hoja__________________________ glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana Leto 1978 4 80081 • OCENA POSLOVANJA »HOJE« V LETOŠNJEM LETU ŠELE V DRUGEM POLLETJU SE JE ZAČELO JASNITI Kritično stopnjo rentabilnosti poslovanja v primerjavi z zadnjimi leti smo dosegli ravno v letošnjem polletju, po devetmesečnem obračunu se je 'stanje izboljšalo, ocena do konca leta pa je še ugodnejša Zadnje tri osebe, ki so vodile DO »Hoja«, so se izmenjale vse pred potekom mandatne dobeč Čas vodenja se je zmanjševal od šest na dve in nekaj manj kot dve leti. Pri vsaki menjavi smo naprtili veliko odgovornost odhajajočemu, nismo pa se dovolj vprašali še po stalih vzrokih. Položaj, v katerem se DO Hoja sedaj nahaja, je izredno težak in zahteven. Imamo 6 dislociranih proizvodnih obratov, ki so istočasno organizirani v temeljne organizacije, na sedmi lokaciji pa so skupne službe. Na teh lokacijah imamo pet različnih proizvodnih dejavnosti. Strojna oprema je povsod zastarela, gradbeni objekti pa so razen v eni dejavnosti prav tako starega datuma. Od leta 1973 nismo imeli pomembnejših investicij, razen zamenjave opreme iz naslova amortizacije. Poizkusi, da bi Hoja postala velika proizvodna DO na bazi lesa v Ljubljani in njeni najbližji okolici, so prispevali k povečanju režijskega kadra in temu primemo režijskih stroškov. Ker pa ni bilo doseženga sorazmernega povečanja proizvodnje, se je rentabilnost in akumulativnost poslovanja iz leta v leto slabšala. Čas je torej dokazal, da pomembnejšega povečanja proizvodnje na bazi lesa ni možno doseči, medtem ko moramo rentabilnost poslovanja pri fizično možni proizvodnji še dokazati oziroma proizvodnjo preusmeriti, sicer se postavlja vprašanje upravičenosti nadaljnjega obstoja posamezne dejavnosti. Tako smo dosegli kritično stopnjo rentabilnosti poslovanja v primerjavi z zadnjimi leti ravno v letošnjem polletju, po 9-meseč-nem obračunu se je stanje zboljšalo, ocena do konca leta pa je še ugodnejša. Ker pa v drugem polletju ne bomo mogli nadoknaditi zamujenega iz prvega polletja, bo ostanek čistega dohodka ob koncu letošnjega leta manjši, kot pa je bil dosežen v preteklem letu. Uspeh celotne DO bistveno zmanjšuje rezultat pohištvene dejavnosti v TO Pohištvo Polhov Gradec, vse ostale TO pa so pozitivne. Ko sem pred 5 meseci prevzel funkcijo, je bila postavljena od nekaterih članov kolektiva zahteva, da so občinski organi tisti, ki bodo preskrbeli kadre za prosta delovna mesta, prav tako pa bodo sodelovali pri delni preskrbi sredstev za investicije, ker je zastarela tehnologija naslednji vzrok zatečenega finančnega stanja. V teh zahtevkih je seveda le del upravičenosti. Namreč prizadevanja so bila v tem obdobju usmerjena v Hoji najprej v večje angažiranje predvesm obstoječega režijskega kadra z namenom, da se skozi večji efekt celotnega režijskega kadra v DSSS in TOZD zboljša organizacija dela, dvigne produktivnost in obseg proizvodnje in na ta način izboljša neugodno razmerje med direktnimi in režijskimi stroški ter tako dvigne rentabilnost poslovanja. Vzporedno s tem pa se je intenzivno delalo na dokumentaciji za pridobivanje kreditov za nove naložbe, (nekateri so že odobreni) Kritične polletne izgube v dejavnosti pohištva TO Pohištvo Polhov Gradec ne bi mogli rešiti samo z modernizacijo tehnološke opreme, kolikor ne bi bili sposobni dela bolje organizirati na obstoječi tehnologiji (kje je garancija, da bi bila organizacija na novi opremi boljša od dosedanje, če te možnosti ne vidimo in speljemo pred investiranjem) in pridobivati ustrezna naročila v okviru instaliranih kapacitet vsaj na mejni točki rentabilnosti, ne pa z 10 do 80-odstotno izgubo. Čas je dokazal, da je to možno doseči in šele sedaj smo upravičeni do vlaganja novih sredstev. Investiranje v neorganizirano proizvodnjo pa pomeni metanje družbenih sredstev v brezno brez dna. Razveseljiv preobrat v rentabilnosti poslovanja je nastal v TOZD Galanterija Pod- peč, čeprav v tej TO ne moremo govoriti o neorganiziranosti proizvodnje v preteklem obdobju, ampak je z zamenjavo proizvodnega programa in minimalno vloženimi sredstvi omogočeno uspešnejše poslovanje. Seveda brez novih vlaganj v bodoče tudi tu ne bo šlo, ker ugoden 9-mesečni obračun še ni garancija za konstantno rentabilno poslovanje. V Hoji je nadalje zelo prisoten pritisk od strani TOZD za novimi vlaganji. Ko pa se to doseže, ni več zadostne pripravljenosti, da se sorazmerno z vloženimi sredstvi tudi ustrezno poveča fizični obseg proizvodnje. Vsako vlaganje sredstev je utemeljeno, če se poveča proizvodnja ali ustrezno zmanjšajo proizvodni stroški, sicer je vlaganje nerentabilno. Te tendence je bilo občutiti, ko smo obravnavali prve osnutke plana za leto 1979 za TOZD Tesarstvo. Za vse žage je značilno, da že leta nazaj, in tako ni zjema tudi letošnje leto, ustvarjajo visoko akumulacijo in s tem prispevajo pomemben delež k ustvarjenemu skupnemu čistemu dohodku celotne DO Hoja. Ustvarjena sredstva se v okviru sprejetih samoupravnih sporazumov dohodkovno vežejo iz ene TO v drugo, kar omogoča velikokrat sploh obstoj in razvoj določene finalne dejavnosti. Vseh šest TOZD DO Hoja je v veliki medsebojni ekonomski odvisnosti poleg povezave z DSSS, ki je pooblaščena za opravljanje določenih delovnih nalog vsem TOZD, ki od medsebojnega prometa z žaganim lesom (finalna proizvodnja se je razvila iz primarne), pokrivanja potreb po obratnih sredstvih, ki omogočajo tekoče likvidno poslovanje vseh TOZD, pokrivanja potreb po devizah tudi tistim TOZD, ki lastnih deviz ne ustvarjajo, pokrivanja izgube negativno poslujočih TOZD in združevanja sredstev za investicije v skladu z dogovorjenim planom investiranja posamezne TOZD in celotne DO Hoja. Ti činitelji v glavnem tudi povezujejo vseh šest TOZD v DO Hoja. In kadrovska problematika? Pri površnem ocenjevanju kadrovske zasedbe se dobi vtis, da sploh ne moremo razporediti zatečenega kadra na proste delovne naloge. Vendar temu ni tako. Če ocenjujemo sposobnost kadra po šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah, potem za kadrovanje v Hoji ni bojazni. Bolj pomembno je vprašanje, kako nekateri prenesejo napredovanje sodelavca, kot pa vprašanje sposobnosti posameznikov za prevzemanje določenih nalog. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da smo odgovorne naloge vedno raje zaupali zunanji osebi in jo nekaj časa hvalili, čim pa smo spoznali prve nepomembne hibe novodošlega (brez napak pa ni nihče), je taka oseba zgubila na vrednosti in avtoriteti. S tem pa je bila »dana pravica« množici režijskega kadra, da ni opravljala svojih delovnih nalog, neodvisno od objektivne ali subjektivne ocene sposobnosti posameznika. Zato rešitev kadrovanja v Hoji ni samo v iskanju zunanjih delavcev, ampak v omogočanju domačih sposobnih kadrov za napredovanje. V Hoji niso problem nesposobni kadri, ampak obstaja problem aktiviranja sposobnega in delavnega kadra. Če analiziramo rezultate poslovanja zadnjih mesecev ugotavljamo, da smo uspeli v precejšnji meri aktivirati zaposlene delavce v DO Hoja, saj se je ostanek čistega dohodka v tem obdobju bistveno povečal kot rezultat večjega prizadevanja vseh zaposlenih. Seveda to še ne pomeni zadostne stabilnosti poslovanja v bodoče, vendar se moramo zavedati, da še niso realizirane vse možnosti. Iskanje teh možnosti in videti možnosti boljšega poslovanja pa je geslo napredka in čar vsakega organizatorja proizvodnje. CIRIL MRAK, dipl. ing. • PO 8. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Pravilno usmerjeno delo Od 2. do 5. aprila je bil v Ljubljani 8. kongres ZK Slovenije. Na kongresu je zastopal viške komuniste tudi naš dolgoletni sodelavec, član komiteja občine Vič-Rudnik tov. Janez Trček. Janez Trček je član ZK od leta 1964, je vsestransko in stalno angažiran v našem družbenopolitičnem in samoupravnem življenju na nivoju DO in občine, je član občinske konference ZK in občinskega komiteja. Izkoristili smo priložnost in ga zaprosili, da za naše glasilo »-Hoja-« pove svoje vtise s kongresa. — Osmi kongres ZK Slovenije je sklenjen. Povem lahko, da je kongres izredno uspel. Naš dosedanji razvoj ter rezultati nam danes omogočajo, da je naša celotna družbena aktivnost v življenju usmerjena h konkretnemu ustvarjanju, krepitvi samoupravnega položaja delovnega človeka, krepi se njegova odgovornost in zavest. Delo kongresa je potrdilo, da se borba komunistov in vseh subjektivnih sil že odvija v pravo smer. Resnično spreminjamo odnose v svojem delovnem in življenjskem okolju na temelju dohodkovnih odnosov. Kongres je pokazal in se jasno izrekel za hitrejše ustvarjanje pogojev, v katerih se bo delavec, delovni človek razvijal kot celovita svobodna osebnost združenega dela. Opredelil je družbene temelje in izhodišča moralnih vrednot samoupravljanja. Začrtal je nadaljnje smeri v razvoju družbenih dejavnosti ZK. Potrjena je usmeritev oziroma dejavnost ZK, ki se neposredno povezuje z dejavnostjo delavcev in delovnih ljudi v njihovih delovnih okoljih. Izkušnje potrjujejo, da je moč ZK in njenih uspehov v tem, da je znala svojo politiko graditi na interesih delavca, delovnih ljudi in jih usmerjala v najširši aktivnosti. Za nenehno politično akcijo vseh subjektivnih sil smo potisnili na rob nosilce negativnih teženj, ki imajo v naši družbi še vedno korenine in bi se razrastli, če ne bi bilo takšne povezanosti ZK z množicami in če ne bi politika ustrezala interesom teh množic. Mislim, da izražam mnenje vseh, če rečem, da bomo tako ravnali tudi v prihodnje. Samo s tako aktivnostjo se vse bolj približujemo uresničitvi ciljev naše organizacije ZK. DUŠAN LEVSTIK • NA PODLAGI TEMELJITIH RAZPRAV IN ZAKLJUČKOV PROGRAM SINDIKALNE KONFERENCE Nalog ni malo, potrebna pa je zavzetost vseh članov našega kolektiva, da bi jih tudi uresničili Osnovne organizacije zveze sindikatov v temeljnih organizacijh združenega dela in v delovnih skupnostih, ki sestavljajo delovno organizacijo, se med seboj povezujejo v konferenco osnovnih organizacij zveze sindikatov. Konferenca ima lahko predsedstvo, ki organizira njeno delo. Osnovne organizacije zveze sindikatov v konferenci usklajujejo stališča, ki so v interesu vseh delavcev v delovni organizaciji. Sprejemna stališča, ki so predmet samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih samoupravnih aktov. Usklajuje svojo aktivnost pri vprašanjih, za katere se dogovorijo, da je potrebno usklajeno delovanje v osnovnih organizacijah v delovni organizaciji. Konferenca osnovnih organizacij lahko sklicuje problemske ali akcijske konference. Ko konferenca sprejema skupna stališča oziroma oblikuje skupno politiko o navedenih vprašanjih, sodeluje z občinskim svetom zveze sindikatov pri razčiščevanju spornih vprašanj in pri oblikovanju stališč. Vsa aktivnost konference osnovnih organizacij mora biti usklajena s stališči osnovnih organizacij. Konferenca osnovnih organizacij HOJA je na podlagi diskusij in zaključkov sprejela program dela sindikalne organizacije. Ta program je bil sprejet tudi na osnovnih organizacijah temeljnih organizacij združenega dela. Obsega naslednja področja dela: 1. Utrjevanje samoupravnih organov — Pravilno kadrovanje in izobraževanje članov samoupravnih organov bo pripomoglo k kvalitetnejšemu odločanju o zadevah, samostojnost odločanja in delovanja v vlogi dobrega gospodarja. 