ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2005 CENA SIT 990 M GRAFIČAR w C ■M R O F O • D E D □ D E S TREBUHOM ZA KRUHOM Iskanje dela za slovensko grafiko v tujih deželah ni nič novega. Že pred tridesetimi leti, ko so v Ljubljani gradili tovarno knjig, je bil to glavni razvojni cilj. Specializacija do takšne vrhunskosti, da konkurenci, ki se ukvarja z vsemi možnimi izdelki, ni do- segljiva. Kljub dobro izbranemu cilju pa projekt ni bil nadpovprečen. Mladinska knjiga se še danes komaj vleče iz najrazličnejših težav. Pretekli teden sem bil na povabilo Norske Skog na Norveškem. Povabili so tudi druge založnike in tiskarje; tako smo se srečali tudi s Poljaki. Direktor tiskarne, ki ima dvaindvajset akcidenčnih rotacij in več kot 100 tisoč ton letne porabe papirja, mije hitro razkril njihovo dejavnost. Tiskarna v mešanem kapitalu, največji lastniki so Američani, dela za izvoz. »Kam?« sem jih zvedavo spraševal. Saj je teh kapacitet v Evropi ogromno. »Skandinavija, je bil njegov odgovor«. Nepotiskan papir iz Haldna (ogromna pa- pirnica SC z letno produkcijo več kot milijon ton papirja) na Poljsko, nazaj revije, prospekti, katalogi. Tiskarstvo je enako kot tekstil. Tudi to se seli za boljšimi razmerami, za cenejšimi tiskarji in pomočniki. Nikdar si nisem predstavljal, da je cena dela v tiskarni tako pomembna. Pri nas, v tiskarskem središču Dela, so vse plače precej manj kot amortizacija in le dobrih petnajst odstotkov neposrednih stroškov (papir, barva, plošče). Bolj kot raven plač je pomembna učinkovitost dela. Z enoodstotnim prihrankom nepo- srednih stroškov se plače lahko povečajo skoraj za deset odstotkov. Idealna pri- ložnost za razvoj industrijskih metod dela. aaaMf Pravzaprav redko srečamo takšna razmišljanja. Večina poslovnežev se zateka k finančnim trikom na podlagi bilančne ekonometrije. Uravnoteženost kazalnikov je redko predmet razvojnih razprav. Upanje mi daje strateški svet pri novi vladi, ki napoveduje sistemske rešitve za tiste, ki bodo vlaganja usmerili v zdravo podjet- ništvo, z veliko dodane vrednosti, z veliko vrednostjo dela in novimi izdelki. Tiskarji na Norveškem tiskajo moderne časopise. Časopise, ki jim naklada raste, kijih bralci in gledalci radi vzamejo v roke. Ne vem, koliko zaslužijo. Kar sama po sebi se mi vsiljuje primerjava med nami in Poljaki. Ko smo že pred mnogo leti obi- skali tiskarno v bližini Münchna, nam niso hoteli pokazati proizvodnje, češ da jim nelojalno konkuriramo z nizkimi plačami. Če to počno podjetniki v Skandinaviji s poljskimi cenami, je to sramotno. To je predmet že imenovanih trikov, ne pa ra- zvoja, ki ga mora vsaka družba voditi v dolgoročno korist. tS Ivo OMAN * » M 4 o more traffic bnjww.burgo.com «■BURG O MIND PAPER! typographic Tgstavar e C. tel +39 040 371177 e-mail tgstavar@spin.it TISKOVINE - IMAJO PRIHODNOST? 31. maja 2004so se v Düsseldor- fu zaprla vrata svetovno znanega grafičnega sejma Drupa 2004. Na njem so bili strokovni obiskovalci s področja tiskanih medijev, zalo- žništva in uredništva priča marsi- kateri novosti tiskarskih sistemov. Veliko razstavljalcev je ponujalo svoje različne integrirane celostne rešitve tako s področja priprave in različnih vrst tiska kot tudi dode- lave. Obiskovalci so se lahko pre- pričali, da se tiskarska panoga vi- talno razvija. To pomeni, da ima- jo tiskovine, elektronskim medijem navkljub, več kot le prihodnost. Tiskali bomo tudi v prihodnje. Tiskovine omogočajo splošno razgledanost ljudi in so nepogre- šljiv del našega vsakdanjika. Kot medij so preproste za uporabo, zlahka jih zbiramo in urejamo, zato so uporabniško privlačne in prijazne. Informacije, ki jih ti- skovine ponujajo, so dobesedno oprijemljive. Tako kot je razu- meti, tiskovine omogočajo poda- janje sporočil in informacij kjer in kadar koli. Za to ne potrebuje- jo elektrike ali povezave do omrežja. So pa seveda tovrstni mediji s pojavom računalnikov, omrežij in digitalnega načina iz- delave postali veliko bolj kakovo- stni in izpopolnjeni. Sožitje digi- talne tehnike in grafične tehno- logije uvršča tiskovine na poseb- no in prevladujoče mesto medij- skega sveta. Zanimanje za celostne tiskarske sisteme je več kot očitno. Kljub nasičenemu trgu knjige še vedno igrajo pomembno vlogo v kultu- ri, znanosti, strokovnem svetu in prostem času. Tudi embalaža je dobila vrednost in pomen. Ne- koč »oholi prodajalci« postajajo vse bolj aktivni, podjetniški. Na- predek se kaže z vidika uporab- nosti, zaščite in tudi podajanja informacij. Na področju izdelave same em- balaže pa ima v zadnjem času še kako pomembno vlogo digitalni tisk, ki ponuja preprostejše in ka- kovostnejše rešitve izdelave. Ta- ko kot za knjige velja tudi za em- balažo: močan in impulziven ra- zvoj pogosto kratkoročno in dra- stično vpliva na trg. Vse je v teku razvoja in smeri izboljšav. Tiskarstvo je prerojeno Geslo Drupe 2004 je bilo: »Tiskarstvo bomo na novo izu- mili«. To pomeni, da naj bi ti- skovine v prihodnosti dobile še večji pomen. Pojavile se bodo nove možnosti zaposlitve in pod- jetništva. Vse skupaj bo popol- noma drugače, pod drugimi po- goji in prioritetami. Treba bo pretehtati, kaj bo na trgu povzro- čilo več povpraševanja: tehnične novosti v kakovosti ali zgolj po- raba. Za lažje razumevanje si predstavljajmo igro tenisa: žogi- ca predstavlja razvoj, ki koleba na eni strani med zanimivimi tehničnimi pridobitvami, na drugi strani pa med potrebami trga. Malenkostne novosti lahko torej pomenijo konkretne tržne priložnosti. S tehnične plati proizvodnje ti- skanih medijev od lani obstaja samo ena tema: optimiranje in avtomatiziranje grafičnih proce- sov. Za vsem tem stoji hiter in obsežen razvoj programske opre- me za nadzor procesa in upra- vljanje podatkov. Zato je znatni napredek opaziti v kakovosti in tehniki, saj človek za vodenje na- prav sploh ni več potreben. To velja tako za naprave v grafični pripravi, tisku kot tudi dodelavi, kjer ves postopek upravlja regu- lacijska elektronika, tako da za- gotavlja nenehno kakovost in proizvodnost. Povedano bolj preprosto: človek razmišlja, raču- nalnik izvaja. Grafičar je zdaj ti- sti, ki v tehnološke procese za proizvodnjo različnih izdelkov povezuje oziroma omrežuje ra- zlične tehnološke operacije in postopke. Tiskanje je zahtevna tehnologija Meritve in preskusi, nadzor in optimizacija procesov, povezova- nje »pisarniške« tehnologije s ti- skarsko so bile osrednje teme Drupe 2004. Po drugi strani pa smo prezrli mnogo stvari izje- mnega pomena samo zato, ker jih niso dovolj spektakularno predstavili. Na primer hiperhitri servopogon v nekaterih tiskar- skih strojih je velik in očiten na- predek. Tudi programska opre- ma je bila obiskovalcem prikaza- na bolj preprosto in slikovito. Smisel vseh predstavitev je, da si opazovalec izoblikuje svoje mne- nje. Novost za novostjo je na Drupi 2004 obiskovalcem po- menila pravi zaklad znanja. Elektronika in tisk si nista bila nikoli v nasprotju. Med njima je vedno vladala simbioza. Tisk je zato visoko razvita tehnologija in se zelo uspešno razvija z name- nom, da vse postopke podpre z računalniškim vodenjem. Za zdaj se je ta način