta dopisa tov. Cerimagiča
VI	SARAJEVO	2.8(55	so iz polletja 1979. Mislim, da je tabela smiselno prire-
VII	VARAŽDIN	798	jena tako da odgovori željam tovarišev iz Sarajeva. Tabele ne komentiramo lahko pa služi kot podloga za izde-
Medutim	najlinteresanitnije je poredenje	troškova na	lavo sistema nagrajevanja po rezultatih dala v predstav-
»reprezentaciju« i »reklamu«. Pregledi po jednom zapo-slenom izgladaju ovako:
ništvih.
A. P.
časopdis, bi bila lahko bolj obveščevalna. Deloma sicer je, vendar stalni prispevki o novostih v finančnem poslovanju niso dovolj. Vse to lahko čiltamo v Uradnih listih, Gospodarskem vestniku in drugod, vendar v ne tako pripravljeni obliki.
Prav je, da te informacije ostanejo še naprej na straneh GLASILA, toda ati se v Avtotehni resnično ne dogaja ničesar drugega ?
Marsikateri sklep samoupravnega organa z obraz-ložiibvijo bi bil še kako primeren za objavo. Zapisniki posameznih sej samoupravnih organov ne vsebujejo vselej vsega. Iz prakse vemo, da se kdaj tudi po (ne) uradnem zaključku (zaradi prometne konice?!) delegatom DS prezentira, zelo uradna informacija, ki pa ni nikjer zapisana. Potem ni nič čudnega,, da tako podana informacija prepogosto dobi drugo vsebino ih konča v tretji varianti za vogalom ali celo v gostilni. Nerazumljivo in škoda je, da se takšnih metod poslužujejo prav vodilni!
Urednik časopisa ne mora biti ALFA in OMEGA, ki krpa velike luknje s prispevki, da je časopis sploh poln. Dovolj zanimivega in novega je okoli nas, za kar pa vsi ne vedo. GLASILO jie naš list, katerega čdita skoraj osemsto ljudi.
Vsakdo ga lahko obogati s svojim prispevkom in s tem popestri njegovo vsebino hkrati pa informira sodelavce v novostih. Vsi pomembnejši dogodki v Avtotehni ali dogodki, ki se Av-totehne kaj tičejo, naj bodo objavljeni. Ravno talko dogovori in pa poslovni Obiski na relacijah SOZD, princih pati ali domači proizvajal-ci|.
Da pa bo informliranOst prava, mora biti objektivna brez filozofske diplomacije, ki je lahko nerazumljiva.
FRANCI PETKOVŠEK
PREGLED STROŠKOV ZA OBDOBJE 1.—9. 1979 PO PREDSTAVNIŠTVIH TOZD ZASTOPSTVA
Zap. št.	Popreč. št. zap.	Stroški skupaj Knto. 400—420	Stroški reprez.	Stroški reki.	Prevozi na delo	Potovanja, dnevnice nočnine kilometr.	Ostali stroški	Rež. stroš. direkcije TOZD
1. BEOGRAD		2.926.1172,49	124.142,62	1712.729,'00	87.748,65	204.1947,80	2.336,604,42	149.107,00
str. na zaposl.	64	45.721,45	1.039,73	2.698,89	1.371,07	3.202,31	36.509,44	2.329,80
2. ZAGREB		1.382.462,27	25.872,01	80.1ffl3,!20	35.983,85	345.496,65	894.946,56	82.340,00
str. na zaposl.	23	60.107,06	1.124,87	3.485,36	1.504,52	15.021,59	38.910,72.	358,00
3. SARAJEVO		505.041,38	12.384,26	1.880,00	8.486,00	98.387,60	443.903,(52	28.614,00
str. na zaposl.	10	56.504,14	1.238,48	188,00	848,60	9.838,76	44.300,35	2.861,40
4. RIJEKA		487.7154,63	12.723,10	71.910,00	5.587,40	99.935,25	297.5819,88	24.397,00
str. na zaposl.	14	34.839,62	900,44	5.136,43	399,10	7.108,23	21.256,42	1.742,64
5. SKOPJE		438.794,99	19.058,28	1.230,45	2.325,00	1102.974,15	263.207,11	7.267,00
str. na zaposl.	7	62.685,00	2.722,62	175,72	332,14	23.282,02	36.172,44	1.038,14
6. SPLIT		406.193,87	16.199,41	49.110,00	2,470,00	35.898,60	302.516,86	29.328,00