2. Nadaljnja graditev samoupravnih odnosov — Dohodkovni odnos med temeljnimi organzacjami, trgovino, gospodarstvo in podobno. 3. Medsebojni odnosi v delovni organizaciji. — Odnosi med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, odnosi v sami temeljni organizaciji oziroma delovni Skupnosti. 4. Planiranje. — Plani naj bodo realni v okviru dolgoročnega plana. Nadalje je kontrola in spremljanje realizacije planov. 5. Odnosi stroškov proizvodnje in režije. — Možnost vpliva nepravilnih stroškovnih odnosov na rentabilnost poslovanja, investicijska nesposobnost, predraga proizvodnja in podobno. 6. Kadrovska politika. — Pravilnost zasedbe glede na delovne izkušnje in izobrazbo, planiranje kadrovanja dolgoročno, ustrezna zaposlitev pravega človeka na pravo mesto. 7. Inovacije. — Pri delavcih vzbuditi zanimanje za izpeljavo raznih izboljšav, pravilno nagrajevanje novitet in izboljšav. 8. Višji osebni dohodki. — Iskanje notranjih rezerv, zmanjševanje proizvodnih stroškov, boljša priprava dela in proizvodni proces. 9. Družbeni standard. — Stanovanjski problemi, počitniške kapacitete. To je del nalog, za katere naj se vsak član kolektiva zavzema, da se uresničijo, kajti vsako izboljšanje teh je tudi izboljšanje našega življenjskega standarda in zadovoljstva! ANTON BALAŽIČ • SREČANJE JE BILO 7. DECEMBRA V FESTIVALNI DVORANI DELOVNI JUBILANTI »HOJE« V LETU 1978 Tudi pri nas smo se odločili za delovne jubileje na podlagi skupne delovne dobe, ki je priznana tudi za pokojninsko dobo »HOJA« je od leta 1970 dalje zaposlenim delavcem izplačevala ob delovnih jubilejih nagrade za delo v »HOJI« in temeljnih organizacijah, katerih pravni naslednik je bila »HOJA«. Takšne jubilejne nagrade je od leta 1970 do 1977 prejelo naslednje število delavcev: Leta Doseženi jubilej Skupaj 10 let 15 let 20 let 25 let 30 let 1970 41 30 19 1 91 1971 20 21 16 1 — 58 1972 25 25 16 8 — 74 1973 42 22 24 13 — 101 1974 28 27 29 9 — 93 1975 17 36 23 16 1 93 1976 11 12 20 16 3 62 1977 15 19 19 18 4 75 Skupaj: 109 192 166 82 8 647 Pri sprejetju novega pravilnka o osnovah i n merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, smo se tudi delavci » HOJE« odločili za de- lovne jubileje glede na skupno delovno dobo, ki je delavcem v delovni knjižici priznana za pokojninsko dobo. Če upoštevamo: — delavce, ki bodo izpolnili pogoje za pridobitev nagrade do konca letošnjega leta, — delavce, ki so zadnji jubilej dosegli v preteklih letih in za ta jubilej še niso prejeli nagrade in — delavce, ki so zadnji jubilej dosegli v preteklih letih in za ta jubilej še niso prejeli nagrade in so bili v letošnjem letu upokojeni, je v letošnjem letu doseglo delovni jubilej v posameznih temeljnih organizacijah naslednje število delavcev: TOZD Doseženi jubilej Skupaj 10 let 15 let 20 let 25 let 30 let 35 let GALANTERIJA 7 8 17 27 22 5 86 POHIŠTVO 4 8 12 9 4 — 37 STAVB. MIZAR. 10 15 13 13 4 2 57 ŽAGA Rob 1 4 6 3 — — 14 ŽAGA Škofljica 4 3 5 5 — — 17 TESARSTVO 2 15 5 5 9 1 37 DS SS 13 15 15 6 5 3 57 Skupaj: 41 68 73 68 44 11 305 Letošnji delovni jubilanti so se srečali 7. decembra v Festivalni dvorani. FRANC MOLE • DELAVSKI SVET JE IMENOVAL IVOV UREDNIŠKI ODBOR Vodila ga bo Katja Florjančič Na tretji seji DS Hoja 24. julija letos je bil imenovan nov uredniški odbor našega glasila. Vsaka TO in DSSS je zastopana z enim članom. Člani uredniškega odbora so: Jože Škrbec, Galanterija, Albin Metež, Pohištvo, Peter Hafner, Stavbno mizarstvo, Vinko Peček, Žaga Rob, Janez Cimperman, Žaga Škofljica, Alojz Hiti, Tesarstvo in Katja Florjančič, DSSS. Na sejah uredniškega odbora sodelujeta še direktor splošnega sektorja in predsednik sindikalne konference. Na seji odbora 16. oktobra je bil na predlog sindikalne konference sprejet sklep, da se za novega predsednika — urednika imenuje Katja Florjančič. Na naslednji seji uredniškega odbora pa bo na dnevnem redu obravnavan plan izhajanja glasila Hoja v naslednjem letu. S. M. ^X^N^N^N^^^NN^NX^^^N^XVVN^NX^NNXV^XSN^X^N^X^^V^iNN\^N^NV^NX^^OCC^XVC^^N^^^^^^XNVC Vsem našim upokojencem želimo v novem letu obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Istočasno vas, dragi upokojenci, obveščamo, da bo verjetno sindikalna organizacija »HOJA« v letu 1979 organizirala piknik, na katerega boste tudi vi toplo povabljeni! SREČNO! • KAKO JE Z INOVACIJAMI V HOJI SKROMNI AVTORJI Še bo treba delati in veliko truda bomo morali vložiti, če bomo hoteli biti kos vsem negativnim pojavom, ki jih tudi v »Hoji« ne manjka Pisati o inovacijah v Hoji ni preprosta zadeva. Se ni dolgo tega, ko smo lahko brali, da je led prebit. Pa ni tako. Vmes so razprtije, nevoščljivost ter še marsikaj in namesto, da bi v tem članku bilo napisano koliko so novi predlogi prihranili, bomo le-te samo skromno omenili. Takšni so tudi avtorji. Pred letom in pol smo sprejeli samoupravni sporazum o inovacijah. Sam sporazum pa še ne pomeni rešitve vseh problemov. Za inovacijsko ustvarjanje je potrebno tudi medsebojno razumevanje. Tega pa v Hoji posebno v zadnjem času primanjkuje. Ljudje, ki so že prej ustvarjaM, delajo tudi zdaij, le da nočejo v javnost, ker že vnaprej vedo za oporekanje, in vse tisto kar k poštenemu delu ne sodi. Še predno bi kaj več napisali o inovacijah, bi hotel razložiti kaj so to. Da ta stvar ni vsem jasna, se je videlo ob nekem primeru izplačila nagrade avtorja. Pod imenom inovacija se razume: izum, tehnična izboljšava in koristni predlog. Izum pomeni novo rešitev tehničnega problema in ima vse pogoje za pridobitev patenta. Tehnična izboljšava je izboljšanje delovnega postopka z že znanimi tehničnimi rešitvami. Koristni predlog pomeni smotrnejše izvajanje delovnega postopka. To so tiste rešitve problema, ki se ne morejo obravnavati pod naslovom izuma ali tehnične izboljšave, delovni postopek pa kljub temu izboljšuje. Te tri stvari torej imenujemo z eno besedo inovacije. In teh je tudi v Hoji nekaj. Nekatere so bile že opisane v našem glasilu. Teh ne bomo opisali. Zadnje, ki jih še nismo omenili, pa so iz Galanterije Podpeč, Stavbnega mizarstva in Tesarstva. V Galanteriji Podpeč je bil izdelan vrtalni stroj za vrtanje HOPO elementov s konca in s strani. Uvajanje nove proizvodnje je zahtevalo nove posege v tehnologijo izdelave in tu se je zopet izkazal tisti, ki običajno najde pravo rešitev. V katerih rokah je ta stroj nastal, ne bi omenjal, ker avtorja vsi poznamo. Stroj bo prihranil v enem letu 3'6.500 din. Škoda, da avtor še ni posredoval, koliko so znašali stroški izdelave stroja, sicer bi nagrada že bila izplačana. Čemu takšna skromnost? V stavbnem mizarstvu je bilo izdelano več delovnih pripomočkov, šablon, ki jih bo potrebno podrobneje obravnavati in avtorjem, ki niso nepoznani, izplačati nagrade. Tudi v Tesarstvu imamo opravka z izboljšavo, ki nedvomno lahko omogoči precejšnje prihranke. Kako veliki so ti in sploh o koristnosti izboljšave pa od omenjenega TOZD še ni odgovora. Vse tako kaže, da bom moral tudi to v celoti prevzeti v svoje roke. Samo, da se ne bo potem kdo izgovarjal na samoupravljanje. Navedene tehnične izboljšave so namenoma samo omenjene, čeprav bi vsak od avtorjev zaslužil več prostora v našem glasilu. Ker pa ne vem, če jim bom s tem prispevikom ustregel, jih tudi nisem imenoval in tudi izboljšave niso obširneje opisane. Kot sem že rekel, še bo treba delati in veliko truda bomo morali vložiti, če bomo hoteli biti kos vsem tem negativnim pojavom, ki jih tudi v Hoji ne manjka. ANDREJ KOS • PROBLEMATIKA PROIZVODNJE IN PRODAJE LEPLJENIH KONSTRUKCIJ Z modernizacijo do večjih zmogljivosti Z ustrezno obdelavo celotnega jugoslovanskega tržišča, primerno propagandno akcijo in kadrovsko zasedbo bi lahko realizirali fizični obseg proizvodnje 4.500 kubičnih metrov lepljenih konstrukcij V preteklem obdobju so bile klasične strešne konstrukcije nosilec proizvodnje v TOZD »TESARSTVO«. Z uvedbo proizvodnje lepljenih konstrukcij, pa se pojavlja kot nova proizvodnja — lepljeni nosilci. Lepljene (lamelirane) lesene gradbene konstrukcije so na našem tržišču nov gradbeni element, predvsem kot nosilci izredno velikih razponov poljubnih oblik, kar daje projektantom izredne možnosti v projektiranju in oblikovanju svojih zamisli in želja investitorjev. Navedene lastnosti, izredni estetski učinki in dobro počutje ljudi, ki v takih prostorih delajo so pokazali, da so te konstrukcije iskane pri gradnji športnih objektov, šol, tovarniških hal in podobno. Ne glede na izredno za- nimiv program in velike možnosti uporabe lepljenih konstrukcij v gradbeništvu se srečujemo v proizvodnji in prodaji z velikimi težavami. V proizvodnji lepljenih konstrukcij TOZD »TESARSTVO« je opremlje- nost in tehnologija proizvodnje na zelo nizki stopnji. V proizvodnji se od nastanka te dejavnosti leta 1970 pa do danes ni nič spremenilo. Priprava lamel, transport in transport nosilcev poteka brez ustreznih naprav. Oskrba žaganega lesa za proizvodnjo lepljenih konstrukcij je neurejena. Zastoji v proizvodnji so neizogibni. Posledica slabe strojne opreme in zastoji so nizka konkurenčna sposobnost in slabi finančni efekti. Poleg tega pa tudi zamujanje v dobavah, kar vodi do osipa kupcev in njihovega zaupanja. Razlogi, ki zavirajo oskrbo žaganega lesa so poleg neurejenih dohodkovnih odnosov med TOZD «ŽA-GA«, tudi neupoštevanje dogovorov in kažejo na našo samovoljo. Raziskava tržišča in plasma naših trenutnih zmogljivosti je pokazala, da je v Sloveniji veliko povpraševanje e>o lepljenih konstrukcijah in raznih lame-liranih izdelkih. Z ustrezno obdelavo celotnega jugoslovanskega tržišča, primemo propagandno akcijo in kadrovsko zasedbo bi lahko realizirali fizični obseg proizvodnje 4.50'0 m3 lepljenih konstrukcij. Glede na dolgoročne potrebe in možnosti plasmaja lepljenih konstrukcij je bil izdelan za TOZD »TESARSTVO«, investicijski program za modernizacijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Naročena je oprema za pripravo in transport lamel, predvideva se montaža dvigal za transport nosilcev v proizvodni hali, ter ostala drobna oprema in preureditev, ki zagotavlja nemoteno obratovanje. Z preureditvijo in modernizacijo TOZD »TESARSTVO« bo nujno urediti tudi dohodkovne odnose med ostalimi TOZD in rešiti probleme, ki zavirajo redno oskrbo žaganega lesa. Investicija zagotavlja TOZD »TESARSTVO« rentabilno poslovanje, seveda ob polni zasedenosti in ustrezni organizaciji prodaje in