vodenja močno uveljavil le v tisku, razviti in uve- ljaviti pa bo treba računalniško podporo za vse tehnološke pa tu- di poslovne operacije v procesu. Take rešitve naj bi med seboj po- vezovale proizvajalce tiskovin, naročnike, dobavitelje in trgov- ce. Za to je treba vzpostaviti in- formacijsko povezavo v realnem času med organizacijo in admini- stracijo. Izkazalo se je, da je mre- žna povezava za ta namen zelo primerna in nujna. Pomembnejše kot kdajprej: papir in oplemenitenje tiskovin Papir kot sinonim tiskarstva po vsem svetuje zdaj bolj življenjsko pomemben kot kdaj prej. Je ma- terial, od katerega smo odvisni bolj kot od katerega koli druge- ga. To je material kot noben drug, razmnožuje se ga lahko iz- jemno natančno in zanesljivo, spodbuja pa celo čustvena (emo- cionalna) doživetja. Odnos do papirja je ogledalo vsakega posa- meznika, samo na papirju imajo informacije, prezentacije in suge- stije individualen značaj. V do- delavi in oplemenitenju tiskovin ponuja neomejene možnosti ti- skarskega procesa. Pri tem se že zdaj izvedljivih možnosti sploh ne zavedamo. Nov izziv je združitev papirja in elektronike s pomočjo različnih elektronskih vezij, čipov in sen- zorjev za zaznavo in prepoznavo papirja. Ob tem je pomembno omeniti tudi nadzor in računal- niško posredovanje zaznanih in- formacij. Papir bi tako lahko za- čel komunicirati z računalni- kom, kar bi omogočalo, da bi z natisnjenimi slikami pridobili mnogo več kot le reprodukcijo motiva. Za slikami in grafikami naj bi bile kodirne metode s po- datki za organizacijo in identifi- kacijo, ki pa bi hkrati odprle vra- ta novemu znanju in komunici- ranju. Tiskarna v zvezi s tem ni nobe- na izjema. Vse bolj je funkcional- nost, ki jo lahko namestimo po- vsod, kjer imamo dostop do ra- čunalniškega omrežja (interne- ta). Povezava med uredništvi in grafično industrijo je že močno utečena, a premalo prakticirana. Pri tem igrajo pomembno vlogo shranjevalne enote, ki tekstovne in slikovne elemente urejajo po določenem standardu in v okviru standardnih formatov podatkov, ki omogočajo dinamično mre- žno komunikacijo med obliko- valci in naročniki. Prihodnost nakazuje še veliko več potencialov, ki bodo z reali- zacijo v grafični praksi »črno umetnost« pretvorili v pisano prihodnost. In kako izkoristiti razvoj? Tiskanje ima prihodnost. Kon- kretni napredek v že predvide- nem okviru smo težko pričako- vali, zanj pa velja: prilagoditve so premalo. Pomembne so celovite spremembe. Reorganizacija je nujna. Vprašanje je, koliko nam kori- stijo novosti, kako bodo vplivale na nadaljnji razvoj. Vprašanje, kako mi koristijo novosti, pa ni primerno. Kako lahko uporabi- mo novosti za optimizacijo pro- cesov in konkurenčnost na trgu, je bistveno spoznanje. Strojna, programska, organizacijska opre- ma in oprema za znanje prehaja- jo v novo dimenzijo. Lastnikom, vodjem in investitorjem omogo- čajo sprejemati pravilne odloči- tve. Zaradi računalniškega nad- zora niso več potrebne nenehne ročne ali polavtomatske meritve. Obstaja le en avtomatiziran po- tek dela. Odločitve, ki so pogojevale že- lje podjetnikov, trga in kulture, danes pomenijo celoto vseh teh pogojnih komponent v obliki mozaika. Obstaja veliko tovr- stnih ponudb, pogrešamo pa ne- kakšno vsestransko rešitev, ki jo zahteva implementacija teh siste- mov v prakso. Pri vsej tej avto- matizirani standardizaciji časov- nih planov, postopkov dela, ma- terialov, naprav in izdelkov lah- ko opazimo očitne razlike v ka- kovosti in učinkovitosti vodenja dela. Hans-Georg WENKE Prevedel in priredil Matic ŠTEFAN Emzinov seminar je kot pona- vadi spet prinesel osvežitev v oblikovalske kroge. Tokrat sta gostovala inovatorka digitalnega oblikovanja April Greiman in Anthon Beeke, nizozemski gra- fični oblikovalec. Dva različna oblikovalca, dve različni kulturi in dva različna načina raziskovanja ter posredo- vanja videnja tega sveta sta bila popolnoma dovolj, da sta udele- žencem (ali pa vsaj meni) zaneti- la iskrico, ki je potrebna, da se pri vsakdanjem oblikovanju in pro- jektih izognemo vedno bolj na- vzoči rutini in brez globokega premisleka ponavljajoči obliki brez vsebine. V tej številki predstavljamo An- thona Beekeja, oblikovalca, ro- jenega leta 1940 v Amsterdamu ANTHON BEEKE Slika 1. Fotografija oblikovalca Anthona Beekeja zgoraj desno in njegov portret na sredini, kot ga kreativno vidijo njegovi tesni prijatelji: stisnjeni roki rabita glavi, dva črna kroga pa ponazarjata njegova nepogrešljiva sončna očala. na Nizozemskem, ki mu življenje žal ni dopuščalo profesionalnega šolanja za oblikovalca. Vendar so bili njegov talent, radovednost in nagnjenost do umetnosti dovolj, da si izpolni sanje o komercial- nem umetniku. Ob delu mesar- ja, ki gaje opravljal, je naredil ne- kaj večernih tečajev na šoli za uporabno umetnost ter postopo- ma napredoval. Postal je pomoč- nik pri različnih oblikovalcih in nato preživel pomembna leta pri oblikovalcu Janu van Toornu. Leta 1963 se je osamosvojil in oblikoval predvsem za literarne založnike, muzeje, gledališča in revije za kulturo. Leta 1976 je postal partner v znani agenciji Total Design, vse do ustanovitve lastnega studia Anthon Beeke le- ta 1989. Slika 2. Zanimivo je, koliko priznanih umetnikov in oblikovalcev pri- haja z Nizozemske. Na to nas je opozoril tudi na predavanju, v kratkem sprehodu skozi zgodo- vino, vse od flamskega slikarstva prek De Stijla pa do sodobne umetnosti: Jan van Eyck, Hiero- nymus Bosch, Rembrant van Rijn, Pieter Paul Rubens, Vin- cent van Gogh, Maurits Cornelis Escher, Piet Mondrian, Theo van Doesburg, Gerrit Rietveld, Swift Stoln, Gert Dumbar... Za- to ni naključje, da nizozemsko oblikovanje v mnogočem pre- dnjači. Po Beekejevem mnenju je prej- šnja stoletja obvladovala ume- tnost, ki je bila precej draga in ekskluzivna, 21. stoletje pa je ob- dobje grafičnega oblikovanja. Ugotavljain napoveduje, daje in bo od tega časa naprej oblikova- nje najbolj razširjena oblika vizu- alne umetnosti, oblikovalci pa najpomembnejše orodje pri ko- munikaciji. In njegovo delo res komunici- ra. Pogosto so plakati, ki jih je oblikoval, povzročili pravo raz- burkanje predvsem v širši javno- sti. In s tem je precej zadovoljen: »To je tisto, kar je pomembno pri plakatu - komunikacija; da lahko ljudi izzoveš, jih morda Slika 3. razjeziš in s tem vnameš debato. Takrat medij zares deluje. To je moč, ki jo imam od časa do časa, s privoljenjem mojih naročni- kov. Ne izzivam vedno - to bi zmanjšalo učinek. Mera, s katero izzivaš, mora biti natančno od- merjena. Če izzivate in provoci- rate ves čas, ste samo nadležni.