Obvestilo uredništva
Obveščamo se bralce Stezic in ostale dijake, da Je naše uredništvo tudi letos razpisalo nagradni natečaj. Sodelu-jejo 'ahko rsi dijaki naše gimnazije. Prispevke pošljete našemu uredništvu najkasneje do 1. februarja, ker bodo nagrade za najboljšo črtico, novel o, humoresko, za potopis in esej ter za poe^rjo, podeljene hkrati, ko bodo na našem zavodu podeljene Prešernove nagrade(8.februar).
Nagrade: Proza (črtica, novela, humoreska) I. nagrada 2000dte potopisi, nagrada 1000 din eseji, nagrada 1000 din
Poezija I. nagrada 1500 din
Tudi c tale nagrade za poezijo in prozo so zelo lepe. Prispevke pošiljajte na naslov; Uredništvo Stezic, gimnazija Novo mesto. Lahko pa jih,tudi osebno oddate našemu uredniškemu cIboru,
Uredni tvo e je odločilo, da bo n gradilo s posebno nagrado pri spevk , ki bi prišli z drugih gimnazij.
Uredništvo
Možine Boja
0 arhe-loškem krožku nismo v Stezicah še nič pisali, ker je bil us anovljen šele v decembru. Med dijaki je za ta krožek precej nje 'zanimanje. Krožek je imel doslej že precej zanimivih preda anj o arheologiji. Spoznali so, kakšne vrste predme ov so značilne za posamezna obdobja.
Naprav: li s:-tudi ekskurzijo v Metliko, kjer so si ogledali muzej s etnografskim oddelkom, Ganglovo sobo in pa še arheološki huze ;
Krožek rodi tov. Knez. Načrt za delo obsega predavanj a in ekskurzije. 7 načrtu imajo tudi ogled muzejev v okolici Novega nest .
Novole! o jelko smo imeli 30. decembra. Kako je letos uspela Nove. etn? jelka na gimnaziji? Lahko rečemo, da dobro. Organi oijo je prevzel 3. razred gimnazije in jo je tudi dobro ž pel,', 1. Za to zasluži vse priznanje.
Pri prc rame so sodelovali vsi razredi razen IV. a. Za I.b je Dobr: ek lit pripravil dobro razr‘edno kroniko, I.a razred pa se , predstavil z Žebljarsko preurejeno v Cvekarsko. Dijakir e IT' razreda so naštudirale baletno točko, dijaki pa so e prc 'stavili s šaljivo točko. Za konec so dijaki III. ir IV. razreda prikazali češko Besedo. Na sporedu je bilo tiri ter no vanj e parov v angleškem valčku. Zmagal je par Sir 15 Ježe - Godnik Mira, drugo mesto sta dosegla Žibernčt Pete in Pestner Zlata, tretje pa Bartelj Andrej in Smrečni Katica.
;
I
i
ODLIČNI GlMK ZTJSKI TELOVADCI
Telovadna akr lemi ja oz. tekmovanje med telovadnima vrstama iz Nove, . mesta in Karlovca je bila vsekakor odlična in dobro pripr vij ona prireditev, ki je navdušila vse gledalce. Na odru smo vid li tudi gimnazijske tekmovalce: Slavka Pavlina, Nado Sit -.rje'.ro, Kožuh Matejo in Kožuh Majdo. Naši telovadci so pripomogli 'k lepi zmagi novomeško vrste in so priborili ekipi o "oči"'ne točke; -to se lepo 'rA	^ krone ocene nastopajoči : . N 'La Gi C"->v -	... pj.i ženskah T. mesto, Slav -
ko Pavl-- pa .e v močni konkurenci osvojil J ugo mesto. Tretje in c 1rto -esto .pri ženskah sta osvojili sestri Kožuh Mateja in 1 ožu! Majda.
Vsem, ki so $ po-žrtvovalno borili za uspeh novomešk- telo r .čine /rst> is.!: ono. čestitamo!
Pot velikega inštruktorja	Josip
a. Modema metoda
Hiša z lesenimi stopnicami in lepim lesenim balkonom mu je posebno ugajala.Ogledal si je stanovanje.Ugajalo mu je,Še nikdar ni stanoval v tako imenitni sobi .Najbolj pa je cenili prostost-, Nihče se ni obregnil obenj,če je prišel domov ob desetih ali pa tudi kasne je,Imel je celo svoj ključ.Prej je stanoval v internatu. Počutil se je zelo slabo,ker mu ni ugajala disciplina.Če je šel v kino ob osmih,ga je že v temi pričakovala upravnica,prefekta in kdorsibodi,samo da ga je videl.Potem je prišlo drugi dan tisto tečno zasliševanje.Odgovarjal je vedno kar se je dalo bedas sto$iz principa,pa tudi zato,da bi zaslišujočim dokazal,kakšno bedarijo pravzaprav počenjajo.