proizvodnje. Skladno z ekonomsko politiko pa predstavlja naložba ustrezen razvoj, ki zagotavlja uspeh za daljše obdobje. • KAJ MORAMO VEDETI O LJUDSKI SAMOOBRAMBI IN DRUŽBENI ZAŠČITI NIC NAS NE SME PRESENETITI Tale prispevek povzemamo iz časopisa »Naša smučina-«, glasila delovne skupnosti »Elan« v Begunjah na Gorenjskem Iz glasila delovne skupnosti Elan, tovarne športnega orodja Begunje na Gorenjskem »Naša smučina« povzemamo tale prispevek, ki ga bomo objavili v dveh nadaljevanjih. Uredništvu časopisa »Naša smučina« se za razumevanje najlepše zahvaljujemo. Geslo SI VIS PACEM, PARA BELLUM (če hočeš mir, se pripravljaj na vojno) je še vedno v veljavi. Zato je treba na varnost naših tovarn v morebitni vojni misliti že • zdaj. Na kakšne nevarnosti bomo morali misliti, lahko izluščimo iz nauka zgodovine, čeprav vemo da bo kakršnakoli bodoča vojna hujša od zgodovinskih. V prvi svetovni vojni so tovarne neposredno trpele samo, če so se znašle v vojni črti, oziroma, če jih je zasedel sovražnik. Takrat so bile ali razbite (na primer srbska tovarna topov v Kragujevcu, ki so jo zasedli Avstrijci) ali pa so, vsaj v omejenem obsegu, še naprej delale (na primer belgijske tovarne pod nemško okupacijo. Tovarne v zaledju pa neposredno niso trpele, če izvzamemo pomanjkanje hrane za delavce in vedno manj surovin za stroje, kajti letalstvo je bilo takrat še v povojih. Iz tega obdobja nam je ostal nauk, da domoljubni delavci s svojim pasivnim ali aktivnim odporom okupatorju lahko zmešajo proizvodne račune. Seveda je v tem primeru treba računati z represalijami okupatorja. (Nemška krutost nad belgijskim prebivalstvom, ki pa ni bila nič večja od avstrijskega nad srbskim, je presunila ves zahodni svet.) Varnost tovarn v drugi svetovni vojni se je bistveno spremenila. Domet bombnikov se je tako povečal, da je pokril vso Evropo. Kot zaledje so se lahko šteli samo ZDA, Sibirija, Kanada in Avstralija in mogoče še območje nevojskujočih držav. V Evropi sta tako izven vihre ostali nevtralna Švica in Švedska. Poleg tega je v tej zvezi treba omeniti, da so neposredno pod vojaško okupacijo prišla ogromna ozemlja v Evropi. Angleška industrija, ki se je pričela pripravljati na vojno proizvodnjo že leta 1937, je svoje nove industrijske soseske pričela graditi predvsem na svoji zahodni obali v Wallesu ali pa visoko na severu, na Škotskem. S tem je bila pot nemškim bombnikom podaljšana in otežkočena. Te nove angleške tovarne, zgrajene z vladno pomočjo neposredno po krizi, so bile najemniške mnogonamen-ske tovarne: podjetnik si je lahko najel potrebno površino v tipskih skladiščih, ali tipskih paviljonih, tam namestil svoje stroje in pričel z delom. To je Angležem s prihodom vojne prišlo zelo prav. Vedeli so, da bo za vojno potrebno ogromno izdelkov, ni pa še bilo jasnih načrtov, kakšni bodo ti izdelki. Če bi na tradicionalni način hoteli najprej ugotoviti, kaj bo treba proizvajati, potem na novo projektirati in zgraditi nove tovarne, bi izgubili na pripravah dve leti. Tako pa so zgradbe ob pričetku vojne že stale in po namestitvi pravih strojev je vojna proizvodnja lahko takoj stekla. Tudi Hitlerjeva Nemčija je razdelila svojo novo industrijo v bolj odročna področja. Po zasedbi Češke pa je nova nemška vojna industrija rastla predvsem tam, kajti Češka je bila za angleške in sovjetske bombnike najbolj oddaljeno ozemlje Reicha. Medtem ko so v Angliji kot varnostni ukrep uvedli zatemnitev takoj po vojni napovedi, pa je Nemčija to dosledno storila šele potem, ko je Luftvvaffe izgubila premoč na nebu in so se zavezniški bombniki že upali nadnjo. Ko je ameriško letalstvo poseglo v vojno še z dnevnim bombardiranjem objektov, so Nemci še bolj dosledno izpeljali kamuflažo z značilnim barvanjem objektov v varovalnih barvah in vzorcih. Obenem so pospešili preseljevanje v odročne gozdne predele in končno pod zemljo. (Najbolj slavna nemška podzemeljska tovarna je bila Dora, kjer so interniranci izdelovali leteče bombe V 2.) Sovjetska zveza se je po začetni nepripravljenosti hitro znašla in pričela svojo industrijo takole prilagajati vojni: Tovarne, ki so jih nacisti v začetnem sunku s presenečenjem zasedli nepoškodovane, so s sabotažami in bombardiranjem skušali onesposobiti. Tovarne, ki jim je grozila zasedba, so pred umikom razstrelili, če pa je bilo za to dovolj časa, so najbolj pomembne stroje in delavce — specialiste pred uničenjem tovarne izselili v daljne zaledje, kjer so čez noč rastle nove tovarne. Geslo je bilo: ne pustiti sovražniku niti ene tovarne, niti koščka kruha. Ta »politika požgane zemlje«, ki je v zgodovini znana že od starih Skitov naprej In ki so jo Rusi z uspehom uveljavili že med Napoleonovim pohodom v Moskvo pa je najbrž izvedljiva samo na brezmejnih prostranstvih relativno redko naseljene Sovjetske zveze. V gosto naseljeni In visoko industrializirani Evropi bi pa popolno razdejanje pomenilo obenem tudi narodno smrt. Zato si »politike požgane zemlje« ni mogla privoščiti niti Francija na svojem okupiranem področju niti Češka, preden je padla pod Nemce. (Pač pa je Hitler ukazal svojim umikajočim se armadam ob koncu vojne ne prepustiti Rusom niti kamna na kamnu.) Politika odpora visoko razvitih dežel zahteva mnogo bolj prefinjeno, toda zato, resnici na ljubo, tudi bolj nevarno in ne vedno uspešno igro: rušiti na ključnem mestu in v ključnem trenutku. Primer smiselnega rušenja poznamo tudi iz naše narodnoosvobodilne vojne. Most na Neretvi je dolgo ostal cel, ker je bil potreben tudi našim ljudem. Ko je prišlo do legendarne bitke, je Tito dal most podreti, kar so si Nemci razlagali kot njegovo željo, ustaviti četnike z vzhoda. Mislili so, da s tem NOV sprejema frontalno bitko. Medtem je Tito ukazal takoj zgraditi zasilni most, preko katerega so nato izvedli prehod preko Neretve in s tem ušli nemški obkolitvi. Geslo, udariti predvsem takrat in tam, kjer bo to škodovalo sovražniku, je bolj modro kot pa tolči tam, kjer v živo zadene tudi nas. Tudi zavezniško letalstvo je kmalu ugotovilo, da ni dovolj bombardirati, ampak da je treba zadajati udarce smiselno. Sprva so bombardirali vsako nemško tovarno, če so jo le dosegli, pozneje pa predvsem ključne objekte. Ugotovili so na primer, da zadostuje Nemčiji uničiti tovarne krogljičnih ležajev, pa bo paralizirana vsa nemška industrija. (V ta namen so ameriški bombniki skušali uničiti celo fino industrijo v švicarskem Sscaffhausenu.) Ne da bi začeli razpravljati, koliko je v tem selektivnem bombardiranju bila skrita želja ohraniti nemško industrijo kot morebitno povojno protiutež Sovjetski zvezi, lahko rečemo, da je vojaško bolj pomembno uničiti rafinerijo kot pivovarno in da z razrušenjem elektrarne pogosto bolj udariš civilno prebivalstvo kot pa sovražnika. Poseben pojav, ki ga je vredno podčrtati s stališča našega splošnega ljudskega odpora, in ki je verjetno edinstven v Evropi, pa je bila proizvodnja v partizanskih delavnicah na svobodnem ozemlju ali pa skrivna proizvodnja pod okupacijo. Nauk iz druge svetovne vojne: varnega zaledja za industrijo, vsaj v našem merilu, praktično ni več. Zatemnitev in kamuflaža delno ovirata sovražnika, ne preneseta pa zadostne varnosti. Skrivanje pod zemljo je še vedno učinkovito in na to bi po širšem mnenju morali bolj misliti pri načrtovanju naših elektrarn Majhen narod ne more izvajati politike »požgane zemlje«, če hoče preživeti. Se okupatorjevega rušenja je preveč. Hladna vojna, ki je kmalu zajemala krhki mir po drugi svetovni vojni, je prinesla v projektiranje tovarn novo značilnost. V ZDA so, na primer, pričeli pri projektiranju novih tovarn paziti na to, da bi z mirnodobne proizvodnje lahko čimbolj enostavno prešli na vojno produkcijo. Te tovarne, imenovane dual-purprose factories, ali »tovarne z dvojnim namenom«, pa seveda niso samo ameriška značilnost. Zadnja vojna v Vietnamu je s stališča tovarn v vojnih razmerah prinesla nove poglede. Kljub temu, da so Američani na relativno mali Vietnam zmetali več bomb, kot jih je na vseh bojiščih na zemlji bilo vrženih v času zadnje svetovne vojne, je življenje, kljub strahotni smrtni žetvi teklo dalje. To se pravi, da so tekli dalje tudi proizvodnja, transport, uskladiščenje in razdeljevanje izdelkov. V primeru Vietnama je »politiko požgane zemlje« izvajal okupator, ne pa napadeno ljudstvo. V tem je tudi bistvena razlika v primerjavi s Sovjetsko zvezo. ZSSR je v svojo »politiko požgane zemlje« rušila lastno deželo in s tem nehote napeljevala vodo na mlin nemškega stroja ki je hotel Rusijo uničiti ne samo kot državo, ampak tudi biološko. Totalna vojna ali vojna do popolnega uničenja, ki jo je sprožil Hitler, da bi si priboril večji življenjski prostor, zgodovinsko ni nič novega. Najbolj znan primer iz preteklosti je razdejanje Kartagine. Zmagoviti Rimljani niso samo pokončali z mečem vse prebivalce, ampak so tudi veliko mesto podrli do tal, tako da danes ni najti niti temeljev. Tako »očiščeno« površino so potem še preorali in posolili, da niti trava ne bi mogla zrasti. Seveda Karažani niso bili nič bolj usmiljeni. Zavzeta grška mesta na Siciliji so prav tako porušili, ljudi pobili, nato pa so si dali še truda s tem, da so preko nekdanjega mesta preusmerili rečni tok. Zdaj se lahko vprašamo, kaj moramo ukreniti za varnost naših tovarn v vojnih razmerah, pa naj gre za že zgrajeno industrijo ali pa za tiste tovarne, ki jih šele projektiramo, oboje ne glede na to, ali bo morebitni sovražnik tovarno zasedel ali ne. SPLOŠNI ljudski odpor Glavno moč splošne ljudske obrambe tvorijo združeni delovni ljudje in občani. Nastal je v narodnoosvobodilnem boju. Tedaj se je potrdil v praksi in pokazal za zelo učinkovitega. To je v bistvu zgodovinsko uresničevanje zamisli klasikov marksizma o oboroženem ljudstvu kot obliki vojaškega organiziranega razreda za obrambo. V tej organizaciji je vsak delavec hkrati tudi vojak, vsak vojak pa hkrati tudi delavec. Ce bi imel napadalec premoč v vojni tehniki (letalih, tankih topovih in drugi oborožitvi), bi utegnil Imeti začetne uspehe v boju. Zato bi utegnil začasno zavzeti manjši ali večji del našega ozemlja in celo državo, kar bi bila najhujša oblika agresije. Toda moč splošnega ljudskega odpora bi prišla tudi v tem primeru do popolne veljave. Tedaj bi se lotilo orožja vse ljudstvo in bi vsililo napadalcu dolgotrajno — izčrpajočo vojno. Takšna vojna bi sovražniku prizadejala stalne izgube v moštvu in orožju in vojnem materialu. Boj bi se vodil vse do končne zmage. OBOROŽENE SILE SFRJ so glavni nosilci nepretrganega in intenzivnega boja in zoperstavljanja slehernemu agresorju. Oborožene sile so enotne na vsem območju SFRJ, pod enotnim vrhovnim poveljstvom, enotno se urijo za boj. Sestojijo iz Jugoslovanske ljudske armade in iz teritorialne obrambe. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA V Rudnem je bila 22. decembra 1941 formirana prva proletarska brigada kot prva redna enota naše armade. Jugoslovansko ljudsko armado sestavljajo tri glavne oblike, In sicer: kopenska vojska, vojno letalstvo s protizračno obrambo ter vojna mornarica. Kopenska vojska je namenjena za izvrševanje nalog na kopnem. Sestoji iz pehote, ki je v glavnem motorizirana, nadalje iz oklepnih enot, topništva, inženjerstva In ostalih pomožnih delov. Vojno letalstvo in protizračna obramba sta namenjena za obrambo in varovanje našega neba. Oborožena sta z modernimi nadzvočnimi letali, raketami ter s protiletalskim topništvom in z drugo oborožitvijo. Vojna mornarica je namenjena za obrambo našega morja in jadranske obale. Oborožena je z modernimi vojnimi ladjami, podmornicami, raketami in drugo oborožitvijo, ki se zdeluje v naših tovarnah. TERITORIALNA OBRAMBA Teritorialna obramba je najbolj množičen del oboroženih sil. Enote sestavljajo oboroženi delavci, kmetje in mladina, ki opravljajo svoja vsakdanja opravila, vendar pa jim je orožje stalno pri roki. Teritorialne enote praviloma ne zapuščajo ozemlja, na katerem so bile formirane. Prilagajajo se le razmeram in načinu vodenja oboroženega odpora na svojem terenu. Ce pa bi sovražnik prodrl s svojimi silami v globino našega ozemlja, se enote teritorialne obrambe prestavijo v njegovo zaledje in napadajo njihove formacije, komunikacije in mu preprečujejo preskrbo. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA se odpravljajo za splošni ljudski odpor v okviru organizacije. Organizirajo in opremljajo enote civilne zaščite izvajajo reševanje delavstva in materialnih dobrin, poučujejo delavstvo za obrambo in zaščito. Poleg tega izpolnjujejo svoje obveznosti glede organiziranja teritorialne obrambe. CIVILAN ZAŠČITA je organizirana na množični podlagi. Njene glavne naloge so, da z vsemi možnimi ukrepi in ravnanjem kar najbolj zmanjšajo človeške in materialne izgube v vojni in da učinkovito odpravljajo posledice sovražnih dejstvovanj. Enote in štabi civilne zaščite imajo poleg tega pomembno vlogo glede zaklanjanja in zdravljenja ranjencev ter pripadnikov odporniških sil. Te enote so lahko splošnega in specialnega namena. NALOGE CIVILNE ZAŠČITE Sodoben način vojskovanja, vse bolj učinkovito klasično orožje in še zlasti možnosti uporabe za množično uničevanje, so močno povečali ogroženost prebivalstva in dobrin v vojni. Zlasti so ogrožena velika mesta in druga večja naselja, pomembne komunikacije ter gospodarski objekti. Ljudje in dobrine pa so ogroženi tudi v mirnem času. Gosta naseljenost še stopnjuje posledice raznih naravnih nesreč, kot so potresi, povodnji, zemeljski in snežni plazovi, neurja in podobno, da nastanejo včasih prave katastrofe. Uporaba sodobne tehnike v prometu in proizvodnji pa je pogosto vir hudih prometnih nesreč, nesreč na deloviščih, velikih požarov in drugih nesreč s številnimi žrtvami in občutno gmotno škodo. Številne nevarnosti, ki ogrožajo ljudi in dobrine v vojni in v miru, so narekovale potrebo po posebni organizaciji, ki skrbi za reševanje ljudi in dobrin ob že navedenih izjemnih razmerah in dogodkih. Nastala je CIVILNA ZAŠČITA. Civilna zaščita ima torej dve delovni področji: Prvo zajema razne ukrepe za zaščito ljudi in dobrin v vojni pred napadi iz zraka in drugimi napadi s klasičnim orožjem ali z orožji za množično uničevanje, pa tudi reševanje po napadih. Drugo delovno področje obsega reševanje ljudi in dobrin ob naravnih ter drugih hudih nesrečah, ko so ogroženi zdravje in življenje velikega števila ljudi ali gmotne dobrine velikega obsega. (Nadaljevanje na 6. strani) • NOVA PRIDOBITEV Podaljšanje žage na Robu S pokrito skladiščno lopo so se med drugim izboljšali tudi delovni pogoji — Celoten transport in manipulacijo z lesom bo poslej izven lope opravljal viličar — Suh les v manjših količinah bo lahko počakal naročnika pod streho — možnost za večji učinek Pogled na žago Rob Že dalj časa si prizadevamo, da bi tudi delavcem, ki delajo na prostem, omogočili boljše delovne pogoje. Pri reševanju teh problemov, pa je potrebno rešiti več zahtev, predvsem, da se novi pokriti prostori vključujejo v okolje, da v prihodnosti lahko koristijo proizvodnji, da tehnološko ustrezajo sedanjim in predvidenim zahtevam. Izhajajoč iz takih stališč, predvsem pa kričečega problema slabih delovnih pogojev v zimskih in deževnih dneh, so na žagi Rob postavili pokrito skladiščno lopo, ali kot jo imenujemo — podaljšek žage. Pravzaprav je to stavba lesene konstrukcije postavljena na betonskih temeljih. Presledek med stebri je prilagojen tehnološkim zahtevam, ki ga narekuje dolžina žaganega lesa, to je 5,50 m, dvakrat po 5 m in 6,50 m. Skupna dolžina 22 m in širina 10,5 m. Zaradi precejšnjega padca terena od obstoječe žegalnice proti skladišču žaganega lesa, bodo tla v novi lopi dvignjena nad ostalim terenom približno 1,20 m. S postavitvijo lope se bo precej spremenila celotna manipulacija z žaganim lesom. Transportni tir, ki sedaj vodi do skladišča žaganega lesa, bo postavljen samo v novi lopi. Celoten transport in manipulacijo z lesom bo izven lope opravljal viličar. Vsa dela, to je dovoz lesa iz žagalnice, sortiranje, zlaganje v pakete in manipulacija z žamanjem bodo potekala pod streho. Prav tako se bo v lopi opravljala manipulacija pri oddajanju žaganega lesa; to je sortiranje, merjenje in zlaganje v pakete. -Suh les v manjših količinah bo lahko počakal naročnika po streho. S postavitvijo skladiščne lope so delavci pridobili pomemben objekt, na katerga bodo upravičeno ponosni. Ponosni, ker so ga praktično postavili sami in da jim bo ta delovna zmaga omogočila pri boljših delovnih pogojih večji učinek pri delu. A. TEHOVNIK (Nadaljevanje s 5. strani) NIC NAS NE SME PRESENETITI REŠEVANJE LJUDI IN DOBRIN Reševanje ljudi In dobrin po napadih iz zraka in drugh napadih, opravlja ali organizira civilna zaščita in obsega: prvo laično in zdravniško pomoč ranjenim ali drugače poškodovanim ljudem; reševanje ljudi iz ruševin; oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva; gašenje požarov; popravilo raznih komunalnih in drugih naprav, ki so potrebne za normalno življenje in delovanje; uničevanje neeksplodiranih vojnih predmetov; rušenje poškodovanih zgradb in drugih objektov, ki so nevarni za okolico, dekontaminacija ljudi in drugih nujnih dobrin; identifikacija in pokop mrtvih in druga asanacijska dela na prizadetem ozemlju; vzdrževanje reda in varnosti na prizadetem ozemlju. Vsa ta reševalna dela opravljajo enote civilne zaščite ter razne družbene ter delovne in druge organizacije, ki se v izjemnih razmerah vključujejo v dejavnost civilne zaščite ali delujejo po navodilih pristojnih štabov za civilno zaščito. ZAŠČITNI UKREPI Ukrepi za zaščito ljudi in dobrin pred napadi iz zraka in drugimi napadi v vojni, so dokaj obsežni in jih je treba izvajati ali pripraviti že v mirnem času. Za nekatere ukepe skrbijo posamezne strokovne službe in delovne organizacije, za druge pa civilna zaščita, pri čemer mora sodelovati tudi prebivalstvo, oziroma vsi zaposleni. Med ukrepe, za katere skrbijo posamezne strokovne službe in delovne organizacije, spadajo urbanistični zaščitni ukrepi, umik nekaterih vrst materialnih dobrin (izdelkov, surovin in drugega) v varnejše kraje. Urbanistični zaščitni ukrepi so potrebni zato, da bi s primerno zazidavo in s smotrno razmestitvijo posameznih objektov, zelenih površin in izpeljavo komunikacij zmanjšali posledice napadov iz zraka in drugih napadov na mesta in druga naselja. Zanje je treba poskrbeti pri prostorskem načrtovanju razvoja objekta mest, tovarn in to v okviru redne urbanistične dejavnosti pri izdelavi in sprejemanju urbanističnih načrtov. Med zaščitne ukrepe, za katere skrbi civilna zaščita, spadajo predvsem naslednji: Obveščanje o nevarnosti napadov iz zraka in drugih nevarnostih. Namen tega ukrepa je obvestiti prebivalstvo. Prebivalstvo je treba obvestiti o bližajoči se nevarnosti, da bi se lahko zavarovalo. Za obveščanje uporabljamo alarmne naprave, radijske in televizijske sprejemnike, ojačevalne naprave in druge pripomočke. Zatemnitev in maskiranje. Z zatemnitvijo in maskiranjem želimo zmanjšati posledice napadov iz zraka na naselja, tovarne, posamezne objekte In druge pomembne cilje. Zatemnitev je obvezna za vse naseljene kraje, tovarne, vozila in signalne naprave. Maskiramo le pomembne industrijske in druge objekte. Evakuacija prebivalstva se izvaja ob neposredni nevarnosti vojne in tudi v vojnem času in to iz mest in z ogroženih območij v manj ogrožene kraje. Z njo želimo zmanjšati posledice napadov iz zraka in drugih vojnih akcij med prebivalstvom. Graditev zaklonišč. Zaklonišča so zelo uspešna oblika zaščite pred napadi iz zraka ali napadi z drugimi orožji. Zaklonišča gradimo že v mirnem času, ker pa takih zaklonišč ni dovolj, je treba ob neposredni nevarnosti vojne in v vojni zgraditi številne zaklonilnike. Radiacijska, kemična in biološka zaščita zajema razne ukrepe, s katerimi bi preprečili ali zmanjšali posledice radiacijske, kemične in biološke kontaminacije prebivalstva, rastlinskega in živalskega sveta in drugih dobrin. Za nekatere ukrepe na primer za nabavo zaščitne opreme, poučitev zaposlenih o omenjeni nevarnosti in druge, moramo poskrbeti že v miru. M. S. • TEŽAVE DELOVNE ORGANIZACIJE IN TOZD POHIŠTVO Hočejo brez utvar v prihodnost Poiskati bo treba res vse notranje in zunanje rezerve — Delovna organizacija »Hoja« ne medi, v tem času pa sploh ne, toda pomlad jo mora zalotiti v polnem zamahu — Zakon o združenem delu nas je zalotil nepripravljene _________ Včasih je resnica boleča, vendar je še vedno najbolje, če sam ne skrivaš oči pred njo. O problemih »HOJE« lahko v zadnjem času precej beremo v »NAŠI KOMUNI , v našem internem glasilu pa beremo v glavnem o načrtih, planih — malo je tistega, kar bi razkrivalo tudi neprijetna dejstva naše delovne sredine. Po 112. členu Statuta delovne organizacije bi lahko sklepali, da se o resničnostih vseh dogajanj lahko prepričamo tudi na osnovi informacij v internem glasilu. Če je to glasilo v resnici namenjeno v prvi vrsti informiranju članov delovne organizacije, potem bi morali vedno stremeti za tem, da bi jih v razumljivi obliki obveščali o resničnem stanju na vseh področjih delovanja delovne in temeljne organizacije. Ce bi želeli širši družbi prikazovati popačeno sliko, si bomo morali omisliti dve vrsti glasil. Pri tem bo vsekakor odločilno to, da imamo do pravilnega informiranja določene pravne obveznosti. Žaga TOZD »Pohištvo« (pred letom) — Obleka ne naredi človeka, daje pa slutiti marsikaj o njem Delovna organizacija »HOJA« in TOZD »Pohištvo« sta v dokaj neprijetni gospodarski situaciji; stagnacija, ki traja že dalj časa, v gospodarskem razvoju, določena izoliranost, notranja trenja itd. Za razumevanje sedanjega gospodarskega in samoupravnega stanja bomo morali v kratkem le poseči