« Eden takšnih plakatov je bil gledališki plakat iz leta 1981 za grško dramo Troilus in Cressida (slika 2), v kateri so za osvobodi- tev mesta pomembno vlogo odi- grale ženske ter uporaba trojan- skega konja. Plakat je tiskan v ča- su, ko je bilo gibanje za osvobo- ditev žensk precej aktivno, igral- ka enega izmed gledališč pa je s prebarvanjem plakata izrazila svoj protest proti takšnemu vizu- alnemu izražanju. Plakat Spirit (slika 3) iz leta 2001 predstavlja gledališko igro, kjer ima glavno vlogo ženska, ka- tere rak je že v zadnjem stadiju. Zanimivo pri tem plakatu je to, da je Anthonu Beekeju pozirala zelo znana in priljubljena nizo- zemska igralka, znana tudi po svojih valovitih, ognjeno rdečih laseh, ki si je za to priložnost obrila polovico glave. Fotografija je torej nedotaknjen portret, brez digitalne retuše. Slika 4. Plakat za Shakespearjevo gle- dališko igro Richard III. Anthon Beeke je tudi fotograf, vendar s fotografijo ne želi zajeti samo objektivno reprodukcijo realnosti, pač pa z neposrednim načinom izzvati gledalca. Njego- ve fotografije ne izražajo poseb- nega stila, temveč tisto, kar želi sporočiti. Tak je na primer plakat za Sha- kespearjevo gledališko igro Ric- hard III (slika 4). Grbavega in škilastega Richarda so doslej naj- večkrat upodobili z njegovimi prepoznavnimi telesnimi hiba- mi, medtem ko ga je Anthon Be- eke poskušal prikazati drugače. Upodobil je njegov obraz ali bo- lje - poskušal je ujeti izraz v Ric- hardovih očeh, ko spozna, kako ga gledajo ljudje kot pohabljen- ca. Prek njegovega izraza na obrazu tako gledalec močneje za- čuti stisko glavne osebe. Gledališki plakat Iluzija (slika 5) iz leta 1997 govori o tem, da materialno bogastvo, ki ga pona- zarjajo bogato oprsje, nakit in hrana, ni nujno sinonim za inte- lektualno bogastvo. Plakat za gledališko igro Balet (slika 6) iz leta 1989 temelji na mitu Orfeja. »Slika, ki sem jo uporabil, prikazuje moškega, ki svoj ponos in moč razkazuje z na- vzgor obrnjenim penisom. Naj- večkrat se namreč penis povezuje bolj s puščico, nakazovanjem Slika 5. Plakat za gledališko igro Iluzija. Slika 6. Zametek svastike? Slika 7. Je življenje, je smrt... moči kot pa z aktom ljubezni. S tem ko sem sliko obrnil, nisem dovolil, da bi penis triumfiral,« razlaga Beeke. »In če pogledate položaj nog, lahko vidite zame- tek svastike. To pa v kombinaciji s kosmatimi nogami pred nas prikliče podobo hudiča.« Z močnimi metaforami, upora- bo golote človeškega telesa v ne- navadni simboliki Anthon Beeke vedno izzove napetost, ki zbudi pozornost in razmišljanje. Ta- kšen je še en gledališki plakat iz leta 1997 Je življenje, je smrt (slika 7). S plakatom, ki opozarja na ne- varnosti aidsa (slika 8), se je po- skušal dotakniti tudi mladine. Namenjen je prav njim in izobe- šen po večini šol. Risba je nareje- na s šablono in spomnija na gra- fite, ki so tako zelo blizu mladini. Uporabil je močno barvno sim- boliko: rdeče-belo-črna kombi- nacija spominja na fašizem, be- sedilo »Ugriz ljubezni, ki ubija« pa na neodbijajoč in neposreden način opozarja mladino na to za- hrbtno bolezen. Ali kot sam v šali pravi: »Rak je demokratična bo- lezen, saj ga ne izbiramo - dole- ti lahko vsakogar; medtem ko si aids lahko izberemo sami.« Nekatera od plakatnih mest v Amsterdamu so tridelna, kar Be- eke včasih izrabi za nekakšen ~9 Slika 8. Ugriz ljubezni, ki ubija Slika 9. Dva izmed triptihov, za gledališko igro Penthesilea. G triptih oziroma pogovor med tremi različnimi plakati, ki naja- vljajo skupno gledališko igro. Dva plakata enega izmed tripti- hov vabita k ogledu gledališčne igre Penthesilea (slika 9 na strani 9). Plakat UABC (slika 10) iz leta 1989 je ustvaril za razstavo ju- žnoameriške sodobne umetnosti. UABC so začetne črke štirih go- stujočih držav: Urugvaj, Argenti- na, Brazilija in Čile. »Ker je šlo za obsežno razstavo, ki naj bi prite- gnila veliko množico ljudi, bi moral biti plakat svež, preprost in vpadljiv,« pripoveduje Beeke. »Uporabil sem tople, žive barve Južne Amerike, kakršno pozna- mo. Vendar vemo tudi za druge, nedostojne stvari, ki so se tam dogajale, in to sem poskusil izra- ziti.« Črka U je polepljena s pe- resi barve žalovanja, v spomin na vse Indijance, ki so bili tam pobi- ti. Črka A je napolnjena z ostrimi bodicami najstrupenejših kaktu- sov, ki kažejo na krute dogodke v Argentini, kot je bilo na primer »izginotje« otrok, ki jih je vojska iztrgala materam in namenila za vojno. Črka B je prekrita z me- som, s čimer želi povedati, kako malo je vredno življenje Indijan- cev v Braziliji. In črka C je pole- pljena z lasmi mnogih intelektu- alcev, ki so jih zbirali Pinocheto- vi barbari. Tako je Anthon Beeke na plakat prenesel osebni politič- ni pogled, ki razkriva o Latinski Ameriki veliko več, kot pa je bilo namenjeno, zato se slika s tega plakata ni uporabila za naslovni- co kataloga, kot je bilo prvotno načrtovano. Plakat Body and Soul (slika 11) vabi k ogledu Beekeve razsta- ve, ki jo je poimenoval po džezu, katerega oboževalec je. Ime je kot nalašč, saj je prepričan, da je telo brez duše prazno. Anthon Beeke se trudi, da imajo njegova oblikovalska dela dušo, saj je Slika 10. Peresa žalovanja, bodice kru- tosti, malovredno meso in lasje barbar- stva. Slika 11. Telo brez duše? celin, na katero povabijo ugle- dne in priznane umetnike in oblikovalce z vsega sveta. Tako je bil na razstavo v začetku leta 2004 povabljen tudi Anthon Be- eke, ki se je predstavil s serijo pla- katov, na katerih je upodobil obraz, vedno drugače obarvan ali zakrit (slika 12). Očitno je Anthon Beeke največ izzivov in naročnikov našel prav pri oblikovanju plakatov, zato ni naključje, da se je kot avtor lotil tudi knjige z naslovom Nizo- zemski plakat 1960-1996 (slika 13), ki pokriva obdobje 40 let od harmonične kompozicije, tipo- grafije in barve, značilne za švi- carsko šolo in sega do obdobja, ko so se porušila vsa oblikovalska pravila. Čeprav je nizozemski plakat še vedno v polnem razcve- tu, knjiga poskuša skozi 400 pri- kazanih plakatov nakazati smer- nice tudi za naprej. Anthon Bee- ke je naredil selekcijo plakatov po svojih lastnih merilih čitljivo- sti, vsebnosti, aktualnosti, esteti- ke in čustvenosti. Avtor in seveda oblikovalec knjige je prejel nizo- Spodaj slika 12. Obrazi. zemsko nagrado za najlepše obli- kovano knjigo v letu 1998. V istem letu so Anthona Beeka na eni izmed njegovih razstav povabili predstavniki odbora Steering k sodelovanju ob pra- znovanju 100-letnice smrti Tou- lousa - Lautreca. Povabilo je sprejel in dve leti kasneje jim je predstavil svojo idejo. Henri de Toulouse-Lautrec je Beekeju kot tudi mnogim drugim ikona. Za- to se je domislil nenavadne ideje - velikemu umetniku naj bi se poklonili njegovi sinovi, hčere, Slika 14. Poklon velikemu umetniku. oblikovalsko delo brez duše sa- mo lepa slika. »Duša je vsebina in vsebina potrebuje telo za ko- municiranje,« razlaga. »Drugače sporočilo nikoli ne pride do nas.