Vprašan je : "Zakaj ste šli v kino?1.'. .Smešno.
. "Šel sem..."
Tu je moral končati,narediti piko,kajti ni vedel,kaj bi še lahko dejal.
"Ali ne veste,da je prepovedano?"
"Dal"
"Zakaj ste torej šli?"
Zmeden pogled skozi okno,na ustnicah ciničen nasmeh.
Čaka jo,da se bodo njegova ustnice zganile,toda molčijo,Molk, Posvetovanje.Vmes se slišijo besede kot nesramnost,ignoriranje, skrajna predrznost»domišljavost in tako dalje.
"Zaslužili ste kazen."
Na to je bil pripravi jen, ko je kupoval karte.Vedel je,da bo sedaj sledilo vprašanjeALI zaslužite kazen?"
Na to vprašanje je prikimal.Prefekti scfee razveselili.Mislili so,da fant še vseeno ni tako pokvarjen.To je bilo namreč komaj drugič.
II
"Kaj,ko bi mu odpustili?Saj smo mu prvikrat tudi... Kakšno kazen»sprašujejo.Kakšno?
Zmeden pogled skozii okno in ciničen nasmeh na ustnicah... Posvetovanje.Odsvit očal glavnega prefekta.Čutil j®,da ga gleda.
"Naš kolegij se bo še po sve to val. Tudi, če bi vam prekršek slučajno spregledali»vedite,da boste šli drugikrat iz internata..."
Dobro, si jo mislil. Dobro.
Sklenil je, da bo delal s fantom po novi metodi. Nekdo mu jo sicer namig&il, da je dečko capin, da krade in da jo pokvarjenec, toda za tuja mnenja se ni zmenil. Videl ga je, srečal se je z njim in je bil zadovoljen. Ugotovil jo, da je fant živijenski in to mu je bilo v veliko zadovoljstvo. Obiskoval je sedmi razred osem'letke.
•	"Danes še no bova delala, ker so moram preseliti1,’ jo skle-
nil.
Drugi dan popoldne je šol po tista svoja dva kovčka. :
"Danes tudi ne bova delala, ker sem se preselil", je zaključil.
"Opraviti-maram namreč se nekaj stv ri..."
Tretji dan sta začela po novi metodi..Delala sta uro in pol. Dolgočasila sta"se oba. Vražja matematika, kako jo"točna... Četrti dan sta delala uro, čez teden sta skrčila na tri četrt uro. Po manjšem prepiru sta se dogovorila, da bosta delala še samo pol ure. Fant so jo pritoževal, češ da jo dosedanjo delo prenaporno,- če vračuna še vse učenje v šoli in izvenšolsko delo.,. Hotel je prisiliti svojega inštruktorja, toda ta je bil v tem primeru nepopustljiv. Končno se je prepir srečno končal, ^as dola je bil po objektivnih razlogih prestavljen na pol ure. Domenila pa sta se, da bosta hitela.
"Kako ti gre v šoli?"
"Dobro, zelo dobro."
"Res?"
"Res!"
Odločen in prepričevalen odgovor.
"Čudno, tvoj razrednik me je nalagal..."
"Večkrat laže, sicer so pa z njim dobro razumem.,,"
"Lagal jo, da imaš tri nezadostne!"
Naredil je užaljen obraz. Užalilo ga je namreč to, da mu inštruktor
ne zaupa, čeprav sta so domenila za moderno metodo... Nasmehnil so jo.
, ,1*
Res prijetna šala. Tri nezadostne, To so navsezadnje še da popraviti. Poslužil se je'moderne metodo. Stvar je zamolčal. Po starih pravilih in po domenku bi sicer moral obvestiti očeta, toda domenila sta so za moderno metodo in tako je ostalo vse skrivnost.
Kot inštruktor jo imel nad fantom vso pravico$ to mu jo dal fantov oče.,, Pa tudi, če bi povedal, ne bi mnogo pomagalo. Oče bi fanta strahovito pretepol, zasovražil bi inštruktorja, kor bi ga bilo sram pred njim zaradi tako slabega sina... Fant je bil vesel, ker je imel še vodno nepoškodovano kožo.
"Kako gre, inštruktor?"
Prijazno očetovo vprašanje.
"Dobro, zelo dobro... Napredujeva. Sva že pri drugem poglavju. Delava namreč od začetka..."
Oče je zadovoljen. V enem mesecu sta predelala" namreč-že celo prvo knjigo. Delala sta seveda po novi metodi. Po novem sta delala vsa dan po tričetrt ure« To je bila posledica moderne metode inštruiran ja.,
"Kako vama gre?"