str. na zaposl.	7	58.027,70	2.314,20	7.015,72	362,86	5.1i28,37	43.216,55	4.189,71
7. VARAŽDIN		378.939,19	18.669,64	115.997,85		04.775,80	1179.495,90	3.374,00
str. na zaposl.	4	94.734,80	4.667,41	28.999,46		1(0.193,98	44.873,98	843,50
8. SKUPAJ:	129	6.585.358,82	229.058,32	493.020,50	142.600,90	1.0112.415,85	4.708.203.25	324.427,00
Popreč. stroški nazaposl.		5,1(.O40,29	1.775,66	3.821,86	1,.105,43	7.848,1(8	3(6.498,16	2.514,94
S PROBLEMSKE KONFERENCE TOZD
Z roko v roki
Zakon o združenem delu moramo pripeljati do njegovih najboljših oblik
Ko mala delovna orgamd-zaaija preraste v veliko, parati a ta velikost poleg mnog dobrih stvari tudi mnogo problemov. Eden najlvečjiih je prav gotovo premajhna povezanost med delavci in organiizadijiskiiimi enotami, premajhno poznavanje skupnih problemov in prevelik razkorak v interesih posameznih organiza-dijiskih enot, tako v TOZD, kakor tudi med TOZD.
Avtotehna je že davno prerasla v veliko delovno organizacijo, že lata se pojavlja problem premajhnega medsebojnega poznavanja in povezanosti, že dolgo ga poznamo in že davno smo se ga odločili rešiti, reševati pa smo ga začeli šdle letos. Letos zato, ker
Pogrešam program, imam občutek, da korakamo na mestu.
Ne vemo, kam bi se usmerili.
je postalo jasno, da nam le jasni cilji, Skupni interesi in trdna medsebojna povezanost lahko zagotovijo Obstoj in razvoj v gospodarsko vse bolj nestabilnem obdobju, ko so delovni pogoji vse težji, prase-neUjivi obrati vse pogostejši, konkurenca pa vsak dan hujša. Predvsem pa v obdobju, ki pomeni konec super profitov trgovskih or-gandizacij, predvsem uvoz-nilkov. Mnogo dobrih vlakov smo že zamudili, a mnogo
Trgovina in Zastopstvo morata delati z roko v roki.
jih je še pred nami. Dovolj, da tudi nas popeljejo v bolj Stabilne vode, nam zagotove sigurno prihodnost in za vse dovolj dela. A karte so drage in če se hočemo obdržati, bomo marali trdo delati. Trdo in predvsem z rolko v roki.
Problemske konference TOZD, so prvi korak k zastavljenemu cilju. Verjetno so se prvič v zgodovini Av-totehne sestali vodje organ ndlzacijslkih enot, poročali o svojih uspehih in težavah in predstavili svoje kratko-
Odločiti se moramo, ali bo Notranja trgovina podaljšek Zastopstva, ali pa bo iskala svojo prihodnost v sodelovanju z domačo industrijo.
ročne in srednjeročne načrte.
Rokavice so pustili v garderobi. Vljudnemu fra-zarjenju in praznim bese^ dam tu ni bilo mesta. A tudi zlonamernosti in kri-tlifeantstvu ne. Vsakdo je le navedel vzroke problemov, ki ga tarejo, pa tudi svoje razmišljanje o tem,' na
Potrebna je samoinici-ativa in želja po uspehu.
Brez tega je vse ostalo zastonj.
kakšen način bi le te od-pravilli.
In kateri so največji problemi ?
Predvsem dejstvo, da delovna organizacija nima izdelane srednjeročne usmeritve, kar povzroča seveda brezciljnost vseh kratkoročnih planov. Dalje neurejeni odnosi s predstavništvi, ki pa so posledica obstoječe organizacije. Slabo delo nekaterih predstavništev, ki v mnogih primerih izvira tudi iz subjektivnih vzrokov, med katerimi pa kot svetel vzor izstopa predstavništvo Rijeka, ki so ga
Ni še jasna opredelitev, kaj je predstavništvo.
pohvalili prav vsi govorniki. Premajhna povezanost z industrijo, problem kadrov in najbolj boleča točka — ozki interesi.