« Teheranski muzej sodobne umetnosti se že dlje časa z različ- nimi aktivnostmi trudi premo- stiti vrzel, ki je še vedno med Ira- nom in preostalim svetom. Ena od teh je tudi razstava pod nazi- vom Grafično oblikovanje treh DlilCH Spodaj slika 13. Nizozemski plakati... vnuki in vnukinje. Ker je znano, da umetnik nima potomcev, je moral Beeke odboru podrobneje pojasniti idejo: potomci, ki naj bi se priklonili Toulousu - Lautre- cu, niso njegova krvna družina, temveč le metafora za mnoge pri- znane umetnike in oblikovalce, ki jih je veliki umetnik navdih- nil, bodisi na zaveden bodisi ne- zaveden način. Ideja je bila čudovita! www.mondibp.com E.mondi ™ business paper Vodilni pri novostih. /Q T WS& tg % i Spremembe omogočajo le tisti, ki mislijo na bodočnost. MONDI BUSINESS PAPER z inovacijami postavlja nove standarde. Biološko razgradljiva embalaža: MONDI BUSINESS PAPER uporablja biološko razgradljivo embalažo, ki se v najkasneje 180 dneh popolnoma razkroji. Na voljo samo za določene izdelke. SS 4 CleverGrip: ročaj CleverGrip znamke MONDI BUSINESS PAPER je iz penaste gume in omogoča lahkotno prenašanje težkih predmetov. Na voljo samo za določene izdelke. A member of the Anglo American pic group Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega aarazreda: TISK NA POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi ^^^^^^^^^^^^^^^vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) FACIJSKI OFSETNI TISK .1 za vse tehnike tiska I (za lakirne enote, ^kontakt...) I ban vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofoiometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) .organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje praktiaiega usposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31,1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01 /563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net Poklon velikemu umetniku je ob 100-letnici njegove smrti (1901-2001) tako izkazalo sto najboljših grafičnih oblikovalcev iz 24 različnih držav in celin s skupaj stotimi plakati. Plakati so bili razstavljeni v vseh večjih mu- zejih in galerijah po svetu. Seve- daje bil eden izmed avtorjev tudi Anthon Beeke (slika 14). Vse druge plakate pa si lahko ogleda- te na spletni strani www.nouve- au.salondes-cent.com. Anthon Beeke tako kreira raz- stave, scenografijo, oblikuje knji- ge, revije, celostne podobe, znamke, kataloge, TV-oglase, embalaže, igre za otroke, oglaše- valske akcije in seveda plakate. Veliko njegovih del je bilo nagra- jenih, svoje izkušnje pa predaja naprej s poučevanjem na števil- nih šolah in fakultetah na Nizo- zemskem in v preostali Evropi. Je tudi direktor enega izmed osmih oddelkov na akademiji za obliko- vanje v Eindhovnu, ki se imenuje Človek in komunikacija (več o akdemiji si lahko ogledate na spletni strani www.designacade- my.nl). Poučuje tudi na fakulte- tah v Združenih državah, od ka- terih sta najbolj znani Cranbro- ok Academy of Art in Rhode Island School of Design. Ameri- ški študenti so navdušeni nad njegovim prepričanjem, ki jih motivira: »Imeti svoj lasten slog je tako, kot bi bil v ječi.« In še: »Oblikovalec mora biti trendo- vski. Če si futurističen, te nihče ne razume. Če imaš vedno en in isti slog, se ponavljaš. Moraš biti v toku in tako veš, kaj potrebuje tvoje občinstvo.« To, da Beeke nima prepoznav- nega sloga, potrjujeta tudi reviji Bloom in View on Colour, kate- rih oblikovalec in avtor je. Moč- no se namreč razlikujeta od nje- govih kontroverznih plakatov, ki izzivajo, medtem ko sta obe reviji neverjetno estetski. Sicer pa je tudi njuna vloga povsem drugač- na od plakatov. View on Colour je namreč ne- pogrešljiva revija, ki seznanja bralce z barvnimi trendi, ki jih aplicira tako na modo kot na iz- delke, in sicer na izredno nenava- den, estetski in oblikovalski na- čin, ki s svojo nenavadno foto- grafijo navdihuje že sam po sebi. Revija izhaja štirikrat letno in je vedno tematsko obarvana. Revija Bloom izhaja dvakrat le- tno in osvetljuje glavne trende v cvetličarstvu ter jih povezuje s so- cialnimi, političnimi, modnimi in oblikovalskimi smernicami. Prav zares edinstvena revija, pri- merna za vsakogar. Ponavadi je besedilo v večini revij primarnega značaja, slike pa sekundarnega. Za obe njegovi re- viji je značilno ravno nasprotno. Fotografije so tiste, ki podpirajo obe reviji. Na celi strani je morda le en sam stavek, pa še ta kratek in kreativen. Značilno je tudi, da nimata oglasnega prostora - to- rej končno revija, ki ne »ubija« z oglasi. Toliko bolje za bralca, vendar veliko težje za založnika, saj to pomeni zanj veliko finanč- no breme - to je tudi delni razlog za tako malo izdaj letno. Beekejevo načelo je: »Visoka kakovost pritegne kakovostne kupce, kakovostna podjetja in kakovostne naročnike.« Dolgo- ročno se to vsekakor obrestuje. In za konec še njegov nasvet: »Pomembno je imeti zgodbo za vsako stvar, za vsako sliko, tudi če je drugi ne dojemajo. Poišči podobnost, metaforo. Poišči svo- bodno, neodvisno podobo, ki sproža in stimulira zanimanje.« Maša OKRSLARPOPOVIC www. oblikovalka-mo.si NAPOVEDUJEMO NAJAKTUALNEJŠI DOGODEK STROKE V LETU 2005! 2. mednarodni sejem in PAKIRANJE Celje, Celjski sejem, 12.-15. april 2005 GRAFIČNI MANAGEMENT; torek, 12« april 2005 GRAFIČNA PRIPRAVA; sreda, 13. april 2005 TISK IN DODELAVA; četrtek, 14. april 2005 Sejemsko dogajanje na celjskem sejmišču bodo dopolnjevali: 8. sejem FORMA TOOL, 6. sejem PLAGKEM, 1. sejem LIVARSTVO. Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3102 Celje Tel.: 03/ 54 33 000, Fax: 03/54 19 164 E-poSta: info@ce-sejem.si www.ce4ejem.si TISKARSTVO VITALNO KOT ŠE NIKOLI? Sejem tiskanih medijev Drupa 2004 je bil v znamenju večbarv- nega tiska, pričakujemo, da bo tako tudi na sejmu Grafika in pakiranje v Celju od 12. do 15. aprila letos. V klasičnih tiskarskih tehnikah, kot so ofsetni, globoki in flekso- tisk, je avtomatizacija barvnega tiska v središču pozornosti. V okviru digitalnega tiska smo pri- ča naglemu razvoju laserskih in kapljičnih tiskarskih strojev za barvni tisk. To jasno kaže, da je razvoj tiskarske tehnike še kako vitalen. Znova in znova srečuje- mo in spoznavamo inovativne rešitve za realizacijo tiskanih me- dijev. Sporočilnost medijev se je v za- dnjih petih letih močno razvila in spremenila. Napovedi, ki so obetale zlate čase za splet in zaton tiskanih medijev, se niso uresni- čile. Drupa 2004 ni pokazala sa- mo, da je vse več povpraševanja po klasičnih tiskanih medijih, ampak tudi, da razvoj spleta in računalniške opreme hkrati po- spešuje razvoj tiskanega medija. Po eni strani to omogočata raču- nalniška podpora in avtomatiza- cija klasičnih tiskarskih postop- kov, po drugi pa nagel razvoj no- vih digitalnih tiskarskih postop- kov. Avtomatizirana grafična priprava Preusmeritev grafične priprave v računalniško upravljanje digi- talnih tehnoloških procesov je povzročila revitalizacijo klasičnih tiskarskih postopkov. Neposre- dna, računalniško podprta izde- lava tiskovnih form v ofsetnem, globokem in fleksotisku (Com- puter To Plate) je pokazala, da digitalno upravljanje in vodenje podatkov omogočata kvalitativ- ne in kvantitativne izboljšave. Neposredna povezava in posre- dovanje digitalnih predlog iz ra- čunalnika na ofsetne, fleksoti- skarske plošče ali valj za globoki tisk omogočata hitrejši, boljši in atraktivnej ši način dela. Zato si na sejmih ne bomo več ogledovali osvetljevalnikov in ra- zvijalnikov za film, temveč le osvetljevalnike za digitalno kopi- ranje in procesiranje tiskarskih plošč. Te naprave izdelujejo vsi večji proizvajalci grafične opre- me: Agfa, Creo, ECMREsko Graphics, Fujifilm, Heidelberg, Lüscher, Presstek Screen in Kra- use. Nekatere temeljijo na viole- tni tehnologiji in obratujejo le v rumeno osvetljenih prostorih. Druge so termični osvetljevalni- ki z zunanjim bobnom