Oče • ju je vprašal s čudnim prizvokom. Bil je nasršen. Tak Še ni bil nikdar. V rokah je držal pasji bič. Fant se je stisnil v kot. Nekaj jo zaslutil, tudi inštruktor je začel slutiti. Oče bo razkril njegovo mo-.derno metodo... To utegne biti neprijetno. Vraga, kakšna nesreča!Najbrž ga je razrednik nahujskal proti njima, ker ni bil za moderno metodo in je še vvdno zagovarjal Ciceronov ideal... Inštruktor si je pripravljal zagovor.
"Kako si delal popravni izpit,..?"
Temne očetove oči streljajo v sina. Inštruktorja gledajo zaenkrat še dokaj prijazno. Najhuje torej ni bilo. Oče moderno metode ni odkril, ali pa je molčal, ker jo je sam-priznaval in jo zagovarjal. Tu je bilo še odprto vprašanje. Očo je gledal Čed,ni jo temneje...
Fant je pobegnil iz sobe. Spal je nekje zunaj. Kje, pa tudi svojemu inštruktorju ni povedal, čeravno se je skušal le-ta poslužiti moderne metodo. Ponoči mu je šel odpirat, vendar se ni vrnil... Zunaj jo bilo namreč že zelo hladno.	•	-
Inštruktor se je očeta bal, kajti mislil je, da bo oče sedaj, ko ni si-na^udaril po njem in so na ta način maščeval sinu. S tem bi bilo sicer inštruktorsko obdobje končano, toda tega ni hotel niti očo niti on,..
Kako je fant opravljal popravni izpit:
A/ namesto, da bi obiskoval inštrukcije, ki jih jo oče plačeval, se je zabaval z dekleti in se kopal na kopa-
liscu.,.
b/ izgovor profesorjem:
peljal som se z mopedbm in padel. Dobil sem pretres možganov. Bil som več tednov v bolnici. Za popravno izpite se nisem mogel pripravljati... Popravnega izpita ni delal, c/ Izgovor očetu:	1
padel sem. Iz obeh predmetov sen padel. Bolje, da ne hodiš blizu. Profesorji so mi naročili,L~naj ti tako povem.,.
Oče je fantovim besedam verjel. Sam je imel namreč ogromno dela in se ni utegnil prepričati sam na svoje oči. Pa tudi take navade ni imel, da bi hodil okrog profesorjev in prosjačil. Bil je preponosen.., Rohnel je, ker mu jo', falot pobegnil. Sumljivo je prebadal inštruktorja, Lo-ta pa je bil vesel, da oče ni odkril njegove moderne metode,
Ali je bil neroden! Samo'k profesorju bi šel, p p. bi vse vedel, Ta profesor bi izdal prav vse, ker je bil starokopithež...,
b. Ozri se
Odpoved stanovanja; to se pravi, da jo moral stisniti svoje stvari v dva kovčka in jih nekam odnesti. Ogo mu je pojasnil. Razumel jo. Domača hči Anka se jo nameravala poročiti. Oče je bil z inštruktorjevo moderno metodo zadovoljen. Fant jo imel samo eno nezadostno -vsekakor viden uspeh.. Preteklo leto jo imel namreč dve. Sicer pa ni imel niti fizike niti matematiko, slovenščina pa ni bila njegovo področje... Žaloval je edino za Anko,, kor sta imela'TT Hjcr Slične
.	•'	t •
odnose. Zagodel si jo tisti stari latinski pregovor in je šel iskat novega lastnika.
Bal so je, ker je vedel, da so ljudje starokopitni in ni verjel, da bi pravilno pojmovali njegovo moderno metodo... Toda on je verjel v njeno moč. Pozanimal so jo za inštrukcije. Neki gostilničar jo ponujal sobo in colo nekaj hrane v zamenjavo, da bi kdo njegovemu sinu 'vtopal v glavo nerazumljivo snov. Ni sprejel:
prvič zato, ker je gostilničar napajal vsak večer pijance,
drugič Zcnto, ker nu ni ugajalo stanovanje, tretjič, ker je videl, da fant ni življenjski.
Tako je odlašal, odnetaval inštrukcije. Želel si je, da bi dobil kakšen ekstravaganten primor. Taki primeri pa so le redki in rastejo le v odličnih družinah. Ponujene inštrukcijo je prepustil prijateljem. Dogodilo se je, da inštrukcije ni dobil.
Strgtšna dirka za stanovanjem. Prijatelj mu je pomagal kriviti hrbtenico. Sana se je nekam nerada upogibala. On je bil tega vajen. Klanjala sta se do pasu - po orientalsko. Pozdravljala sta prikupno.