Prav ozkost interesov se je niičkoiikokrait pokazala, ne le na omenjenih konferencah. Mnogi niso razumeli, da je Avtotehna razdeljena le organizacijsko, interese pa imamo in bomo tudi vedno imeli skupne. Da moramo zakon o združenem dedu pripeljati do njegovih najboljših oblik,
Avtotehna je organi-		
zacijsko	razdeljena	na
TOZD,	interesno	pa
mora biti	enotna.	
ne pa do njegovih skrajnih možnosti. Prav to spoznanje je največja pridobitev vseh treh konferenc.
Konferenca sama vseh težav ni mogla rešiti. Sklepi in misli konference so le osnova za nadaljnje delo. Za delo in sodelovanje, ki se je že začelo. To pa je od vseh navedenih dejstev prav govovo najbolj spodbudno.
JURJ ČERNIČ
PLAN SLUŽBENEGA POTOVANJA
PREDSTAVNIŠTVO_______________ obr. Iti
za mesec
komercialist
Datum:
—	vodjo grupacij*	S*stavil:	______ ____________ Odobril:
—	sl. za koordinacijo
E pur’ si muove...
... kar se v prevodu glasi »In vendar se vrsti«, izrek slavnega G. Galilea, sem si za naslov tega prispevka izbral po pravici povedano, namerno. Zakaj?
Preprosto zaradi tega, ker uredništvo v našem časopisu piše več kritike Ikot pohvale, več o tem, kaj nam manjka, kot o dobrih rezultatih, več o neinfonmiramju kot o nasprotnem, ipd. Pre-pričan pa sem talko jaz kot marsikdo med vami, da te-
zi tdko predstavljanje dobimo vsi skupaj sliko, kako se stvari spreminjajo, oziroma izboljšujejo. Zato vam danes kar tako »ad hoc« predstavljamo tri obrazce, ki so jih začeli s 1. januarjem letos uporabljati v naših predstavništvih.
Če po pravici povem, da sem omenjene obrazce enostavno lukracM z neke mize, boste razumeli, da njihova kratka razlaga ne bo strokovnia, temveč posplo-
cialiist (referent) obiskuje posamezne stranke (kupce) in kakšne uspehe dosega. Na Ipodlagi takih pregledov, če jih sumiirajo, lahko naši komercialisti, prodajalci in še kdo, večkrat na lato ugotovijo, katero tetranko so zanemarili, oziroma kar je verjetno najbolj važno, za vsako naslednje plansko obdobje laže pristopijo k načrtovanju prometa ali drugače Ipovadano, k načrtovanju potreb našega ‘trga.
Obr. il. J
KARTICA KUPCA
TOZD................. OE
SOZD - DO - TOZD..............—...........
NASLOV ........... ......................
Telefon .	....	Telex
Odgovorne osebe .	.
Pošta
Podatki o podjetju (predmet poslovanja)
Realizacija
1977
1978
1979
v 000 ND
Zap	Datum 7	Razgovor	Opomba
		3	4
			
mu ni talko. Kljub temu pa še marsikdo ne smatra za potrebno preko svojega časopisa obvestiti vse v delovni organizaciji, s kakšnimi problemi se ukvarja, kako jih premaguje in kakšni so uspehi v končni fazi.
Verjetno poreče kdo — za vsako malenkost pa res ne bomo kvarili papirja. — Osebno mislim, da majhne stvari tvorijo celoto in sko-
šena. Na pivi pogled je takoj razvidno, da taka evidenca uvaja v naše delo bolj® pregled vseh naših strank z važnim podatkom, kakšen je (finančno prikazan) promet med njo in našo delovno organizacijo. Dalje bo lahko kdorkoli vsak trenutek dobil vpogled, koliko ‘službenih potovanj je bilo potrebnih )za vsaiko realizacijo posla in ne nazadnje, kateri komer-
Kdkarkold) že, tak načiln pristopa k izboljšavam dela je vse pohvale vreden. Taka je moja pozitivna ocena, čeprav jo kvari (nepreverjena) vest, da za ta« ko evidenco v Ljubljani ni prevelikega zanimanja. Kljub temu mi dovolite, da svojo misel zaključim z nekoliko spremenjenim izrekom velikega Galilea — »In vendar se premika...«.