in lahko obratujejo pri dnevni svetlobi. Slabost obeh tehnologij pa so po- sebej prilagojene ofsetne plošče, ki so dosti dražje kot klasične of- setne plošče za kontaktno kopi- ranje z UV-svetilkami. Za zdaj je samo en proizvajalec (basys- Print) razvil tehniko in tehnolo- gijo za digitalno kopiranje cenej- ših klasičnih ofsetnih ploč, napo- vedali pa so jo še nekateri drugi. Poleg naprav pa ponujajo tudi si- stemske rešitve za avtomatizacijo procesov, vključno z velikofor- matnimi digitalnimi tiskalniki za korekturne in revizijske odtise. Tu so še zlasti zanimivi tisti, ki omogočajo obojestranski tisk. Za preskusni tisk so namenjeni po- sebni in izjemno natančni tiskal- niki. Preskusni tisk: na monitorju, pogodbeno in na daljavo Tehnologija visokoločljivega kapljičnega tiska je povzročila, da so jo proizvajalci lahko upo- rabili za izdelavo preskusnih od- tisov. Za hitrejši in cenejši pre- skusni odtis je sicer primernejši barvni laserski tisk, ki pa ne more zagotoviti dovolj precizne barvne skladnosti s proizvodnim ti- skom. Zanesljivo simulacijo pro- izvodnega tiska za zdaj na podla- gi barvnega upravljanja omogoča samo kapljični tisk. V zadnjem času se vse bolj uve- ljavljajo tako imenovani navide- zni sistemi preskusnega tiskanja RealTimeImage po internetu, ki naročniku omogočajo izdelavo preskusnih odtisov z napravami v izbrani tiskarni. Predogled iz- delka je seveda mogoč tudi na preciznih in kalibriranih moni- torjih. Takemu načinu predogle- da pravimo preskusni odtis na daljavo; med obiskovalci sejmov vedno na novo vzbuja precej za- nimanja. Ofsetni tisk ostaja Standard ofsetnega tiska sredi šestdesetih let 20. stoletja so bili dvobarvni stroji, na začetku se- demdesetih štiribarvni, v devet- PDF delovni tok, popolnoma združljiv z JDF. OH Širimo vaš svet! MCA d.o.o. Tržaška cesta 85, 2000 Maribor I telefon 02 330 14 00 I www.mca.si desetih osembarvni, medtem ko zdaj deset- ali dvanajstčlenski stroji za obojestranski tisk z do- datnimi tiskovnimi členi za po- sebne barve ali lakiranje niso prav nobena redkost. Ne glede na število tiskovnih členov velja, da tiskovne hitrosti ni več smisel- no povečevati, pač pa je treba proizvodnost poviševati zgolj s krajšanjem časa za pripravo tiska. Kratkotrajno in učinkovito či- ščenje odtisnih gum, hitra me- njava tiskovnih form in računal- niško nastavljanje conskega obarvanja pred začetkom pripra- ve so tu predpogoj. Ofsetni stroji z dodanimi ti- skovnimi členi za flekso- in/ali globoki tisk, za lakiranje in suše- nje so namenjeni za izdelavo em- balaže; omogočajo tiskanje z UV-barvami, potiskajo lahko najrazličnejše tiskovne materiale, tako umetne mase kot izjemno vpojne papirje in kartone. Ofsetne rotacije so z 48- do 64- stranskim obsegom revije dose- gle zvočni zid. Tudi zato, ker se na taki rotaciji priprava tiska z računalniškim upravljanjem na- barvanja, vlaženja in barvnega skladja izvede v manj kot treh minutah in z minimalnim izme- tom. Avtomatizirana dodelava Računalniško upravljanje proi- zvodnje na podlagi sistema CIP-4 zahteva rezalne, zgibalne in znašalne stroje, ki lahko pre- vzemajo in posredujejo podatke za centralno upravljanje. Tako se izognemo vsemogočim napakam v dodelavi, poleg tega pa močno skrajšamo čase za pripravo ali na- stavljanje strojev in tudi za samo proizvodnjo. Manjše in srednje tiskarne si lahko s takimi stroji za grafično dodelavo omislijo la- stno knjigoveznico in se znebijo tujih storitev oz. kooperantov. Veliki svet embalaže Embalaža se tiska predvsem v ofsetnem, flekso- in globokem ti- sku. Kar se tiče ofsetnega tiska, je najbolj aktualna uporaba UV-ti- skarskih barv za tisk na visokosi- jajnih kartonih za embalažo, kar pomeni, da ne potrebujemo do- datnega lakirnega zaščitnega slo- ja ali laminiranja. Poleg tega se izkaže, da je taka embalaža za po- trošnike nadvse prikupna. Še ve- dno je aktualen globoki tisk na folije, kjer gre za večje naklade, toliko bolj, ker zamenjava dia- mantnih rezil za graviranje ti- skovnih form z lasersko gravuro omogoča večjo gospodarnost. Fleksotisk z razvojem digitalne izdelave tiskovnih form (CTP) in nenehnim izboljševanjem ka- kovosti jemlje ofsetnemu tisku pri tisku embalaže vedno večji tr- žni delež. Opremo za digitalno kopiranje fleksotiskarskih plošč ponuja za zdaj pet proizvajalcev. Novi svet nizkih naklad Barvni laserski tiskarski stroji Nexpress, HP Indigo, Xeikon in Xerox so med razvojem dosegli zavidljivo kakovostno raven, ki je primerljiva s kakovostjo ofsetne- ga odtisa ali jo celo presega. Ker digitalni laserski tisk ne potrebu- je materialne tiskovne forme, vsebina pa se lahko od odtisa do odtisa spreminja, je primeren zlasti za izvedbo barvnih tiskovin v nizkih nakladah (Short Run Color). Zaradi vzdrževalnih in materialnih stroškov pa se ofse- tni stroji pri nakladah nad 500 izvodov A3+ pogosto izkažejo za bolj gospodarne in seveda s ti- skovino v izvirni ofsetni kakovo- sti. Kljub temu je prišel čas, ko se barvna laserska tehnika uveljavlja v tradicionalnih akcidenčnih of- setnih tiskarnah. Digitalni ti- skarski stroji natisnejo namreč ves dokument, od prve do zadnje strani, kar omogoča avtomatiza- cijo računalniško podprte dode- lave in izjemne prihranke oz. zni- žanje proizvodnih stroškov. Poleg tega digitalna tiskovna forma v dinamičnem spominu procesnega računalnika omogo- ča tisk variabilnih podatkov, to- rej individualizacijo, personaliza- cijo in mutacije od enega odtisa do drugega, česar klasični ofsetni tisk ne more doseči. In ne naza- dnje so proizvajalci za »pisarniški svet« razvili številne poceni barv- ne tiskalnike, ki omogočajo do- volj kakovostno, predvsem pa gospodarno izdelavo hišnih ti- skovin. Barvni laserski tisk se je razvil iz fotokopirnih strojev in uveljavil ne le v klasičnih tiskarnah, tem- več v vsemogočih industrijskih obratih po vsem svetu. Ofsetni tiskar, ki svojim stran- kam ne more ponuditi te poceni alternative, se ne sme čuditi, če stranke poiščejo alternativo za njegove storitve. Rastoči kapljični tisk Med digitalnimi tehnikami ti- skanja se ne razvija in uveljavlja samo laserski, pač pa še zlasti ka- pljični tisk. Na trgu najdemo šte- vilne ponudnike velikoforma- tnih strojev, ki tiskajo s tiskarski- mi črnili (barvili) za notranje aplikacije ali s tiskarskimi barva- mi (pigmenti) za zunanje. Vsee- no pa bi si na tem področju želeli bolj produktivnih naprav. Nače- loma imamo tri možnosti za po- večanje proizvodnosti: prva je in- vesticija v drago opremo, ki na- mesto 10-20 m2 vsako uro nati- sne 200-300 m2. Druga možnost je nakup tiskal- nikov širokega formata, ki omo- gočajo tisk mega plakatov širine 2-5 m. Tretja možnost so tiskalniki z ravno tiskovno ploščo, ki omo- gočajo tisk na skoraj vse materia- le v formatih do 2 x 3 m: karton, lepenko, umetne mase, les, ste- klo, pločevino ... Kot taki so do- brodošlo dopolnilo ali nadome- stilo sitotiska. Tikarstvo in pisarniški svet sovpadata Grafična dejavnost se vse bolj spogleduje z globalnim pisarni- škim (administrativnim) svetom. Del tiskarstva se seli tja, kjer nje- gove storitve potrebujejo, obe- nem pa se s tem pojavljajo