tudi v preteklost, vsaj toliko, da ugotovimo del vzrokov za sedanje stanje. Delovna organizacija »HOJA« je sama po sebi umetna tvorba, ki je v preteklosti dokaj trdno povezovala interese vseh svojih enot oziroma temeljnih organizacij. To zaulpanje je temeljilo na energičnem stopanju po poteh razvoja, pri čemer pa rezultati tega razvoja niso bili znani. Z združevanjem sredstev smo investirali v nove proizvodne kapacitete, ki naj bi s svojim poznejšim uspešnim gospodarjenjem predstavljale temelj za razvoj obstoječih proizvodenj. Žaga »SVEA«, Zagorje je bila nekako prva na vrsti, vendar ni več v sestavu delovne organizacije in nam torej ne more ustrezno pomagati pri razvoju. Velika trajnejša finančna obremenitev je bila tudi preselitev proizvodnje iz Parmove in Slomškove ulice na sedanjo ICV. Investicija v proizvodnjo »veloxa« je obetala, da se bodo vložena sredstva bogato obrestovala. Dejansko so temeljne organizacije krile izgubo, stroške likvidacije in obveznosti do »Lesnine«. Ves ta čas je torej bila glavnina finančnih sredstev angažirana v pretežni meri izven obstoječih temeljnih organizacij. Kar smo vložili v materialno bazo teh, je bilo ie »krpanje lukenj« in to običajno najbolj nujnih. Tako seveda nismo mogli slediti modernizaciji v tehnološki opremljenosti podobnih proizvodenj v lesno-predelovalni industri- ji v SR Sloveniji. Čakali smo le na vrstni red. Ker pa so bili rezultati globalnih investicijskih vlaganj pičli ali enaki ničli, smo tako stagnirali pri razvoju še naprej. Naša konkurenčna sposobnost sedanjega časa se bistveno ne razlikuje od tiste pred petimi leti. Težko se prebijamo na tržišče doma, v izvozu nam skoraj ni več mesta. Sam podatek, da že dalj časa ne vlagamo nazaj v proizvodnjo niti vrednosti amortizacije priča, da slabimo materialno bazo enostavne reprodukcije, o razširjeni pa ne moremo niti govoriti; vsaj na bazi lastnih sredstev ne! • IN TOZD »POHIŠTVO« Z dograditvijo dveh proizvodnih traktov so se delovne razmere toliko izboljšale da je bil zagotovljen skladiščni prostor in površine za montažna dela — brez vsakih potrebnih dodatkov. Gre torej za gole objekte. Ostala tehnologija je razen nekaj zamenjav obrabljenih strojev ostala ista. Zavedamo se, da je za konkurenčno sposobnost potrebno, da je delež stroškov v enoti proizvoda na povprečju lesne industrije. Za TOZD »Pohištvo« velja, da je delež materialnih stroškov še nekje v skladu s tem vodilom, previsok pa je delež porabljenega delovnega časa in vseh vrst režije. Res je, da zna samo material prodajati vsaka trgovina in da se v širši družbi daje poudarek, se stremi za tem, da znamo prodajati znanje in delo. Ročno delo, vloženo v izdelek dobi svoje priznanje na tržišču samo, če ga ni mogoče skrajšati s strojnimi pripomočki. Ce neko fazo dela TOZD »Pohištvo« opravi ročno, isto fazo pa podobne proizvodnje strojno, pomeni, da Je potrebno ta večji strošek kompenzirati nekje drugje. Rezerve pri materialu so, vendar tako majhne, da ne morejo bistveno prispevati h konkurenčnosti. Torej ostane na razpolago: — tehnološko urediti proizvodnjo (stroji, prostori, infrastrukturo itd.), kar pa zahteva finančna sredstva ki j*h delovna organizacija nima; — obvezno zmanjševati vse vrste režije tako caleč, da se prihranijo finančna sredstva, ki se vložijo nazaj v proizvodnjo. Vsekakor pride v poštev samo kombinacija obeh poti! • STANJE SAMOUPRAVNIH IN DELOVNIH ODNOSOV Zakon o združenem delu je zalotil delovno organizacijo popolnoma nepripravljeno za uskladitev notranje organiziranosti s sodobnimi tokovi v samoupravnem razvoju. Dokaj simbolično smo na pobudo »od zunaj« v začetku letošnjega leta odstranili tablo z napisom »UPRAVA« na vhodu v Langusovo ulico. S tem se v bistvu ni nič spremenilo. Ekonomsko upravičeno in s tem utemeljeno je, da je potreben obstoj DSSS z vidika združitev določenih skupnih nalog in opravil za vse temeljne organizacije. Res pa je tudi, da je obstoj in razvoj temeljnih organizacij odvisen od njih samih in NI DOMENA DSSS. Zal je treba povedati, da glede tega ni čutiti samoupravne osveščenosti temeljnih organizacij. Pogosto radi poudarjamo, da je to ali ono stvar DSSS. Temeljne organizacije so nosilke razvoja, so odgovorne za poslovanje in samoupravljanje, med seboj se dogovarjajo in sporazumevajo, določene naloge pa so poverile skupnim službam in NE DIREKCIJI. Skupne službe morajo biti organizirane tako in v takem obsegu, kot to narekujejo potrebe temeljnih organizacij. Samoupravna trdnost temeljnih organizacij »HOJE« pa ni taka, da bi tako vlogo skupnih služb tudi dosegle. Morali bi resno razmišljati tudi o prenosu posameznih služb na TOZD, ker bi s tem povečali njihovo učinkovitost, racionalizirali bi poslovanje in strokovno in samoupravno okrepili TOZD. Žal ni resnih osnov, da bi TOZD na tem tudi vztrajale. Problematiko medsebojnih delovnih in samoupravnih odnosov na DSSS, ki se v zadnjem času pojavlja v različnih oblikah, temeljne organizacije ne smatrajo za svojo. Ne kot problematično, ampak simbolično, naj povem, da se do sedaj še niso sestali predstavniki TOZD sami: sestanke skličejo DSSS. Samo to dokaj pove o samoupravni osveščenosti TOZD. Na širših strokovnih kolegijih je kaj redek primer, da bi razpravo vodili in usmerjali predstavniki TOZD. Ni potrebno skrivati, da že dalj časa ni čutiti zaupanja med TOZD, močno pa je tudi nezaupanje teh do DSSS. Medsebojni odnosi — zlasti dohodkovni — niso razčiščeni in dokler ne postavimo teh trdnih temeljev, ne bomo mogli stabilizirati stanja v delovni organizaciji. Včasih se zdi, da se bojimo odkritega pogovora, kot bi ne veljalo načelo: »Cisti računi — dobri prijatelji!« Kdaj? SAMOUPRAVLJALCEM — NJIHOVO MESTO! Poseben problem v naši delovni organizaciji je, da so samoupravni sklepi kolektivov dejansko neobvezni za izvrševanje. Programe dela, plane, smo še nekako sposobni pripraviti, vendar ni rokov, ni zadolženih, če pa so, pri ne-izvršenem delu ni sankcij. Položaj je podoben bolniku, ki si skuša olajšati položaj s tem, da živi v sanjskem svetu, v svetu fantazije in nerealnih želja. Taki so tudi naši plani! Pa le izgleda, da ne bo več dolgo tako! Kolektiv TOZD »Pohištvo« se je odločil, da bo na vseh področjih uveljavil prikazovanje resničnosti. Čeprav vsak ugrizne toliko, kot lahko poje, so celo letni plani, ki jih kot delovna organizacija pripravljamo do sedaj dejansko samo plani želja. Utemeljitev jim manjka že v za- četku ! Zakaj potem nismo sposobni, da bi postavili kolektive na resnična tla? Izhodišče za plan proizvodnje in realizacije za leto 1978 so bili stroški in ne proizvodne zmogljivosti. Tem stroškom so se morali prilagajati ostali podatki! Bolj ali manj v istem stilu so tudi ostali programi. Zbor delavcev TOZD »Pohištvo« je dne 25. 10. 1978 postavil kot sklep naslednja izhodišča za planiranje: »Pri izdelavi plana proizvodnje, realizacije in stroškov za leto 1979 se moramo držati naslednjih izhodišč: 1. Plan proizvodnje za naslednje leto mara biti postavljen na osnovi potreb tržišča in realnih proizvodnih možnostih TOZD. Pri planu proizvodnje je potrebno vzeti za osnovo dosežene porabe časov in materialov. 2. Plan stroškov se ugotavlja potem, ko je že postavljen plan proizvodnje. Proizvodnja se planira po dejanskih možnostih, plan stroškov pa se reducira do te višine, da se zagotovi možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo TOZD. Direktni stroški so manj ali več odvisni za TOZD »Pohištvo« od strukture proizvodnje, natančno pa se obdelajo stroški obratovne in upravno prodajne režije, kjer ne sme biti (razen zakonsko določenih, obveznih) nobenih »zabetoniranih« postavk. Obdela se postavka za postavko, konto za kontom. 3. Kljub veljavnim samoupravnim aktom se z ozirom na kritično stanje v TOZD obdela upravičenost obstoja posameznih delovnih mest v režiji na TOZD in DSSS in morebiten možen prenos delovnih nalog in opravil na manjše število zaposlenih. 4. Po TOZD se razbije plan stroškov za reklamo in propagando, za šport in rekreacijo, in ostale stroške, ki se jim da točno opredelitev za stroškovno mesto. 5. Posebej se obdelajo medsebojne obveznosti med TOZD s ciljem boljših medsebojnih odnosov. 6. Plan investicij po TOZD naj bo dobro utemeljen z razvidnim lirom financiranja in kot posebej poudarjena obveza vodilnih in vodstvenih delavcev TOZD in DSSS (posebej jih je treba navesti). 7. Racionalizacija režijskih stroškov TOZD in DSSS mora biti pripravljena za naslednji zbor delavcev. 8. Možen je obstoj TOZD in DO samo še pri največjem angažiranju vseh zaposlenih, zato je potrebno pri vseh odločitvah delati trezno, odločno, brez sentimentalnosti. Tako torej kolektiv v Polhovem Gradcu! Sicer kaj radi gremo mimo sklepov, pogosto jih tudi v delovni organizaciji ne smatramo za obvezne, vendar tokrat se ne bo dalo mimo teh! Že pri realnem planu bodo prišle na dan vse slabosti našega bolj malo odgovornega dela. Torej, po vsem sodeč, delovni kolektiv TOZD »Pohištvo« namerava resno obdelati dejansko stanje in brez utvar stopiti v prihodnost. Osnovno izhodišče pri tem je: razvijali se bomo lahko v pretežni meri le na osnovi ustvarjenih sredstev. S tem ciljem pa bodo ukrepi varčevanja včasih že kar drastični, saj gre za obstoj in razvoj TOZD. Poiskati bomo morali res vse notranje in zunanje rezerve! Upamo le, da bodo ostale TOZD začele enako! S tem pa bomo prisiljeni vsi, da uredimo vrste in se začnemo obnašati res kot samoupravljale!. DO »HOJA« ne medi — v tem času sploh ne — pomlad jo mora najti v polnem zamahu! Ne bomo dovolili, da ti bi a z mu eni še ena pomlad v bodočnosti delovnih ljudi naše temeljne organizacije in tudi delovne organizacije! ALBIN METEŽ TOZD »Pohištvo« (notranjost žage) — Moj oče jih je tako obdelal, zakaj jih ne bi tudi jaz? • POMENEK Z NAŠIMI DELAVCI Življenje v našem samskem domu Stane Golob, Mirzet Klučanin in Mustafa Murselovič sicer pravijo, da se je v domu marsikaj izboljšalo, a še vedno ni tako kot bi to želeli Pred koncem tega leta sem se odločil za pomenek z nekaterimi našimi stanovalci samskega doma, da bi izvedeli nekaj več o njihovem počutju v domu, ki še zdaleč ni tako urejen, kot drugi, ki so bili zgrajeni pred kratkim. Je pač tako: veliko smo naredili in še več moramo narediti! Pogovarjal sem se z nekaterimi med njimi od teh pa so mi trije povedali tole: Naš samski dom v Robbovi • SAMOUPRAVLJANJE NAM NUDI VELIKO VEC RAZPRTIJE SO ŠE VELIKE Z dosledno opredelitvijo odgovornosti bi marsikaj dosegli V »Hoji« nas je združenih 715 delavcev, zato je zanimivo vedeti, kako se obnašamo v tej srednje veliki družini, v kateri vsi združujemo svoje delo in kjer prebijemo polovico svojega vsakdanjega življenja. Vse preveč še jemljemo samoupravljanje površno in nedosledno. Temeljne organizacije združenega dela še niso tako zaživele v tem samoupravnem sistemu kot bi bilo to zaželeno in kar nalaga