S.	Z.
Ob,. II. i	KARTICA KOMERCIALISTA.. --------------------------- . TOZO............ ..... o E
!,T-	Datum	Obisk kupca	Tema razgovora	nalogo	Stroški po por nalog.	• Opomba
						
Čestitke, pozdravi, odgovori
Čestitajo vam in vas pozdravljajo:
Franci Anžič iz JLA (TOZD Trgovina)
Marjana Fašalek s poti po Indokind
Tatjana Kramar iz Zagreba. Njeno pismo objavljamo v celoti.
MI MED SEBOJ...
... je bila inteiresanitna rubrika u Vašem časopisu, lalko takav naslov naje više uvršten, mislim da naje na odmet, da Vam ponovo pišem i to povodom skromne novogodišnje svečanosti u Predstavništvu ZAGREB dne 28. XII. 1979.
Nakan dugog vremena, pozvani smo bili i mi ov-dašnji penzionerii (ilma nas 6 živdlh, a 2 su ved pokojni). Zapravo došle smo samo tri penzionerke, dok je od 22 aktivna člana nedo-stajala šesterica (što bolest, što dopust).
Ugodno je bilo sjediti medu mladim kolegama odn. kolegicama, jer kako smo konistatiinaii, u penziji smo od 3 do 8 goddna, a u to vtrijeme se ipak puno toga promjerailo. Došlii su i novi ljudi, za koje smo mi »stari« samo strancd.
Predsjedndk sindikata u Zagrebu — drug Taioš — je uspješno sve organizirao i obradovalo nas je primdlti i AVTOTEHNA kalendare.
Tirebalo bi njegovati tu pnaksu, da se panzioneri po-zovu bar jednom godišnje (a ženski penz. d povodom
8.	marta!) Svakako, da nas zanima i raduje uspjeh po-duzeoa, pa bi to i mi mogli osjetiti jednom godišnje feojom »novčanom simboli-kom« (Druge ovdiašnje organizacije npr. izplačuju npr. 2000—3000 Din svakom penzioneru!) O sldčnoj temi več sam ranije pisala, no do sada je ostalo samo mrtvo slovo na papdiru ...
Još jednom hvala Sindikatu Bredst. Zagreb — d ujedno najbolje želje svitm aktivnim članovima AVTO-TEHNE, kao i Uredništvu GLASILA, te svim penzflo-nerima AVTOTEHNA — u ime ovdašnjih penzio-nera TATJANA KRAMAR
Vladimir Osmak iz Rije-ke. Odgvor mu bomo poslali posebej.
Julijana Rom: Zelo me je razveseilito, da se še kaj spomnite name kot vaše upokojenke. Ker sem slabega zdravja se ne morem udeleževati vaših sestankov. Za podarjeni znesek 3.000.— din se iskreno zahvaljujem in vam želim srečno in zdravo novo leto.
V vašem imenu se vsem iskreno zahvaljujemo in jim želimo vse dobro.
Gl. ur.
ZAHVALA
vsem, ki ste ob smrti mojega očeta počastili njegov spomin in na kakršenkoli način izkazali pozornost in sočustvovanje.
Dušan Starc
Danes predzadnjič
Da, danes predzadnjič predstavljamo obnovo Opel Kadetta letnik 1938, ker ne bo dolgo, ko ga bomo videli poslednjič, ko bo zapeljal po cesti v tehnični muzej Slovenije v Bistro pri Vrhniki.
Verjetno se še vsi spominjate treh slik istega vozila, ki smo jih objavili v oktobrski številki našega časopisa. Človek kar verjeti ne more, kaj se z vztrajnim delom lahko doseže. Kar poglejte objavljeno fotografijo omenjenega avtomobila, ki je izpod pridnih rok S. Arharja
in S. Gašpirca postal ličen in vozen. Posnetek je opravil R. Dobrila na Avto-salonu v Ljubljani 2. decembra 1979.