Toda povsod so nastanjeni .sami oficirji.Ulica je polna uniform. In še kako glasno je igral radio - prav nesramno. Prepričan je bil, da bi sedaj moral nekdo žalovati, ko nima stanovanja.
Neroden položaj. Kako prepričati staro ženico, da bo priden, da ne bo lazil ponoči naokrog, da ne bo vlačil na stanovanje no prijateljic no prijateljev. Tu>in tam pristavi, da bi tudi pomagal, da bi na pr, nasekal drva, pospravljal sobe in čistil vrt. Ženica sc sicer smeji, toda gleda zvito. Verjetno so ji na tako preprost način lagali že vsi ostali, ki so bili pri njej. Seveda kaj takega nikdar niso storili. Dozdeva se mu, da ga ženica tehta in si misli, da ta puran sicer ni težak, a jo vseeno iz družine perjancovj tič je, kakor so ostali tiči. Besodd mu letijo iz ust, kakor bi se jih naučil na-pamet.
Tisto okno. Zadaj je prav gotovo prazna soba.
Tako je mislil njegov prijatelj. On pa mu je dejal, da pajčevina v kotu še ne pomeni, da tari ni nikogar na stanovanju in do. jo imajo pogostokrat tudi ostali ljudje.
"Dobro, pa naj bo!" in skomigne z rameni.
Gresta dalje. Toda nič ne pomaga. Utrujena sta in nejevoljna. Njegova ušesa so polna fraz.
"Saj veste, da je težko. Sin je pri vojakih. Kmalu se vrne, Radi bi pomagali študentom,,, Sama sem bila študentka... Vem, kako jo i.t.d."
Namesto, da	bi povedala ali ima stanovanje ali ga nima, pri-
poveduje zgodbo iz starih časov. Seveda so inštruirali. In to, kako!
Cele dneve in večere. Jesti niso inoli časa. Sicer pr. to tako ni bilo poglavitno in so bili večkrat lačni kot siti, Le poči so bile njihove. Oho, Tudi ona so jo borila za stanovanje in kruh. ^a tiste denon-straci je. Njo so ujeli in zasliševali, tudiprotepali so jo. Nekdo jo je hotel colo posiliti. Tega seveda ni povedala, kor jo je sran povedati (je nanreč iz boljšo družine, zato ju sano nnnignila).
Takšna je bila ta stvar. Če je inela stanovanje, jima ni povedala, Težko je bilo, težko, To je bil hkrati odgovor... Več t.e nista upala rasovati,
"Nasvidenje, nasvidenje,,."
Oddahnila sta si. In vendar sta inela občutek, da je za temini zavesami še nek prostor;. ^oba, kamor bi revež lahko postavil svojo posteljo in dva. kovčka. Skozi zid sta. čutila, da nora biti tnn zadaj še nekaj,... Poten je šel po cesti snu. Prod njin jo bila praznina, za njin praznina, nebo jo bilo zvezdnato in prazno, ulica pa razsvetljena. Zavrgel jc_ svojo notodo, zastarela je. Pogled ‘nu je vrtal v praznino, v neko okno, za katerim so sc gibale živahne postave, nn ustnicah pa nu je visel ciničen nasmeh,,.
Pozvonil je. Po sencah jo ugotovil, da so se.postavo unirilo. Prisluhnil jej trkljnnjo po stopnicah in hodniku. Vrata, se odpro. Sv o -tloba nu zasije v obraz. Oba sta bila presenečena j bilo ga je namreč sram, Melita, je bila njegova nekdanje, ljubezen,
"Molita, dober večer,.,"
"Dober večer!"
"Začudena, sc ni je zdelo,.."
Bilo nu je nerodno, zato, ker jo on končal.. Takrat jo bil še ošaben... Stala, jo ned vra.ti in poslušala. Ni pričakoval, da nu bo prišla od-pira.t rn.vno ona. Ta navada ji jo ostala še od takrat, ko je zvonil 'vsak večer ob taken času., Čakal jo, da bo nekaj spregovorila j tudi ranila bi ga lahko, no bi ji zameril, .Inela jo pravico nekaj vprašati 'in ga spraviti v zadrego... Celo vljudno bi bilo, saj se nista več ljubila.	•■•
"Nc, ninauo, Saj veš, da ninano," ,
Da,Tako je bilo,’ Saj jo '/odel, da nimajo, kor jo dobro poznal sobej colo vedel jo, koliko ljudi stonuje v hiši. In vendar je prišel vpra-
sat. Sicer ga je poznala in tudi on je poznal njo, zato ji ni bilo tako nerodno. Veliko nikdar nista govorila, ta večer pa sta bila skopa.