zakon o združenem delu. Res je, da je to proces, ki ne more čez noč prodreti v našo zavest, mimo tega pa samoupravni sistem zahteva tudi poglobljeno delo in znanje. Ravno neznanje nas siromaši in zavira naš napredek. Centralizem je v naši družbi že davno odpravljen in je že skrajni čas, da se TOZD postavijo na svoje lastne noge in trdne temelje samoupravljanja. Z zakonom o združenem delu jim je dana vsa pravica in tudi dolžnost, da gredo po tej poti in je nesmiselno čakati na pritiske od zgoraj, ali živeti v miselnosti, ki je še vedno prisotna v naši zavesti, da bodo to uredile skupne službe, takoime-novana nekdanja uprava. Skrajni čas je, da se iz te miselnosti zdrami- mo in preusmerimo. TOZD so temelji naše samoupravne socialistične družbe in je skrajni čas, da bi vsebinsko to tudi doumeli. Čas je, da se TOZD samoupravno vsebinsko opredelijo in po tej poti utrdijo svoj gospodarski položaj. Nedvomno pa je, da so za to potrebni tudi sposobni kadri, ki bi poleg individualnih poslovodnih organov bili sposobni vzporedno s strokovnostjo tudi dojeti naš samoupravni sistem. Le samoupravno in s stro-kovo sposobnimi kadri je možen napredek TOZD. Solidarno združeni TOZD v DO lahko združujejo delo s skupnimi službami oziroma Skupne službe morajo združevati svoje delo s TOZD. Temeljne organizacije se morajo solidarno opredeliti, katere službe bodo za racionalno gospodarjenje in napredek TOZD združevali v skupnih službah in katere strokovne službe bodo imeli v TOZD. Če bi bili tako organizirani in s samoupravnimi akti dosledno opredeljen odgovornosti vseh strokovnih služb, potem v naši DO ne bi bili kadrovski problemi tako prisotni kot so trenutno. Z dosledno opredelitvijo odgovornosti bi odpadle vse razprtije, ki so prav tako prisotne. Ko bi v nas vseh prevladovala zavest in spoštovanje do dela, potem bi bilo tudi več medsebojnega spoštovanja. Samoupravna dozorelost pa ne sega samo v okvire DO, temveč sega še globlje v naše življenje. To pa je naš delegatski sistem. Tudi na tem področju je naša zavest zelo oslabljena in se obnašamo zelo negospodarno. Prav tu si sami sebi delamo slabo uslugo. Nedvomno je potrebno nadzorovati upravičenost vedno na novo ustanovljenih samoupravnih skupnosti, ki jih mora finansirati gospodarstvo s svojim ustvarjenim dohodkom. In če se bomo na znotraj DO dobro organizirali in složno poiskali vse notranje rezerve za boljše gospodarjenje, bomo delili tudi večji kos kruha. Potem se bomo lahko tudi navzven DO z lažjo vestjo borili proti neupravičenimi oz. ne-zadosti utemeljenimi obremenitvami našega dohodka, ker slej ali prej bo moralo biti jasno tudi naši širši družbi, da zategovanje pasu v gospodarstvu ni stvar samo neposrednega proizvajalca, temveč vseh delovnih ljudi. MILKA OBLAK # Stane Golob V samskem domu sem že 5 let. Priznati moram, da se je dosti stvari obrnilo na bolje. Imamo klubsko sobo, ki pa na žalost ni toliko zasedena, kot bi morala biti. Sobo bi lahko dodatno opremili z mizo za namizni tenis, televizijo, kakšno družabno igro, kot na primer šah ipd. Hišni red je dokaj strog, kršilcev reda pa ni več toliko, kot pred leti. V prostem času se posvetim največ rožam. Rad imam lepo urejen kotiček, kjer domujem. Mislim, da je tako človek srečnejši in tudi na delu lažje dela, njegovo delo je kvalitetnejše, kot pri ljudeh, kateri popivajo in imajo neurejeno življenje. ® Mirzet Klučanin Tri leta delam v TOZD »Stavbno mizarstvo«. Veliko smo spremenili na bolje, le na eno smo pozabili: na našo prehrano! Ko pridemo domov z dela, se odpravimo v najbližnji prehrambeni center, kjer so pa cene za nas dokaj visoke. Velikokrat si kupim konzerve, za katere pa vemo, da niso ravno najbolj zdrave. Klubska soba je lepa toda neizkoriščena. Potrebovali bi dodatno opremo — mizo za namizni tenis in TV sprejemnik. Tudi igrišče za mali nogomet bi se dal urediti. V prostem času se učim, kajti izredno obiskujem tehnično večerno šolo, poslušam glasbo, v poletnih mesecih pa rad igram nogomet. # Mustafa Murselovič V DO »HOJA« sem zaposlen že 3 leta. Delam v TOZD »ŽAGA« Škofljica. V samskem domu se je veliko naredilo, toda še vedno premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Nekateri od stanovalcev se ne zavedajo, da je to njihov dom, za katerega morajo skrbeti. Okolica doma je lepo urejena. Največji problem je naša prehrana. Kosila so v družbenih prehranah predraga za nas. Imam družino in moram zelo premisliti, koliko denarja lahko porabim, da mi bo zadostovalo do konca meseca. V prostem času berem, pišem ženi in razmišljam o domu. Lahko bi bilo več razvedrila, če bi bila klubska soba bolje urejena. Na koncu našega pogovora še enkrat želim vsem stanovalcem samskega doma še mnogo delovnih uspehov in da bi se njihove želje čimprej uresničile. VLADIMIR KOVAČ • DELO OOZK »HOJA« TOZD GALANTERIJA V PODPECI Premalo zavzetosti Predvsem je potrebna večja odgovornost članov ZK — Že nekaj let nespremenjeno število članov Osnovna organizacija ZK Hoja TOZD Galanterija Podpeč šteje 13 članov. Struktura članstva je ugodna, saj je polovica članov iz neposredne proizvodnje. Slabša stran pa je v tem, da se število ni menjalo že od leta 1975. Vzrokov za takšno stanje je več, tako objektivnih kot tudi subjektivnih. Krivi smo tudi člani, ker nismo dovolj zavzeti za pridobivanje novih članov. Komunisti OO ZK TOZD Galanterija vemo, da je pred nami še veliko nalog, ki jih do sedaj še nismo uspeli uresničiti npr. tesnejše sodelovanje s sindikatom, mladinsko organizacijo pa tudi sama organizacija ZK še nima tistega položaja, katerega bi morala imeti, da bi uspešno opravljala začrtane cilje. Nam komunistom je nujno potreben vsakodnevni dialog in dogovor z drugimi delovnimi ljudmi neposredno na delovnem mestu, na zboru, sindikalnem sestanku, DS itd. Tam, ne pa za zaprtimi vrati, je treba odkrivati bistvene probleme svojega okolja, odgovorno sprejemati stališča in najti boljše rešitve. Odgovornost nas članov ZK bi morala biti večja, kar pa hkrati pomeni tudi prevzemanje posledic svojega ravnanja. Toda, ali smo vselej pripravljeni kot posamezniki upravljale!, komunisti, nosilci funkcij prevzeti breme osebne odgovornosti za storjeno ali nestorjeno, za napake, za slabosti, ki smo jih sami zakrivili? Večkrat nismo, to pa je naša slabost, ko bi morali pogledati resnici v oči. JURIJ KRAMŽAR hojal • VARSTVO PRI DELU POSTAJA TUDI RESNO EKONOMSKO VPRAŠANJE PODJETJA Nesreče prinašajo tudi denarno izgubo Varčevati se prične pri deski, kvaliteti izdelkov, prevozih, storilnosti, papirju, predolgih sestankih, pa tudi seveda pri varnem delu V našem časopisu smo že opozarjali na statistične pokazatelje o gibanju nesreč pri delu, vzroki nesreč in posledic. Apelirali smo na ves kolektiv, naj si prizadeva za zmanjšanje nesreč pri delu. Prikazovali smo poleg ekonomske škode zaradi nesreč pri delu predvsem humano plat. Ali smo z leti s programskim poučevanjem snovi iz varstva pri delu in publikacijo dosegli kakšne bistvene rezultate? Poglejmo tudi tokrat najprej nekaj podatkov iz lanskega leta. Te podatke smo sicer, kakor vsako leto tudi za 1977. leto, že posredovali vsem TOZD v obliki analize, vendar ne bo odveč, če tu navedemo nekaj bistvenih ugotovitev, in sicer: # V TO STAVBNO MIZARSTVO Mladina se J« zdramila Prva akcija je uspela — Zgled drugim — Podelitev 32 mladinskih knjižic Mladinska organizacija TO Stavbno mizarstvo je ponovno zaživela. Nekaj najaktivnejših posameznikov je k aktivnosti pritegnilo večino mladincev TO. Iz svoje srede so soglasno izbrali naslednje predsedstvo organizacije: Milenko Pavlovič, predsednik, Srečko Lunar, podpredsednik, Janez Tavželj, tajnik in Zvone Sever, športni referent. Skupaj so se dogovorili za naslednji program dela: — družbenopolitično izobraževanje; — delovne akcije za izboljšanje pogojev dela v prostorih TO; — delovne akcije za lepšanje zunanjih površin TO; — priprava in so-delava na proslavah ob praznikih. Ta program dela je OO ZSMS že pričela uresničevati. O opravljeni prvi delovni akciji je bilo podano poročilo na 3. seji 14. novembra. Akcija je primemo uspela, čeprav je bilo s samo izvedbo občasno nekaj težav zaradi majhne udeležbe. Omenjene seje se je udeležila Breda Verlič, predsednica Občinske konference mladih delavcev Vič-Rudnik. Na seji so bile 32 mladincem svečano podeljene mladinske knjižice. O nadaljnjem delu mladincev TO Stavbno mizarstvo bomo v glasilu še pisali; prav pa bi bilo, da se delovanje OO ZSMS oživi tudi v tistih TO naše delovne organizacije, kjer je aktivnost še premajhna. S. M. — da smo po številu — točneje po odstotku nesreč pri delu v lesni intudriji nekako v zlati sredini, na 8% (v 1976 7,5 %); — da je resnost nekoliko v porastu glede na 1976. leto in znaša 19,5 dni na vsako nesrečo (v 1976. letu 14,5 dni); — da se stroški, ki jih mora podjetje ali točneje zdravi delavci plačati za nesreče in zaščitna sredstva, v znatnem porastu in znašajo preko dva milijona dinarjev; — da se je pri strojih ponesrečilo kar 15 delavcev, od tega kar 5 na krožnih žagah; — da smo imeli dve težji nesreči; obe zaradi grobega kršenja predpisov o varnem delu (delo na višini brez zaščitnih sredstev in uporabi krožne žage brez razpomega klina!); — da se je največ nesreč pripetilo zaradi neprevidnosti ali neznanja delavcev ; — da prevladujejo poškodbe rok; — da se je največ nesreč pripetilo do 10. ure. Vzrok: veliko število delavcev rie zajtrkuje, kar povzroča izčrpanost in nesreča je tu; — da so v teku odškodninske tožbe zaradi nesreč pri delu (400.000, 360.000, 110.000 dinarjev), kar bo v 1978. letu še znatno zvišalo izdatke iz področja varstva pri delu. Navedli smo le nekaj podatkov, ki nam v grobem kažejo značilnosti varstva pri delu . .. Vendar pa bi dodali še nekaj misli z željo, da bi podatki v teh vrsticah bili vsaj droben kamenček k vzbujanju zavesti ali kakor danes uradno rečemo k »družbeni samozaščiti-« delavcev v našem samoupravnem družbenem sistemu. Namreč, kakor smo že rekli, da izločimo vse človeške posledice nesreče pri delu — humanost do ponesrečencev — upoštevajmo vsaj svojo sebično — materialno plat, ki jo potegne za seboj vsaka, posebno težka gli smrtna nesreča. Rekli smo, da smo kot podjetje izločili iz »vreče zaslužka« za varstvo pri delu več kot dva milijona dinarjev. Za to vsoto bi kupili npr. polnojarmenik (vsi naši polnojarmenikd so potrebni zamenjave!). Mislim, da bomo le morali pričeti misliti prav vsi zares samoupravljalsko, kajti sleherni dinar, ki ga po nepotrebnem zapravi- Ob vstopu v razstavni prostor se niti zavedali nismo razsežnosti prostora na katerem so Skandinavci predstavili svoja več ali manj uspešna remek dela pohištvene industrije. Predvsem me je prevzela obdelava. Slog mi je bil do- mo, prizadene tudi žep vsakega izmed nas!... Varčevati pa se prične pri deski, pri kvalitetnih izdelkih, prevozih, storilnost. dobra