Priznanje za večletno sodelovanje
Zveza teiesnoikultumdh organizacij in telesnokui-turna skupnost Ljubljiana-Center sta na posebni slovesnosti v domu PTT podelila priznanja najboljšim v raznih TRIM tekmovanjih v občini v letu 1979. »Telesnokulturna dejavnost v tej ljubljanski občini je bila letos izjemno pestra,« je poudaril v uvodnem govoru predsednik skupščine telesnokultuirne skupnosti doktor Jože Gogala in nadaljeval: »Saj je vsega sku-
paj v letošnjih tekmovanjih in akcijah sodelovalo več kot 11.000 občanov vseh
citairasti.«
Na slovesnost smo bili vabljeni tudi predstavniki Avtotehne. Da tudi v smučanju dosegamo dobre rezultate, je potrdilo priznanje za drugo mesto moški ekipno, ki je plod organiziranega dela celotne ekipe.
Tudi strelke so dopolnile vso svojo dosedanjo bero priznanj še s priznanjem za tretje mesto ekipno.
Na koncu so se delila priznanja za uspešno večletno sodelovanje, za kar smo bili mi v Avtoitehni še posebej pohvaljeni, posebno priznanje pa smo dobili tudi za tekmovalne uspehe, in sicer za uvrstitev med deset najbolje uvrščenih delovnih organizacij v obdobju zadnjih petih lert. To je nedvomno uspeh in tudi lepo priznanje delu Komisije za šport in rekreacijo v maši DO.
rd
Dedek Mraz pri nas
Z novim latom pride v vas tudi dragi gost — dedek Mraz. Prihaja od daleč in zavit v bel kožuh in v še bolj belo brado, nam prinaša sneg in otroški smeh, napete ure pričakovanja, ki so mnogo več vredne kot množica dragocenih daril, ki nam to pričakovanje vzbujajo, bučno veselje din najboljše želje, na koncu pa še dva dni dopusta, da si v miru pozdravimo mačka. Prinaša pa tudi take stvari, kot so že omenjeni maček, nakupovalna mrzlica, nabite trgovine in izpraznjene police tar veliko in vedno večjo in večjo luknjo v žepu. In to ravno v tistem, kjer smo imeli spravljeno trinajsto plačo.
Ampak ne otrokom.
Otrokom prinaša same prijetne stvari. Okrašeno jelko, na televiziji cel kup (risank, vse polno obiskov, polne mize dobrot, igrače skoraj po želji; in seveda igrico v očkovem in maminem podjetju.
Našim otrokom je letos prinesel kar 45 minut dolgo »HIŠO TETE BARBARE«, ki je bila dovolj za-niimiva in vsebinsko pestra, da so ji napeto prisluhnili tudi tasti, ki se že bližajo desetemu latu in celo n jihovi starši, obenem pa dovolj razgibana in prisrčna, da se tudi najmlajši niso dolgočasili.
Ampak to niso najpomembnejše stvari. Vsi vemo, da imajo otroci igrice radi in zato smo že vnaprej vedeli, da jim bo tudi tase všeč. In vemo tudi, da imajo dedka Mraza in njegove darove radi, zato smo tudi zanj vedeli, da jim bo všeč. Mnogo pomembnejše je to, da nam igrice niso zaigrali profesionalci, ampak skupina bodočih učite-
ljic, ki na ta način zbirajo denar za maturantski izlet. Da dedek Mraz ni prišel iz kašnega gledališča, ampak kot že vsa leta, kar iz naše Trgovine in, da mu je bilo edino plačilo za trud in nedeljsko delo otroški smeh, včasih pa 'tudi jok, saj so se ga nekateri naj 4 mlajši tudi malce bali. Da je tudi medved imel le kožuh iz gledališča, pod njim pa se je skrival naš Marjan Kokalj. Da tudi dvorane in jelke ni krasila industrijska roba, ampak okraski^ ki so se jih naše sodelavke naučile izdelovati od svojih otrok.
Najpomembnejše pa je to, da so tudi naši naijmlajši dali svoj delež. Narisali in naslikali so cel kup risbic in slik in pripravili dedku Mrazu, sebi in nam, naj-lepšo slikarsko razstavo, kar jih je videla Avtoteh-na in kar si jih sploh želimo. In si s tem seveda zagoTjovdM, da jih bo dedek Mraz ob latu spet obiskal, saj vsi vemo, da od vsega najraje gleda prav otroške slike.