"Že grdš?"
Ponudila nu je roko. Čudno, roke nu prej ni nikdar ponujala.,. Prijel je ponujeno roko in jo zadržal v svoji. V prsih ga je stisnilo. Ni nogel reci lahko noč.
Sence v vrtu so se enakonerno premikale} sonca noškoga je včasih zdivjala po sobi. Oče, je ponislil. Razburjen je. Kaj, če pride dol in naju zaloti... Naslonila sta se na opornik, luč sta ugasnila. Zvezdnato nebo se jina je približalo} raztrgalo se je v njunih očeh in ju poljubljalo v oči, ustnice in lase...
"Lahko noč, Melita.."
"Lahko noč."
Dvoje glasov. Nad njin jo viselo prazno nebo, pred njin je bila dolga in pusta ulica, za. seboj pa je čutil opojno prijetnost. Šel je skozi noč, Mino so se proniknla visoke vile in nizke kočuro. Visoke hiše so bile tako skrivnostne in zagrnjene v zavese, nizke kočure pa. so izražale življenje. Videl je roko, obraz, šuneče krilo - življenje. In tenu življenju naproti j‘o stopil on - slabo tnež...
Spokojnost
Hrepenenje ugaša, ni sanje kopno, srce je umirjeno -se za čustva ne neni. So pogledi ni jasni, ni mirna jo kri, saj upov varljivih v duši več ni.
Ivan Povšet
Bila duša ni polna je misli različnih} gojil sen si razna čustva in sla.
So bila hrepenenja, ljubezen in sanje, pogledi boječi -upanje prazno in plaho srce.
Naše uredništvo so je odločilo, da objavi črtico "Jugo!/ Avtor se nan ni predstavil s priinkon in imenom, ampak nan jo poznan samo njegov psevdonim. Uredništvo sporoča svojin bralcem na gimnazijah, kamor naš list prihaja, da lahko od časa do časa napišejo krajše sestavke; morda kratko poročilo, in ga pošljejo našemu listu. Tako bodo naši gimnazijci seznanjeni z življenjem na ostalih šolah. Če bo potrebno, bomo uvedli tudi posebno rubriko, kjer bodo objn.vljeni taki sestavki in poročila. Tako so bo lahko sodelovanje. med posameznimi šolami še poglobilo. Tovarišu iz Zagorja, ki nam je prvi poslal tak sestavek, pošiljamo iskrene tovariške pozdrave.
Črni	Jugo
Hooo---ruk! Hooo---ruk!
Barka jo počasi polzela v morje. Potni od vročine smo se palili na dalmatinskem soncu kot martinčki," le s to razliko, da se martinček sonči z veseljem, mi pa:
Hooo —ruk! Hooo-—ruk!
Naposled! Barka je zdrsnila v morje!
Tisti dan je bila oseka zelo nočna, zato je bila jadrnica daleč
*
od vode na peščenem pomolu. Pet nas je bilo, pa smo morali krepko poriniti, da je naša Jugo zdrsnila v morje. Poskakali smo v njo. Vsak se je oprijel, česar se je mogel, kajti jadrnica se je pošteno zazibala. Toda v trenutku smo jo uravnali. Razvili smo glavno jadro in jadrnica je zletela po gladini.
"Uravnaj malo jadro!" ni je zavpil Miran.
Stopil sem na kljun in zategnil vrvi. Toda, nekoliko preveč sem zategnil, kajti Rado, ki je bil pri krmilu, ni je spustil na glavo celo ploho kletvic. Takoj sen popravil napako in se usidral ob jamboru. Zmanjkalo no jo.
Nenadoma pljuskne vame cel oblak in no temeljito zmoči. Zaspano odprem oči, pa mo že zalije drugi val. Na pol so dvignem in zakričim: "Hudiča, kaj pa mislite, saj nismo na podmornici!"
"Ne gobezdaj !	in nam pomaga jpbdržati ravnotežje!11
ni skozi bobnenje in pljuskanje zatuli Ivo. Skobacal sen se na noge, pa bi knalu padel v norje. Prav pošteno nas je prenetavalo.
"Fantje, danes bono nokri od spodaj in od zgoraj!" zakriči Vili in kaže na sivo zaveso oblakov, ki so so nan bližali z juga..
"Lepo, ravno tega je ge manjkalo!" pritrdi Rudi in pljune v
peneče valove.
"Pred dežjen norano priti na obalo!" vzklikne Rado, ki oklepa -krmilni drog in sc z nogam, opira v eno izned reber. Skočil sen v trup, toda tan je bil Vili, ki je iznetaval vodo in ne jo prav prijazno pozdravil s pločevinasto škatlo:

^ -V


I
m
■im,
-fr-"
fo-
nu
/it
11
ui
I m
MU i \iiMm b
I tel! t
iX_-Afe\-
S: v
"Prini za jadro in ga popusti, sicer nan bo zlonilo jambor!"
Ubogal sen ga. Prijel sen za vrvi in \ jih popustil, toda že naslednji tre-''''Tmtek ni je nočan sunek vetra izpulil vrvi iz rok in jadrnica so je vzravna-la. Prečni drog pri jadru pa no je z vso silo treščil po glavi.
"Prav ti je! Kaj pa delaš, saj nisi prvič tu!" ne pohvali Ivo. Uravnal sen jadra in zopet pritrdil vrvi. Vreme so je poslabšalo. Obrniti nisno sneli, -:r bi nas nočan nasprotni veter gotovo prevrnil. Torej, nadaljevati j 'j j j ji \\jrjj •:	vožnjo v isti sneri. pred nuni na des-
ni sno zapazili otoček. S počasnin za-vijanjcn sno lovili sner proti otoku. ^H' "Z vso brzino! Sedaj nan nora biti vseeno, četudi zn j urjeno nulo vodo!" zavpije Rado, ki uu voda izpod krnila zaliva obraz. Zategnon vrvi do kraja, jadrnica pa so na.gne, da je voda že tik roba.
Začelo so padati prve kaplje. Ko nalašč, sc‘jo takrat veter okrepil in nun tako nehote ponagnl. Jadrnica je drvela in včasih skoraj plavala v zrn-
\
\ /X
Em x
Hlil\ •
\

X
	
\ ' X.

/ '	\ iz
»STEZICE"	XII. stran	•• 1 "
Miran.in Ivo sta ležala na premcu s hrbton obrnjena proti valovom, kot dva. valobrana>in tako vsaj nalo znanjšala noč valov,
"Vraga! Tako pa še nisen vozil vse svoje žive dni!" pr.avi Rado in se krepko priduša., ker nu je pljusk vode temeljito izpral usta. Drveli sno proti otoku. Bili sno kakih tisoč netrov od njega, ko je začelo liti. Tedaj sno pritisnili do kraja. Vlivalo se je, da nisi videl niti petdeset netrov pred sabo. Toda bili sno že tako blizu otoka, da ga nisno nogli zgrešiti.
S hruščen in truščen je jadrnica z veliko brzino po strani udarjala v obalo. Tedaj sno šele videli, kolikšno brzino smo ineli. Res, da sno bili nagnjeni, a vendar nas je vrglo približno deset netrov od vode.
In Jugo jo imela 600 kg.
Skobacali smo se iz trupa in Rado je strokovnjaško ogledoval jadrnico, nato pa rekel:
"Leteli pa sno! Še malo bi pritisnili pa bi na oni strani otoka prišli spet v morje!"
Zasmejali sno so, pograbili povita jadra in odhiteli pod previs blizu jadrnice.
Ko smo posedli, smo z grozo opazili..-., deset netrov v levo so grozeče butc.li valovi ob čeri, ki so dvigale svojo spolzke, ošiljene vrhove iznad valov.
Tam bi bil lahko naš grob!!!
Kot bi bili zmenjeni, smo sklonili glave. Veter je tulil svojo pesem, dežne kaplje so bile skale, mi pa sno stali in pogledovali zdaj čeri, zdaj naš Jugo, zdaj zbesnelo vodovje in drug drugega. Poten se je čez obraze vseh razvil nasnoh, ki je povedal vse, čeprav še danes ne ven, kako sno ostali živii