števil- ne nove tržne priložnosti. To ve- lja predvsem za računalniško podprte in avtomatizirane teh- nološke procese. Pri tem pa je treba na različnih prireditvah, tudi sejmih, nenehno iskati nove možnosti. Stalno posodabljanje proizvo- dnje in ponudbe je neizogibno. Kurt K. WOLF Prevedel in priredil Matic ŠTEFAN XEROX, { o Barvno ali črno-belo. Vaša vstopnica za digitalni tisk. Za več informacij so vam na voljo naši poslovni partnerji: Copy servis d.o.o., Zagrebška 26.1000 Ljubljana Tel.: (01) 43 66 040, Fax: (01) 43 66 044 www.copy-servis.si CAD DESIGN, Lackova cesta 41,2000 Maribor Tel.: (02) 421 58 30, Fax: (02) 421 58 31 www.cad-studio.net Grafik d.o.o., Letališka 32,1000 Ljubljana Tel.: (01) 548 32 00 www.grafik.si Hixon d.o.o., Bezina 93,3210 Slov. Konjice Tel.: (03) 57 55 120, Fax: (03) 75 75 888 www.hixon.si Miška d.o.o., Letališka 32,1000 Ljubljana Tel.: (01) 52 05 150, Fax: (01) 52 05 185 www.miska.si Panna d.o.o., Kolezijska 7,1000 Ljubljana Tel.: (01) 42 92 000, Fax: (01) 42 92 000 www.panna.si "Bistvena je kakovost v vsaki fazi postopka in to je tisto, kar ustvari sanjsko kopalnico/' Danes, ko so zahteve kupcev glavno vodilo pri proizvodnji, se pojem kakovosti ne omejuje le na kakovost samega izdelka. Nasprotno - nadzorovati jo moramo v celotni verigi dodane vrednosti. Od nasvetov, ki jih prejmemo, do samega proizvoda in poprodajnih storitev. Vsaka znamka obljublja kakovost. Le ena znamka papirja ALPE «Plflr,:. Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 ♦ 1122 Ljubljana »Tel. +386 I 546 64 50 • Faks +386 I 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si pa izpolnjuje vaše zahteve glede kakovosti od trenutka, ko dvignete telefonsko slušalko. S kakovostnim svetovanjem, tehnično podporo, papirjem, izborom in logistiko. Vodilna evropska znamka premaznega papirja je sedaj resnično vaša. The answer. PE Maribor • Špelina ulica I • 2000 Maribor • Tel. +386 2 426 II 16 • Faks +386 2 426 II 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si XEROX DOCUTECH - NU VERA XEROX XEROX SLOVENIJA d.o.o. Zaloška cesta 40,1000 Ljubljana Tel.: (01)54018 24 www.xerox.si esignStudio [ inovativne rešitve digitalnega tiska ] Cesta Proletarsklh brigad 79 2000 Maribor tel.: 02 / 42158 30, fax: 02 / 42158 31 e-mail: info@cad-studio.net www.cad-studio.net flEROX Tudi tisk malih naklad je lahko profitabilen. XEROX DOCUCOLOR 5252 Mi Vam pokažemo kako! Podjetje DESIGN STUDIO d.o.o. Je pooblaščen prodajalec sistemske opreme XEROX. ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI-1122 LJUBLJANA Telefon: (01)546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor Špelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si Trgovina na debelo d.o.o. BARVNO UPRAVLJANJE - KAKOVOST IN DOBIČEK? Levo spodaj sliki 1. RGB v CMYK s per- cepcijskim upodobitvenim modelom; velike vizualne razlike. Desno spodaj sliki 2. RGB v CMYK z re- lativno kolorimetričnim modelom; manj- še vizualne razlike. Prehod z reprodukcijskih teh- nologij osemdesetih let v modu- larne tehnologije grafične pripra- ve devetdesetih je s seboj prinesel nove naloge, od katerih izstopa nujna kalibracija vhodnih in iz- hodnih komponent. Sistemi za barvno upravljanje proizvajajo barvne profile skenerjev, digital- nih kamer, barvnih monitorjev, tiskalnikov in tiskarskih strojev za zagotovitev precizne repro- dukcije predlog. V zadnjih dese- tih letih je barvno upravljanje iz eksperimentalnega obdobja do- zorelo v tehnologijo za vsako- dnevno proizvodnjo v grafični in uporabo v medijski dejavnosti. Samo deset let po tem, ko so se na trgu pojavili prvi barvni profi- li ICC, so postali pri moderni medijski produkciji popolnoma nepogrešljivi. Digitalni presku- sni tisk bi bil brez barvnih profi- lov neizvedljiv. Barvno upravlja- nje je revolucija na tem podro- čju. Namenskim barvnim pre- tvorbam gre zahvala, da lahko standardne tiskalnike Canona, Epsona, Hawlet Packarda in drugih uporabimo za preskusni tisk. Množica novincev v sku- pnosti grafične oskrbovalne in- dustrije mora zdaj ponuditi inte- ligentne naprave, ki funkcije PostScripta v ripu kombinirajo s funkcijami za barvno upravlja- nje. Kakovost teh preskusnih si- stemov, sicer poceni pisarniških naprav, je v kombinaciji z barv- nim upravljanjem dosegla že ta- ko visoko raven, da smemo odti- se uporabljati kot pogodbene, barvno obvezujoče predloge. Modularne rešitve za preskusni tisk lahko najdemo med najbolje ocenjenimi sistemi v testih, ki jih izvaja ECI (European Color Ini- tiative) v sodelovanju z BVDM (Bundesverband Druck und Me- dien e. V.). LE PROFILI SO STANDARDIZIRANI Lani so pri ICC pripravili četr- to verzijo specifikacije za barvne profile. Na spletni strani www.color.org so navodila, kako lahko preskusite skladnost svojih profilov s tem standardom. Malo znano je namreč dejstvo, da je doslej ICC standardizirala samo specifikacijo za barvne profile, ne JiPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. • BEUENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si pa tudi funkcij druge glavne komponente sistema, to je barv- nega računalnika CMM (Color Management Modul). Do dolo- čene mere se lahko njegove funk- cionalnosti izpeljejo iz specifika- cije profilov, vseeno pa mora biti mnogo tudi specifičnih algorit- mov. Različna interpretacija na- log vodi do različnih transforma- cij in na koncu do vizualno ra- zličnih rezultatov. Različne in- terpolacijske metode lahko na primer povzročijo odstopanja v gradacijah tonov. To se v večini praktičnih primerov niti ne opa- zi, zadrega pa nastane, če barvni računalnik sistemsko dodaja 2 % črne barve tja, kjer bi morala ostati popolnoma nepotiskana površina. Ta ton mora operater ročno odstraniti, zaupanje v si- stem pa seveda upade. Barvni ra- čunalniki CMM, ki so jih razvile priznane družbe, so kljub vsemu dovolj skladni in združljivi. Za- drege, ki se pojavljajo v vsako- dnevni praksi, le redko povzroča- jo napake v funkcionalnosti barvnih računalnikov. S tem v zvezi naj omenimo, da ICC in ISO pripravljata mednarodni standard za barvno upravljanje. Zaobjemal bo vse doslej prido- bljeno znanje in izkušnje s tega področja. NAKLJUČNA NESKLADJA? Kljub intenzivnemu delu na standardizaciji barvnih profilov ICC v aplikacijah še vedno ob- stajajo potencialne možnosti na- pak. Primer: uporaba percepcij- skega upodobitvenega modela PRI lahko daje s programi za profiliranje različnih proizvajal- cev zelo različne rezultate oz. barvne izvlečke. Sliki 1 na strani 24 prikazujeta pretvarjanje me- dijsko nevtralne slike iz ECI- RGB barvnega prostora v barvni prostor ofsetnega tiska z dvema različnima programoma za profi- liranje. Kritične razlike so se po- javile zaradi neprimerne inter- pretacije barvnih profilov v per- cepcijskem modelu. V izogib takim zadregam, deni- mo v založniški dejavnosti, ko moramo pri objavljanju istega digitalnega oglasa dobiti predvi- SPRETNOST PRI UPORABI BARVNIH PROFILOV Medtem ko je tehnologija barv- nega upravljanja »dozorela«, tega ne moremo trditi za njene upo- rabnike. Delovanje sistema CMS, profiliranje naprav in barvnometrično podprti tehno- loški procesi