Tekst in slike JURIJ ČERNIČ
prišli ► -4 odšli
DSSS
Prišli:
5. lil. 1,979 SETINA Angela
8.	11. 1979 PRATNEKER
Alojz
15.	lil. 11979 JELAČIČ Silvana
16.	lil. 1979 POTOKAR Ana Malija
TOZD SERVISI Prišli:
5. 11. 1979 MURGELJ Branko
TOZD ZASTOPSTVA Prišli:
1. 11. 1979 SMRKOLJ Matjaž
1.	11.	1979 SIGNORINI
Mladen — Rljeka H5. 11. 1979 VEHOVEC Božo
112. 11,. 1979 TRBIC Marija
Odšli:
4. 11. 1970 VARGA Draga
— upokojitev
30. 1. 1,979 LENIČ Jelka
TOZD SERVISI Prišli:
1. 12. 19719 SNOJ Martin
Odšli:
11.	12. 1979 VIDMAR Iztok — služenje kadrovskega roka
31. 12. 1079 BUDKOVIC Urban — sporazumno DSSS Prišli:
1. 112. 1979 KUMAR Alojzija
1. K2. 11979 ZAGOREC Peter
1. 12. 1079 CUK Prane
Odšli:
31. 12. 1970 BAUER Marjeta — sporazumno 31. 12. 1079 UMEK Albina — sporazumno
TOZD ZASTOPANJE Prišli:
4.	12.	1979 JOVASEVIC
Zdravko — predst. Beograd
17.	112.	1979 STOJKOVIČ
Tomaž
Odšli:
15. 12. 1979 OS AN A Majda
— sporazumno
31. 1,2. 1070 ŠAJN Matija —
sporazumno
31. 12. 1970 BRAVHAR Boris — sporazumno
31. 12. 19719 STOJAN Brane — sporazumno 31. 12. 1979 ZUPANČIČ Angelca — sporazumno
POSEBNO OBVESTILO
Za pravočasno, točno, pravilno in resnično obveščanje vseh delovnih ljudi v DO Avtotehna izdajamo poleg vseh ostalih informativnih oblik (Glasilo, sestanki, okrožnice ipd.), tudi list INFORMACIJE. Do tu je vse lepo in prav.
Dogodi pa se včasih, da kakšna INFORMACIJA ni popolna. Ni popolna, ker manjka na primer podatek:
... komu se je v danem trenutku javiti ... ali ... kraj dogodka ... ali ... kdo sprejema prijave... ali
... koliko časa 'bo predvidoma trajala prireditev ilpd. ...
Poleg tega se mi zdi pomembno, da mora biti vsako besedilo v INFORMACIJAH slovnično pravilno, skratka besedilo naj bo resnično slovensko.
Zato želim vse, ki INFORMACIJE berejo, opozoriti na naslednje: »Potrebo, to je besedilo za izdajo INFORMACIJ sproži pobudnik, to je tisti, ki želi, da vsi v Avtotehni v danem trenutku vedo kaj, kje in zakaj se je, se ali se bo nekaj dogodilo. Ti pobudniki pa so lahko posamezniki, službe, oddelki, družbenopolitične organizacije itd. Ti so (ali naj bi bil) po vseh predpisih pod tekstom v INFORMACIJAH tudi podpisani.
Ce je torej v INFORMACIJAH besedilo slabo ali pomanjkljivo, ni moja krivda, čeprav INFORMACIJE osebno razpošiljam po delovni organizaciji.
To »posebno obvestilo-« objavljam, da se izognem vsem pripombam, ki jih delavci naslavljajo name misleč, da je sestavljalec vsakega besedila v INFORMACIJAH Savo Žigon.	S. 2.
1						eJZe> L/AŽ&r LT/E-	PPHA- (SE AJAlE (VoZE)	P&APAU OALEC OPL	6Brs&- VAMVE. SOLE	4.7/J/J tSddA V ASE-	'žo^/- fJVA Hop Ro- S-Tl	ZE V— M/ZL-t RLCM/. PUB 1-7—	//ASA SOSEP- pezAVA
<§>													
					ZdAKc- PLoV AU								
					rmu. L/otZO— HETAJf dLUS					GEdA			
ŽčL	. r^/Lo-f=-	'pueL- btoTJ/Zo seep-	(PEIŽIoR.	PaTel-? (fr^Tc)	- Hd±J, !VAt=T. MpU— ‘Pt&Va	PoLAA vaT&?				POL/T/AL Uo/J 7AEA/EA -ZEfŽA — V/CA			
■hteeVUC.- e&zt—							ZAHEpA LfVE. pVEH 'S&'	ZAJACP7 EEdA VEtSA E/77/					
^T/S-T- žoV*											UZALIK Bl/SkU p/sec.		