; •
• f

‘"'V.

v, . -
•	, i -
i

v;?

/•
'■ ' i


: 1 :
■i i
'


Alenka Auerspc rger
Zgodbica
Včasih se ji j e zazdelo, da mladost ne prinaša ničesar, kar bi bilo v resnici pomembno, Hodila je v šolo, dobivala rede od petič do eni c - teh ni bilo premalo, brala abstraktne pesmi in celo Fausta. To je bila vsa njena vsakdanjost; mama in vsi doma je niso hoteli razumeti. Ne vsakdanjosti,
ne časa.	—----- ... -—
"Vsaj, da bi bila že polnoletna!" je dejala Mariji, ka-dar sta se vračali iz šole.
"Ne bi bilo l.epo?. Nihče ne bi. mogel reči: ,Takšen otrok ta-le MajinaiLRokla bi; "Kakšen otrok, prosim? Stara sem 18 let, prosim!" Hotela je biti starejša, vsaj osemnajstletna.
"Jaz si tega ne bi želela... Ti si pa res neumna!" je zaključila Marija in še dodala svoj "kriminal"! Pravzaprav pa je bilo marsikaj v n; " .nem sedmošolskem narečju nelepega, neuglajenega - pa vendar se jima je zdelo, da ne moreta biti drugačni.
Pravzaprav Marija ni bila slabo dekle. Razumela je Marino celo takrat, kadar ji je pravila o Janiju.
"Ta film je dober. V "Krki" igro!" je rekla Marija.
"Greš glddat? Prav. Dobiva se pet minut prod šesto. Kaj pa naj rečem doma? Aj a, imamo petje, ne?"
Marina nikoli ni hotela dolgih sklepanj, razmišljanj in ugibanj. Mama ji naposled tudi ne bi dovolila, če bi rekla:
"Mami, prosim grem lahko v kino?" Če pa bi prosila očete, bi morala prositi in presiti, vse do solz, dokler ne bi dejal:
"pa pojdi! Samo glej se, kako bo v šoli. Drugi teden grem k razredniku!"
Jezilo jo je, kadar sta se pogovarjala z razr dnikom o o-četovem svojeglavem otroku.
"Mogoče sem bila res svojeglava ali razposajena; ampak čisto toliko že ne kot ti je pravil razrednik!" je dejala doma.
Potem je oče ponavadi na dolgo in banalno pripovedoval, kaj je povedal razr-dnik. Tisto je bilo vse tako sveto in Z	•	'	’	t
čisto gotovo, t vso ‘do pike* Scsrv ono, kar j e pnvedal rnzred-nik.
"Niti trenutka ne moreš biti pri miru," j e pravil.
"Samo zdaj sem, zdaj tja, pa listki in pisemca - no, zdaj upam, da bo bolje, sem jo dal sedet v prvo klop. Poleg vsega pa še ta-le nezadostna v slovenščini. No morete si misliti, kaj mi je nar dila zadnjič. Pomislite! Vprašal sem jo. Vstane. Pravims,Povej mi, prosim, no recimo; Vrh sonetnega venca.Obdajale so utrjene jih skale... ji pomagam Namesto da bi povedala pesmico, je rekla:"Ne znam." Si morete sploh misliti, kakšna predrznost! Pa to še ni vse. Jezilo jo je. Pravzaprav je jezilo vse v prvi klopi, in kaj so naredili? Na karton so narisali možiclja in vislice in napisali• NAJ POČIVA V MIRU! Tisti možicelj ju predstavljal mene. Kakšna pr drznost! Nazadnje otr^k še spraševati ne bo mo smeli! Saj vem,kaj je bilo. Vprašal sem jo prejšnji dan, pa si je mislila:,Saj me ne bo vprašal.t "Ja, -ne morete si misliti, kakšen svojeglav otr^k je Marina!"
Prav zato jo je j-, žilo. Naslednji teden ni smela na ples ne vaje in še naslednji. Plesala.pa je resnično rada.