mnogim še vedno povzročajo preglavice. Še zlasti v digitalnem preskusnem tisku morajo operaterji uporabljati barvno upravljanje pri vseh ope- racijah. Četudi so procesi razme- roma premočrtni, tega pogosto ne obvladajo. dljive rezultate v različnih tiskar- nah, bomo namesto percepcij- skega upodobitvenega modela raje uporabili relativno kolori- metričnega z aktivirano kom- penzacijo črne barve (black point compensation) v Photoshopu. V tem primeru oba programa za profiliranje proizvedeta podobne in atraktivne rezultate; sliki 2 na strani 24. Mednarodni konzorcij za barvo ICC se odziva na ideje uporabni- kov. Po pozitivnih izkušnjah, ki so jih dobili z opisano funkcijo v Photoshopu, so podobno rešitev predvideli tudi v splošnem stan- dardu ICC, dolgoročno pa bodo take in podobne zadrege reševali s posodabljanjem barvnometrič- ne arhitekture. Preskusni tisk navadno zahteva dva »lokalna« profila: enega za proizvodni tisk, ki ga želimo si- mulirati, drugi pa opisuje upo- dobitvene značilnosti tiskalnika, s katerim bomo to dosegli. Če oba profila opisujeta realne (tre- nutne) upodobitvene značilnosti proizvodnega in preskusnega ti- ska, odlični rezultati ne morejo izostati. Operaterji pa so prepo- gosto prepričani, da proizvodni tisk ustreza standardiziranemu tisku, denimo po standardu SIST ISO 12647-2, kar ni nuj- no. Še slabše je, če nekritično uporabijo barvne profile za virtu- alne tiskarske razmere, kot jih najdejo v mnogih aplikacijah, gonilnikih skenerjev in tiskalni- kov ali na spletu. VZORČNI PRIMER PHOTOSHOP Zelo pomembno za uveljavlja- nje barvnega upravljanja je upo- raba mehanizmov ICC v vseh aplikacijah za grafično pripravo in medijsko dejavnost sploh. Po- sebna pozornost velja Adobove- mu Photoshopu, dominantni aplikaciji za procesiranje slik. Photoshop je po številnih napa- kah in izboljšavah s svojo sedmo izvedenko postal vzorčni primer za neoporečno implementacijo tehnologije barvnega upravljanja po ICC specifikacijah. Izkušeni operaterji najdejo tu vse, kar je potrebno za različne barvne transformacije z barvnimi profi- li. Photoshopovi ustvarjalci so aplikaciji dodali mnoge funkcije, ki jih standard ICC še ne pokri- va, zato pa so toliko bolj uporab- ne v modernem tehnološkem procesu. Taka je na primer že omenjena kompenzacija črne točke, ki skrbi za optimalno kr- čenje najtemnejših območij barvnega prostora. Reprodukcija na podlagi barvnih profilov po- stane s tem bolj predvidljiva in zanesljiva. MICROSOFT IGNORIRA STANDARD ICC Medtem ko Microsoft že nekaj let ignorira barvno upravljanje s standardom ICC, je Adobe na tej podlagi ustvaril svoj lastni vme- snik z oznako ACE. Številni izve- denci menijo, daje to tudi vzorč- ni primer za implementacijo barvnega upravljanja. Adobovi proizvodi, vsekakor neuradno standardne aplikacije v grafični in medijski dejavnosti, zdaj te- meljijo na standardni platformi za barvno upravljanje, ne glede na operacijski sistem, s katerim obratujejo. Nezdružljivosti na si- stemski ravni, pogost izgovor za aplikacijske preglavice, lahko zdaj skoraj popolnoma pozabi- mo; še zlasti, če uporabljamo le Adobove proizvode vključno s PostScriptom in pdf-om. Na svetovnem spletu je dosto- pna množica informacij o barv- nem upravljanju. Pri tem pa velja previdnost. Samo nekaterim vi- rom lahko resnično zaupamo: www.adobe.com, www.apple.com, www.color.org, www.eci.org, www.fogra.org, www.ifra.com, www.ugra.ch. NE PREZRITE PRIHODNOSTI Moderna grafična priprava se vse bolj oddaljuje od proizvodnje za ofsetni oz. klasične tehnike ti- ska. Vse bolj se spogleduje z me- dijsko produkcijo z raznolikimi upodobitvenimi napravami. Šte- vilne projekte mora pripraviti v medijsko nevtralni obliki, da jih lahko naročniki sami po potrebi uporabijo za različne namene (npr. IKEA ali Neckermannovi katalogi). Tu je barvno upravlja- nje ključna tehnologija, njegov pomen pa se še povečuje. ICC mora, kar se tiče funkcio- nalnosti sistema, še mnogo po- storiti. Izboljšati mora transfor- macije barvnih prostorov CMYK, predvidljivost in zane- sljivost pa tudi uporabniško pri- jaznost. Če pa vas barvno upravljanje ne zanima, v prihodnosti kar poza- bite na kakovost in dobiček svoje dejavnosti. Stefan BRUES brues@uni-wuppertal.de Prevedel in priredil Marko KUMAR IZDELAVA orodij za izsek in zasek na lesu in kotermu OSTRENJE ravnih HSS nožev ravnih HM (vidia) nožev krožnih nožev za perforacijo PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV Iznašalni stroji za revije in brošure vrtalni stroji vseh vrst spenjalni stroji "ena glava - dve glavi" * pIeIrIfIeIcItIa Schneidsysteme • rezalni stroji 76, 92,115, 132, 168 in trorezniki POLYGRAPH OmfiMA* Ouito OmBH kopirni stroji za plošče razvijalni stroji za plošče PRIBOR IN REPROMATERIAL vse vrste nožev za rezalne stroje v HSS in HM (vidia) kvaliteti podložne letve svedri za papir od 2-35 mm sponke za spenjalnike Nagel ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411 9) » FELIX d.o.o. Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70 e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si Podjetje GMB - GretagMac- beth je izdelalo oziroma izpopol- nilo že obstoječi sistem Eye-One, ki rabi barvnemu upravljanju iz- hodnih naprav. Sistem je prejel posebno nagrado, saj se je v pra- ksi izkazal za zelo uporabno in učinkovito orodje za tovrstno upravljanje. Programski in obe- nem strojni paket je za uporabni- ka zelo enostaven, prilagodljiv, poleg tega pa zagotavlja natanč- no reprodukcijo barv vseh izho- dnih naprav, ki sodelujejo v ti- skarskem procesu. Novosti oziroma posodobitve paketa: • Eye-One Display 2 - nadgraje- na naprava, ki omogoča natanč- no nastavitev in kalibracijo zaslo- nov, tako CRT kot tudi LCD. • Eye-One Design - celovita programska in strojna rešitev, namenjena predvsem oblikoval- cem, s katero si lahko zagotovijo barvo točen prikaz svojih izdel- kov na zaslonih in katerih koli iz- hodnih tiskalnih napravah. • Eye-One Photo - pripomoček, namenjen fotografom in skeneri- stom, ki hočejo zagotoviti barv- no konstantno kakovost svojih izdelkov. Vključuje tako pro- gramske kot strojne novosti, s katerimi je možno natančno barvno umeriti monitorje, tiskal- nike, skenerje, digitalne projek- torje in tudi digitalne kamere. • Eye-One Proof- sistem oziro- ma specifična rešitev za CMYK reprodukcijske tehnike. Zagota- vlja namreč konsistentnost vide- za slik s skenerja, na zaslonu, na preskusnih in tudi na proizvo- dnih odtisih. Še posebej je pri- meren za CMYK tehnike, ki te- meljijo na rastriranju z ripi. • Eye-One XT - paket za upra- vljanje katere koli naprave za re- produkcijo v barvnih modelih RGB in CMYK. Omogoča tudi EYE-ONE DISPLAY 2 izdelavo in korekcijo profilov ter avtomatiziran nadzor teh v vsem reprodukcijskem procesu. Eye-One Display 2 V nadaljevanju bomo predsta- vili kalibrator zaslonov Eye-One Display 2, ki smo ga preskusili v različnih računalniških okoljih. S posodobitvami tako program- skega kot tudi strojnega dela pa- keta je uporabniku omogočeno zagotoviti konsistentno barvno reprodukcijo dokumentov na LCD in tudi na CRT zaslonih. Posebnost tega paketa ni samo