/C.GE /VA. ■7&e.oo						kdžtcA. OPAJA							
AM£&- vouzl.					■S&TAV-. Perre.- LtK/	LAT/AJ. VEZAJtL			vAEet- ■JEHAd.			ŽopSE7	rzee&c. IZ. Ž/&U- TE=
						pt/č: PEVEC.			EEAiAH, Llž-TlZ.				
davcu S-toUT-					VESTA LET/Ut								
				2AU28A MAALPf ■ZIBALI			P (A SLOV			TSo/f/AJ?* Veze	PAL<StV		
							/A7E io/zaua HtPAUPt				//AB/~ EA//7E		
CfdiJ&A/.								E/TA7. [//Sola TtAAolA -risA/t —					
‘ŽkUA- PATea tAepkmI						"5TAC. ■paep- P1ET							
CA5>T						Les T<c>— tJ/5dE 7*t kopdo							
* NA 9 CICERO
JE FORD UVEDEL TEKOČI TRAK V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI?
Kakor se vzame ... Tekoči trak, veliiikio tehnično novost našega stoletja tar današnjo veliko nadlogo delavcev, ki delajo z njim, naj bi izumil 'ameriški avtomo-btilski proizvajalec Hemy Ford. Vendar to ni res. Izumitelj je Remsom E. Olds, čigar ime je v iiiirmii »Olds-mobile«. Leta 1901 je Olds Motor Vehisle Compamy naredila 425 vozil, leto kasneje, ko je Olds uvedel montažo na tekočem traku, pa že več kot 2500. Res pa je, da je Ford izboljšal Oldso-vo idejo. Po Oldsovi zamisli so se lesene platforme na kolesih vozile med dvema vrstama delavcev, ki so montirali posamezne dele vse do končno izdelanega avtomobila. Ford si je zamislil »razdelilni trak«, katerega sistem je bil v tem, da so posamezni deli v košarah prihajali do glavnega tekočega traku. Fordov sistem je skrajšal proizvodnjo enega avtomobila z enega dne na 93 minut.
SO MAJORETTES ZNAČILNOST 20. STOLETJA
Pravijo, da ne. Brhka dekleta v pisanih uniformah in golih stegen naj bi se iz ZDA razširile po vsem zahodnem svetu (danes jih niti pri nas ne manjka!). Bržkone je moda »mažo-retk« kriva, da jih večina ljudi razglaša za zabavno pridobitev zadnjih desetletij. Vendar mažoretke niso nastale v ZDA in tudi niso prišle v Evropo po drugi svetovni vojni. V resnici jih je ustanovila Katarina Me-dičejska v 16. stoletju ter tako zabavala dvorjane in goste v Louvru. Žal je Ka-tairima prišla v zgodovino kolt kruta kraljica (šentjer-nejska noč) in ji zaradi izuma mažoretk res ne moremo odpustiti grehov.
»FRANCIJA
JE IZGUBILA BITKO, NI PA IZGUBILA VOJNE«, JE REKEL DE GAULLE,
18.	IV. 1940
Je rekel, ali ne? Ko je general Charles de Gaulle 18. IV. 1940. po londonskem BBC pozval Francoze naj se uprejo Nemcem, maj bi dejal, da je »Francija izgubila bitko, ni pa izgubila vojne«. Bržkone so Britanci rahlo podcenjevali francoskega generala (takšen je bil Churchill vedno z njim), tako, da njegovega pozneje tako slavnega poziva sploh niso posneli. Ziaito pa so kasneje Francozi s težavami le našli tekst poziva. V mjiem pa ni stavka o bitki in vojni. Te besede so prenagljeni zgodovinarji podtaknili de Gaullu, kajti pojavile so se dva dni kasneje v plakatih.