znan, tako imenovana masiva iz mehkega lesa. Tudi površinska obdelava je bila zame doživetje. Robovi mehki zaobljeni, otip kot mehak žamet. Ob prehodu v druge paviljone so se eksponati začeli ponavljati. Opazil sem, pisalnem papirju, predolgih sestankih, pa tudi seveda pri varnem delu. Torej bi se morali zavedati vsi delavci, da so vsa proizvodna sredstva njihova skupna last. Skrbeti bi morali, da se ta sredstva racionalno uporabljajo, da uporabljamo zaščitna sredstva in tako varno delamo brez vseh težkih finančnih in moralnih posledic, ki jih povzročajo nesreče pri delu. da prevladuje kosovno pohištvo. Raznih »regalov« in dnevnih sob ter kompletnih sugeriranih rešitev, ki jih pri nas ponujajo proizvajalci in trgovci, tukaj nisem našel. Verjetno to izvira iz drugačnega načina kompletne opreme stanovanja, ki se razlikuje od naše. Izredno me je navdušila ponudba stolov. Stotine različnih inačic. Skoraj vse so zelo uspešne, za vse okuse, za vse stile, in na koncu koncev za vsa mogoča in nemogoča sedala, ki jih nosimo po svetu. Posebnost, ki kar nekako ne sodi v okvir take razstave, je bil marmor. Marmor vključen v različne dele pohištva, ali pa marmor kar tako, kot okrasni predmet. Pa ne samo ta vrsta kamna, vse vrste — tako z morskega dna, ki je prav posebej lep, kot z gora Finske in Švedske. Pa tudi obilje keramike, ki je lepo vključena med eksotične vrste lesa. Ura se je bližala dogovorjenemu času za odhod v pristanišče. Vkrcali smo se na hidrogliser, ki je odpeljal vso druščino proti Malmoju na Švedskem, kjer smo prenočili. Prepričan sem, da je takšen strokovni izlet vsestransko koristen, seveda le, če udeleženci znajo to kar so videli tudi praktično porabiti na domačih tleh. Mnogo je še nedodelanega v naši pohištveni proizvodnji, veliko imamo povsem svojega in tudi dobrega, toda če se hočemo vključiti v neizprosno konkurenco, moramo od tujcev prevzeti — ne njihov stil — temveč njihovo natančnost in smisel za poslovnost. JURIJ TRČEK • PO DVEH POTEH Izlet na Čaven Dvojno praznovanje primorskih planincev Planinska sekcija DSSS in TO Stavbno mizarstvo sta 9. in 10. septembra letos organizirala izlet na Čaven. To lepo primorsko goro, ki se dviga nad Vipavsko dolino, smo zavzemali iz dveh smeri. Starejši in kondicijsko nekoliko slabši udeleženci, so vzeli pot pod noge v Predmeji, prijazni vasici, ki leži v Trnovskem gozdu na višini 900 m. Mlajši udeleženci so se pripeljali z avtomobili do Dobravelj, kjer je že čakala vodička Stanka, ki je spremljala naše planince prvi lažji del poti. Druga polovica je bila strmejša, daljša, težja in večinoma neoznačena. Kljub omenjenim težavam, se je skupina srečno, čeprav že v trdi temi, priti-pala do koče. Tudi naslednji dan se je celotna odprava spet razdelila na mlajše in starejše. Mlajša skupina je odšla na več kot tri ure oddaljeni in 1495 m visoki Mali Goljak, večja pa na skoraj eno uro oddaljeni Kucelj. Nato smo se skupaj sešli na proslavi, s katero so vipavski in ajdovski planinci proslavili visoki jubilej svojih društev in priključitev Primorske matični domovini. S. M. A. C. • NA RAZSTAVI V KOPENHAGENU Vse kar znajo Skandinavci Stoli na stotine različnih inačic — Marmor vključen v različne dele pohištva Polet do Kopenhagna, je hitro minil v prijetnem vzdušju, pozdravljanje, majhen prigrizek, s katerim nam je postregel »INEX« in bežno opazovanje pokrajine globoko pod nami. Formalnosti ob prihodu na kopenhagensko letališče so bile brž opravljene. Pred izhodom iz letališča nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal na razstavišče. • RAZGOVOR Z ANTONOM CURKOM, KI 2E DOLGA LETA SKRBI ZA VARSTVO PRI DELU IN M E M O R I A M Nesreča ne počiva Obrnili smo se na Antona CURKA, dolgoletnega varnostnika naše DO s prošnjo, da nam pove nekaj o naši službi varstva pri delu ob 15. jubileju. Do 1966 leta namreč nimamo pregleda o rezultatih in delu službe za varstvo pri delu, ker teh podatkov ni nihče vodil. Tak pregled pa imamo od 1966 dalje. Takole je pripovedoval naš sogovornik: Iz zatečenega stanja v 1966. letu lahko trdim, da ta služba ni bila zadovoljivo organizirana, pa tudi ni bila uspešna. To je razvidno tudi iz dejstva, da je bilo v 1065. letu 19,5% nesreč pri delu, v enem letu intenzivnega dela pa se je stanje izboljšalo. Statistika je pokazala, da se je število nesreč znižalo od 19,5 % na 11,5% v 1966. letu, v 1965. letu je izšel novi zvezni zakon o varstvu pri delu, v 1066. pa republiški zakon o varstvu pri delu. Ta dva zakona sta postavila tudi pravno dokaj ostrejše zahteve po organiziranju varstva pri delu. Tako na primer: obvezno poučevanje vseh zaposlenih iz varstva pri delu, zahtevo po kvalitetnejših kadrih, ki smejo voditi službo varstva pri delu, zahtevo po strokovnih izpitih za varnostnike, ostrejše zahteve glede zdravstvenega in tehničnega varstva ter protipožarne preventive. Tako so bili uvedeni ostrejši zahtevi o rednih zdravniških pregledih delavcev, ki delajo na višini in zdravju škodljivih delih. Uvedeni so bili redni periodični pregledi delovnih priprav in naprav, meritve mikroklime, začela pa se je tudi ostrejša kontrola delovne inšpekcije. Tako sem bil kot »novi varnostni tehnik«, kakor se je tedaj uradno imenoval varnostnik, postavljen pred dejstvo ravnati se po vseh predpisih iz varstva pri delu. Teh pa je bilo ogromno. Pridno sem študiral, delal zaznamke in načrte za izdelavo internih predpisov, kot so pravilnik o varstvu pri delu z vsemi prilogami, razna varnostna navodila, skripta za poučevanje itd. Lotil sem se predavanj po tedanjih obratih. Moram reči, da sem bil takrat zelo zagnan, da bi uredil službo, za katero sem odgovarjal. Ni bilo lahko. Najtežje pa je bilo lomiti staro miselnost ljudi, ki niso bili navajeni na predpise o varnem delu. Dobil sem vtis, da so stari mojstri s ponosom kazali znake svojega poklica »porezane prste«. — Kakšno lastnost mora imeti varnostnik, da zmore to delo? — Ni lahko biti varnostnik. Ni dovolj, če dobro poznaš predpise. Biti moraš uporen in dosleden. Poleg tega pa moraš biti tudi nekoliko diplomat. Ta služba je izredno izpostavljena. Kaj hitro se zameriš ali celo onemogočiš, saj si često primoran izvajati celo določen pritisk na ljudi. To pa ni prijetna zadeva. Tudi pred sodiščem se ni lahko zagovarjati. Tam sem bil čest gost. Dobil sem tudi tri dni zapora, čeprav bi moral poškodovanega delavca prijaviti, saj bi lahko dokazal, da se je ponesrečil, ker je bil pod vplivom alkohola. — Koliko stane vsaka nesreča DO oziroma zaposlenega delavca? — Vprašanje mi je všeč, ker ste omenili delavce. Da, vsako nesrečo plačajo vsi delavci DO. Pregled imamo za vsako leto tudi koliko nas v povprečju stane vsaka nesreča. V preteklem letu smo odšteli iz skupne vreče 24.910 din ali za vse nesreče skupaj din 1,893,180. — Kako ocenjujete danes stanje iz varstva pri delu? Mislim, da se je stanje v teku zadnjih let varstva pri delu znatno izboljšalo. Od varnastnikov se sedaj zahteva še več strokovnega znanja. To službo sme voditi v podjetjih z delovnimi mesti s po večano nevarnostjo le varnostni inženir. Vsekakor pa imamo še vedno preveč nesreč v primerjavi z visoko razvitimi deželami. Mislim, da leži vzrok za še vedno visoko število nesreč zaradi nekaterih realnih dejstev — vzrokov za takšno stanje je več: zastarel in dokaj iztrošen strojni park, v nekaterih TOZD odgovorni za varstvo pri delu ne jemljejo dovolj resno varnostne predpise, zato tudi delavci ignorirajo varno delo, in končno pot prepričevanja delavcev, da tudi sami več mislijo na sebe, na varno delo, je dolga, saj v praksi — to vemo iz sodnih obravnav — delavec nikoli ni kriv za nesrečo. Sodišča se držijo kriterija, da je ponesrečenec že dovolj prizadet s samo poškodbo. V kapitalističnih državah se ne upošteva toliko ta humana plat. Tudi sam sem se skozi vsa leta držal načela, da ima delavec že zaradi nesreče dovolj hude posledice. S tem pa sem morda tudi škodil doslednosti izvajanja predpisov iz varstva pri delu. — Kaj želite sporočiti delavcem kot varnostnik? Vsem želim, da bi varno delali, in da bi v svojem interesu bolj upoštevali predpise o varnem delu. Delajo naj v zavesti, da je največje bogastvo človeka — zdravje. M. S. STANE ŠAJN Letos, 17. avgusta, je umrl dolgoletni član našega kolektiva Stane Šajn. Nepričakovano ga je iztrgala kruta usoda iz naše sredine v njegovem 57 letu starosti. V 17 letih dela v našem kolektivu smo ga poznali kot dobrega, nesebičnega, požrtvovalnega delavca in tovariša. Odšel je za vedno, a v spominu še vedno živi med nami. Stane Šajn MIRKO KLANČAR Mirka Klančarja ni več. Težko se je sprijazniti s to resničnostjo. Naj rečemo, da ga pogrešamo? To je preskromna beseda, s katero bi lahko izrazili vso praznino in bolečino, spominjajoč se Mirka pri vsakem najzahtevnejšem delu. Mirko se je z vsemi sodslavci nadvse dobro razumel. Ali ni to tisto, kar je neizbežno za uspesno delo? Če ga bomo tudi po tej strani ohranili v spominu, bi bil vreden posnemanja. Sele po njegovi smrti smo dojeli koliko delovnih bremen je prenašal. Morali smo nekajkrat z nadomestnimi volitvami voliti nove Mirko Klančar ljudi, da ga bodo v neštetih organizacijah in funkcijah zamenjali. V nenehnem hitenju in tekmi s časom nemalokrat zmaga slednji in ugonobi človeka, ki se ga bomo s spoštovanjem nenehno spominjali. LOJZE GRADIŠAR V septembru smo pospremili na zadnjo pot še ne 27 let starega delavca TOZD Tesarstvo — Lojzeta GRADISAR-JA. Njegovo življenjsko pot je pretrgala zahrbtna bolezen, ki ga je prisilila, da je moral zapustiti delovno mesto in oditi v bolnico od koder se ni več vrnil. V naši TOZD se je zaposlil 18 let star in po dobrem letu odšel na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi je nadaljeval s službovanjem do leta 1971, ko ga je zamikalo, da poskusi srečo v tujini. Tam je bil le dobra 4 leta, nakar se je vrnil v svojo domovino, v svoj kraj. Ponovno se je zaposlil pri nas, bil z nami vse do kritičnega dne, ko je za vedno zapustil nas in med ostalimi sorodniki tudi ženo in dve leti staro hčerko. Na zadnji poti ga je pospremilo mnogo članov kolektiva in se mu oddolžilo s kratkimi poslovilnimi besedami in cvetjem. Ostal bo med nami svetel zgled dobrega delavca in tovariša. ALOJZ GRM V juliju nas je presenetila vest, da smo za vedno izgubili sodelavca in prijatelja. Za sodelavce iz TOZD Stavbno mizarstvo, ki smo Alojza Grma dobro poznali, je delovala vest o zahrbtni in neozdravljivi bolezni kot hladen tuš. Vedno zdrav in poln življenjske energije se je uspešno spoprijemal s problemi v službi in privatnem življenju. Skorajda ni kraja v Jugoslaviji, ki ga ni prepotoval kot vodja montaže. Kot planer proizvodnje in materialov je svoje področje dela razširil v delo konstruktorja, kar je bila njegova velika želja. Rad se je udeleževal športnih prireditev. Navduševal se je nad gorami in jih obiskoval. Tudi