Marija je prišla nekaj minut pred šesto, pa kaj, peta vrsta je bila tako in tako še čisto prazna. Pete vrste ljud je nimajo posebno radi, razen tistih, ki nimajo dovolj denarja.
Film je bil lep. Posebno glasba."Glasba tako zelo spreme ni moje razpoloženj e/ Rada jo imamJ" je dejala Marija.
"Jaz tudi. Ja, 'se ti ne zdi, da je tole Tony Pericins podoben Janiju?"
"Kriminal! Ti pa res vse fante primerjaš z Janijem. Pa za pomni si že enkrat; Jani je grški tip, no, špartanski,ne pa takle, hipermoderen!"
"Ja, pa hipermoderen je tudi, veš!" je dejala. Z Merijo sta se vedno prepirali zaradi kakih malenkosti. In sedaj bi se spet kmalu sprli.
Marija je bila črnolaska, umirjna, vendar sposobna globokega čustvovanja.
"Kaj prcviš, kok:' se bo končalo tisto z Janijem?" jo je
/
vprašala Marina.
Ulice so bile -zke, prav take, kot so v velikem mestu, kjer stanujejo r^vni ljudje. Razbito steklo na oknu skladišča. .. Tudi Marijin dom je bil vlažna soba z radiem, dvoje starih omar in za dve nedeljski kosili krompirja. S štedilnika se je vedno kadilo. Tudi zdaj, pozimi, ko bi moralo biti okno vendar zaprto.
Dolgo sta premišljevali. Tudi sama Marino si ni bilo no jasnem, kaj je bilo med njo in Janijem.
"Kako noj jaz vem, sicer pa se bo končalo zelo žalostno, če boš tako zelo zelo zaljubljena vanj J"
In res. Prišla je dom-v. Na mizi je našla Janijev.- pismo. Njegovo...
... Zelo žal mi je, ne mor-m priti k tebi. Tudi mi je žal, ker nisem vedel, do si taka. Sovražim tv-j o domišljavost in malomeščanska vedenje, Adije!
Joni
Skrila je glavo med dlani in j-kola. Včasih, tudi kasneje, se ji je zazdelo, do mladost ne prinaša ničesar, kar bi bilo v resnici pomembno. Drobna razočaranja in tista vsakdanjost, ki se ni hotela, ne megla izpremeniti.
"ELEKTRO" NOVO MESTO ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM ELEKTRIČNEGA TOKA SREČNO NOVO LETO 1960 IN OBLJUBLJA, DA JIH BO REDNO PRESKRBOVALO Z RAZSVETLJAVO.
"ELEKTRO" NOVO MESTO ŽELI BRALCEM STEZIC VELIKO USPEHA V ŠOLI 1
v '




I
t
\ *
\





I



✓

"STB ŽICE •'
V tretji številki Stezic berite:
Bogdan Možina: Novoletna jelka na gimnaziji Arheološki krožek
Odlični gimnazijski telovadci ...
Mladi literat:
Josip: Pot velikega inštruktorja Črni:	Jugo
Alenka Auerspcrgor: Pesmi Alenka Auerspergcr: Zgodbica
Ivan Povše: Pesem
Stezice izdaja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Sintič .ože, tehnični urednik Srečko Nosmina, za Mladega liter ta sta odgovorni Zlata Pestn r in Alenka Auersperg r, za kulturno rubriko odgovarja Katica Smrečnik, za aktualnosti je odgovoren Tonček Recvlj. Ilustrator je Gajski Vlado. Naslovno stran sta izdelala dijaka IV. a razreda Simič Peter in Blažen Gibe.
Naslov: Uredništvo Stezic, gimnazija Novo mesto.
3. številka je izšla v nakladi 300 izvodov.
Gene posamezne številke 20 din.
M;



•'• O •

* 'h.
. r
F
■ .c
! • 1 '
'
i?
\,
' •• r
P ' Ž