letos aprila je sodeloval na smučarskem tekmovanju Hoje. Skratka, bil je povsod prisoten v slabem in dobrem. Žal ga letos ni bilo med jubilanti, kjer bi lahko med nami praznoval svoje 15. delovno leto in le težko se bomo sprijaznili z mislijo, da ga ne bo več. Sveča, ki so mu jo prižgali ob dnevu mrtvih, je že pogorela in plamen je ugasnil. V naših srcih pa ni ugasnil, kajti spomin nanj bo še vedno plamtel in živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža Lojzeta bi se rada zahvalila za vse, kar mi je nudilo vaše podjetje in mnogi posamezniki v njem. Iskrena hvala za vso materialno in duhovno pomoč, ki sem jo v najtežjih dneh resnično potrebovala. Nikoli ne bom pozabila, kako ste mojega moža bodrili, mu z vzpodbudnimi besedami ohranjali upanje na ozdravljenje in koliko ste mu pomagali, da je lažje prenašal izgubo naše ljubljene deklice. Mislim, da je takih zvestih kolegov malo in če bi Lojze še živel, bi bil lahko ponosen na to, da je delal v tako lepem kolektivu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in mu namenili zadnje poslovilne besede. Tudi na nas, ki smo ostali, niste pozabili in za to sem vam še posebej hvaležna. Še enkrat hvala za vse. Ana Grm Mnogi se sprašujejo, ali bomo v naslednjem letu še kaj zgradili v Pelegrinu • SPOMINI NA POLETJE V PELEGRINU Vsaj še tri hišice Šest dni počitnic ob morju je za marsikoga res premalo, zato je razumljiva želja mnogih, da bi zmogljivosti v našem počitniškem naselju še povečali Precej odmaknjeni so že tisti topli, pa tudi muhasti in kisli poletni dnevi, ko smo na letovanju na morju obiskali našega sodelavca iz TO Žaga Škofljica Štefana Balažiča. V krogu svoje družine je preživljal dopust v hišici 0-5 v Pelegrinu pri Umagu. »Kako vam je na dopustu všeč in kakšne pripombe imate na letovanje v naših prikolicah?«, smo ga vprašali. »V tem lepem kraju sem bil na dopustu že večkrat in sem bil še vedno zadovoljen, enako tudi moja družina. Celo letos se nimam nad čim pritoževati, čeprav ni bilo vreme najlepše in je starejšega fanta nekaj mučila prebava. Edino kar me moti, a moti me zelo, je čas 6 dni določen za eno izmeno. Tam pri novih hišicah v nizu E je že Skrajni čas, da vsaj do naslednje sezone zgradimo še tri ali več hišic; tako nam bo omogočen daljši, vsaj 10-dnev-ni dopust.« • Poslovili smo se z • zaupanjem, da se • bo z gradnjo hišic, • pa čeprav malo • skromnejših, v na- • slednjem letu na- • daljevalo in se • bo izpolnila želja • mnogih Hojevcev, • ne le našega pri- • jetnega sogovorni- • ka Štefana. S. M. Štefan Balažič z družino na počitnicah v Pelegrinu • SMUČANJE JE ZA VSAKOGAR Ekipa, ki nas je zastopala na zimski lesariadi leta 1978 NIKOLI NI PREPOZNO Kaže, da se po dolgem času obeta prava zima. Pričeli smo že pripravljati zimsko premo, najbolj zagnani pa so tudi že preizkusili letošnji sneg. Marsikdo od odraslih bo letos prvič stopil na smuči, pa čeprav so rosna leta že precej daleč. Najbrž je veliko tudi tistih, ki se že več let odločajo za ta »usodni« korak in ob tem razmišljajo, ali le niso morda prestari. Vsem tem in tistim, ki si niti pomisliti ne upajo na tovrstno uživanje bele opojnosti, zagotavljamo, da nikoli ni prepozno. Ce že kaj na svetu, ta obetajoči izrek, velja prav gotovo za smučanje. Pri tem seveda razumemo pod smučanjem celo vrsto oblik, od hoje po ravnem, izletnega in turnega smučanja, »zasilnega« krmarjenja pa vse do elegantne- ga obvladanja snežnih strmin. Vsak si lahko najde sebi primerno obliko. Seveda pa je ponavadi najbolj vabljivo varno in tekoče krmarjenje po zasneženem bregu ob vlečnici. V zadnjih letih so se oprema in metode poučevanja toliko spremenila, da je ta športna zvrst primerna tudi za starejše začetnike in je tudi krmarjenje ob vlečnici skoraj vsakomur dosegljivo. Nenehno raste število tistih, ki so se v zrelejših letih pričeli ukvarjati s smučanjem. In vedno znova ugotavljajo, kaj vse so že zamudili, ker se niso že prej odločili za to prijetno in zdravo rekreacijo. Predvsem vsem tistim, ki še vedno oklevajo, je namenjen ta sestavek. FRANC OVEN JOGA OLAJŠA DELO »Joga« je specifična mešanica indijske filozofije, pravila življenja in spretnosti telesnega vežbanja z versko filozofskim ciljem povezovanja z božanstvom. Po verovanju pristašev joge človek s koncentracijo volje in vajo razvije v sebi nadpovprečne moči. V Evropi že dve desetletji joga nabira svoje pristaše, ki zavzeto vadijo, da bi dosegli elastičnosti in fizično kondicijo ob današnjem načinu življenja. V več evropskih mestih so že centri joge. Pristašev je vedno več, saj vsakodnevno življenje primora ljudi, da najdejo nove rešitve za ohranitev vitalnosti. V naši državi nekatere delovne organizacije, ki imajo pretežni del zaposlenih za pisalno mizo, uvajajo 10-minufcni odmor za razgibavanje in 5-minutni odmor za joga vežbe. Po podatkih je ta čas najprimernejši ob 11. uri, ko nastopa že delna utrujenost in je treba telo razgibati. Med organizacije, ki uvajajo 15 minut razgibavanja z jogo spada tudi Hoja, saj se je v oddelku likvidature na DSSS vsakodnevna joga vežba že uveljavila in tudi uspešnost dela se je močno dvignila. Med proizvodnimi organizacijami je ena med vodilnimi tudi »Stol« Kamnik, saj so tam uvedli poleg malice dva manjša desetminutna odmora (ob 8. in 11. uri) za rekreativno vadbo ob glasbi. Vse interesente joge obveščamo, da imajo brošuro »Joga za vsakogar« pri Državni založbi Slovenije. FRANC OVEN OD 30. JUNIJA DO 1. JULIJA V LJUBLJANI LETIVA LESARIADA Solidna uvrstitev naših tekmovalcev, še posebno pa nogometašev V športnem parku Slovana na Kodeljevem je bila že 9. lesariada delavcev lesarstva Slovenije. Sodelovalo je 53 ekip v 7 športnih panogah. Naše podjetje je sodelovalo v štirih panogah, in sicer: kegljanje (moški), streljanje (moški), namizni tenis (moški) in mali nogomet. Kegljaška ekipa je zasedla 25. mesto od 44 nastopajočih. Nastopala je v sestavi Zorčič 198 podrtih kegljev, Oven 191, Petan-čič 161, Tehovnik 219, Rupnik 206, Levstik 147. Ekipa v streljanju (Plot 147 krogov, Majcen 137, Malovrh 125, Kucler 138, Setnikar 154), je dosegla skupno 701 krog in zasedla 24. mesto od 38 nastopajočih. Ekipa v namiznem teni- su (Kem, Logar, Majcen) je zasedla 11. mesto med 27 nastopajočimi. Rezultati: Meblo — Hoja 3:2, Lip Slovenske Konjice — Hoja 3:1 in Alples — Hoja 3:1. Ekipa v malem nogometu (Adženovič, Cevar, Pav-ličevič, Babnik, Lazič, Matosa, Radoča, Sever, Ste-vič) je zasedla odlično 4. mesto med 30 nastopajočimi. Ekipa zasluži v;o pohvalo za veliko borbenost. FRANC OVEN OHO! AHA! Brez besed Brez besed Brez besed Brez besed & A,V Brez besed Seveda, za spomin pa še tale posnetek na vrhu Triglava • PA SO RES OD SILE »POGRAJCI« NA TRIGLAVU Skoraj petdeset članov kolektiva in njihovih svojcev se je prve dni septembra odpravilo na sindikalni izlet na Triglav. »-Kaj bomo hodili v inozemstvo, ko je doma dovolj lepih krajev!« In celo vreme jim je prizaneslo, ko je videlo to vnemo. Prav nič ni motilo veselega razpoloženja v avtobusu kljub pestri starostni sestavi »odprave«, ko mo se vzpenjali proti Pokljuki. Vlak je po tihem računal, da ne bo med prvimi, ki bodo omagali. V koči na Uskovnici smo se z okusno hrano dobro podprli. Zvonjenje miniaturnih kravjih zvoncev nas je spremljalo pri vzpenjanju proti Vodnikovi koči. »Nekam težak nahrbtnik imam!« je ugotavljal Rudi. Prepozno so dekleta ugotovila, da je opazil njihovo muzanje. »A tako!« je mirno rekel, snel nahrbtnik in ga odprl. »Saj bi nosil te skale, vendar se bojim, da mi razbijejo zalogo ognjene vode. To bi bila velika škoda.« Seveda smo tudi ostali več ali manj očitno preverjali vsebino svojih nahrbtnikov. Pa saj se je tudi izplačalo: lep kupček trdega materiala bi lahko zložili na vrh Triglava. Kmalu se je začetna zagnanost polegla, hoja se je umirila in le smeh ter vesel pogovor je bilo slišati na vijugasti poti. Mlajši udeleženci so prevzeli prtljago starejših, člani gorske straže so na začelju kolone opravljali očiščevalno akcijo in obenem pazili, če bi kdo omagal. Osip pri Vodnikovi koči je bil zelo majhen. Kolona je zagrizla v strmino in kljub opozorilom vračajočih se planincev, da je koča na Planiki zasedena, in prav tako na Kredarici, nadaljevala pot. Pa so res od sile, ti Pograjci! V hribovitih krajih doma in nabiti z energijo! Skoraj vsi smo se usmerili proti Kredarici. In ko smo prišli — je bilo res vse zasedeno, bolje rečeno prenatrpano. »Drvarnica ni tako slaba!« je rekel Tone in zavil v drvarnico. Pa smo šli še ostali. Na dan so prišle zaloge hrane in pijače in res je bilo vzdušje kmalu tako, kot na dobri kmečki ohceti. Šale, petje, smeh — res ni nihče niti opa- zil, da smo v drvarnici. Vendar je bila organizacija na višini: postopoma so se dekleta in starejši člani preselili v kočo, kjer je upravniku uspelo usmeriti ostale goste v sobe. Kmalu smo bili zbrani v tesnem prostoru vsi. Boris je zadovoljno razlagal, kako so »osvajali« klop za klopjo, mizo za mizo. »Jaz bi temu rekel prej — aneksija!« je smeje pripomnil dobrodušen planinec. Pa smo polegli — povsod. Na tla, na klopi, na mize. Ko je ugasnila luč, se je vzdušje le počasi umirilo. Ko je izgledalo, da bo kočnno prevladal mir, se zasliši utrujen glas: »Ubogo dekle! Ta-žuljavo roko imaš!« In nato glasen cmok. »Daj, pusti moje stopalo na miru!« se zadere Rudi in mrmraje doda: »Res je ponoči vsaka krava črna!« In spet smeh. »Meni pa od nekod piha,« ugotavlja Ivko. »Pa ne od mene!« se reži France. »S hrbtom sem obrnjen proti Tonetu.« »Zato pa nisem jaz nič na boljšem!« mu vrne France. In tako naprej, skoraj vso noč. Noč, ki je bila kratka, le Tone se je sredi noči naveličal in hotel na vsak način na Triglav. Se prej pa je moral poiskati denarnico. Na tehinici sem jo pustil, da se stehta,« je razlagal po vrnitvi iz nočnega iskanja. Res edinstvena noč! In kljub temu nas je naslednji dan stalo na vrh Triglava kar 35. Ko smo krstili posameznike, ki so bili na vrhu prvič, sta Boris in Tine s posebnim užitkom treščila »vodilnega« po zadnji plati. Vsaj malo zadoščenja za vse službene skrbi! Pa je ta »Vodilni« še skale nosil nazaj grede. »Za temelj nove hiše ni boljšega, kot je ta trdna skala!« je hitel zatrjevati Jer-nač. In s prav hudomušnimi izrazi na obrazih so posamezniki pritiskali na fotoaparate, da bi posneli edinstveno sliko enakopravnosti — »vodilnega« s kozo. Pot navzdol je bila res naporna in na avtobusu v Srednji vasi je bilo kar nekam preveč mirno. »Obvezno kmalu spet v hribe!« smo se dogovarjali ob slovesu. ALBIN METEZ HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa, Ljubljana, Langusova 8 — Tiska Tiskarna LJUBLJANA — Odgovorna urednica Katja Florjančič — Ureja uredniški odbor: Janez Cimperman, Katja Florjančič, Peter Hafner, Alojz Hiti, Albin Metež, Vinko Peček in Jože Škrbec — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72