zavidljiva ustreznost kalibracije omenjenih monitorjev, ampak še možnost merjenja barvne tempe- rature svetlobe v prostoru, kjer je zaslon. Posodobljen strojni del paketa je kalibrator, ki ima: F kompaktni kolorimeter za zanesljivo merjenje emisije sve- tlobe; F izpopolnjeni senzor zagota- vlja: ✓ večjo ponovljivost meritev in izdelanih barvnih profilov, ✓ hitrejše merjenje za hitrejše upravljanje, ✓ večjo občutljivost senzorja v temnih območjih, kar zagota- vlja boljšo reprodukcijo detajlov v najtemnejših delih slike, ✓ prilagodljivosti na meritve svetlobe v okolici, ✓ preprosto nastavitev tako CRT kot tudi LCD zaslonov, ✓ kompatibilnost z različni- mi računalniškimi platformami, ✓ USB podporo. Posodobljen programski del Eye-One Match 3.0 pa vključuje poenostavljen aplikacijski vme- snik, ki ob najbolj preprosti avto- matski uporabi zagotavljavrhun- ske rezultate v okviru toleranc. Ročna kalibracija monitorja za tiste, ki jim barvna metrika ni tu- ja, omogoča še bolj precizne re- zultate, in sicer: F ročno umerjanje svetlosti za zagotovitev konsistentnosti mo- nitorjev med seboj, F kromatično prilagajanje al- goritmov, s katerimi se izdelujejo profili, tudi zagotavlja višjo barv- no konsistentnost monitorjev med seboj, F optimizacijo sivega ravno- vesja, kar daje večjo nevtralnost upodobljenih barv, F izpis povzetka o lastnostih izdelanega profila za kasnejšo primerjavo ali analizo, F preverjanje svetlobe v pro- storu glede na standardizirane razmere vizualnega opazovanja (SIST ISO 3664:2002), F enostavno in razumljivo uporabo aplikacije po načelu ko- rak za korakom, F uporabo na MAC in PC platformah in različnih operacij- skih sistemih: OS X, Windows 98, 2000, ME, XP. Pri uporabi in preskušanju kali- bratorja Eye-One Display 2 smo ugotovili: DOBRE STRANI: B Kalibrator deluje odlično v vseh novejših sistemih. B Poleg ročne zagotavlja tudi avtomatska kalibracija zelo do- bre rezultate. B Zelo uporabne so lahko kontrolne meritve svetlobnih razmer v prostoru. B S kalibracijo se kreira nov profil, ki ne izbriše oziroma pre- piše obstoječih profilov, ampak avtomatsko samo nadomesti ob- stoječi sistemski (delovni) profil. B Po izdelavi profila nas apli- kacija seznani o lastnostih nove- ga profila; glej sliko levo zgoraj. B V meniju za pomoč (help) so zelo pregledno in natančno opisane funkcije, ki jih operater trenutno izvaja; aplikacija ga zelo zanesljivo vodi od ene faze do druge, napake so izključene. SLABE STRANI: - Aplikacija ne podpira starej- ših (zastarelih?) grafičnih kartic. Profili se namreč izdelajo in za- menjajo samodejno, kar pa je pri starejši opremi lahko problem. Aplikacija postane nestabilna in ne more nastaviti na novo izde- lan profil in ga tudi ne shrani. - Naleganje na LCD zaslonih ni ustrezno, zato si moramo več- krat pomagati ročno. - Aplikacija je zelo enostavna in razumljiva, vendar pa zaradi merilnih polj večkrat ni pregle- dna oziroma ni pregleden meni za ročno upravljanje zaslonskih nastavitev (kontrasta, svetlosti, RGB kanalov...). - Aplikacija ne omogoča roč- nega upravljanja in korekcije iz- delanih zaslonskih profilov (če želimo npr. spremeniti barvno temperaturo ali gradacijo - ga- HSH d.o.o. marketing, zastopanje, uvoz-izvoz, servis, proizvodnja Celovška 143, p.p. 2345, 1001 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386(0)1/505 70 28, faks: +386(0)1/519 31 78 E-pošta: hsh@hsh.si, spletna stran: www.hsh.si CENE programa GMB: Eye-One Display 2 (249 EUR) Eye-One Design (895 EUR) Eye-One Photo (1.395 EUR) Eye-One Proof (1.395 EUR) 60.009 SIT 215.695 SIT 336.195 SIT 336.195 SIT Eye-One XT Bundle (2.595 EUR) 625.395 SIT Navedene cene so brez DDV. Merjenje barvne temperature svetlobe v prostoru. Kalibrator preveri tudi, če se raz- mere ujemajo s standardom SIST ISO 3664:2002 Pogoji za vizualno opazovanje - Grafična tehnologija in fotografija. mo, moramo kalibracijo opraviti na novo od začetka). Res pa je, da si lahko v ta namen pripravi- mo več različnih barvnih profi- lov, ki jih zamenjujemo v opera- cijskem sistemu računalnika. Sklep Kakor koli že, naprava je spo- sobna zagotoviti barvno ustre- znost reproduciranih slik na za- slonu v primerjavi s slikami na odtisu. Glede na to, da je tovrstna na- prava nujno potrebna za sodob- no in kakovostno oblikovalsko reprodukcijo slik, je omembe vreden podatek, da je tudi v pro- fesionalnem okviru popolnoma zadovoljiva. V nasprotju s sorodnimi tovr- stnimi napravami pa je primerna tudi cena: okoli 60.000 SIT. Več o tem povprašajte pri podjetju www.hsh.si, podrobnejši opis ka- libratorja pa boste našli na sple- tni strani www.ilcolor.com. Matic STEFAN GRAFIČNI OPERATER V letošnji jeseni bomo na Sre- dnji šoli tiska in papirja Ljublja- na odprli šolska vrata prvim di- jakom, ki se bodo odločili za izo- braževanje v triletnem programu srednjega poklicnega izobraževa- nja GRAFIČNI OPERATER. Z njim smo nadomestili pro- gram grafičar, ki že dalj časa ne ustreza več potrebam grafične in- dustrije. Program grafičar je, pre- prosto povedano, povozil čas. Tega se na šoli zavedamo že ne- kaj let, vendar se izobraževalnih programov ne da spreminjati kar čez noč. Pri pripravi vsakega no- vega se namreč sproži kar »maši- nerija« različnih institucij, kot so obe zbornici, strokovni sveti, mi- nistrstvi za šolstvo in delo, center za poklicno izobraževanje, zavod za šolstvo in verjetno še kdo, zato še zdaleč ni vse odvisno od učite- ljev in sodelavcev, ki program pripravljajo. Program smo prenavljali kar dve leti, prenova pa je terjala od snovalcev veliko naporov pri iskanju optimalnih rešitev. K sre- či so se z naklonjenostjo pridru- žili skupini učiteljev tudi stro- kovnjaki iz grafičnih podjetij. Na tem mestu se jim za vso strokov- no podporo hvaležno zahvalju- jem. Kateri so bili torej vzgibi, ki so narekovali prenovo grafičarja? Teh je precej: 2 slediti razvoju tehnologije in delovnih procesov v grafiki, kar zahteva povsem nova znanja, 2 oblikovati odprt in fleksibi- len program, ki bo omogočal po- stopno graditev poklicnih kom- petenc*, 2 pripraviti evropsko primer- ljiv program, 2 omogočiti večjo širino stro- kovnega znanja in tako zagotovi- ti večjo možnost za zaposlitev, 30~ 2 prenoviti program tako, da bo pritegnil mlade, da se bodo v večjem številu odločali za ta po- klic, 2 ponovno povezati šolo in so- cialne partnerje pri skupni odgo- vornosti za kakovostno praktič- no izobraževanje, 2 upoštevati novo didaktično zasnovo pouka. In katere konkretne rešitve ozi- roma novosti so vključene v pro- gram? Program je nastal na izhodiščih novega programa avtoserviser, ki se poskusno že izvaja na štirih šo- lah v Sloveniji. Ta prinaša v naš prostor precej revolucionarne re- šitve. Na njih je zasnovan tudi naš grafični operater: 1. Grafični operater je enovit program in je nastal na podlagi štirih poklicnih standardov (ti- skar/-ka za ploski tisk, tiskar/-ka za propustni tisk, knjigovez/-ka in kartonažer/-ka. Program ni več ozko usmerjen v posamezno strokovno področje, kot je bilo to doslej, ko so dijaki ob koncu izobraževanja obvladali le eno od področij (stavljenje, reprografija, tisk, knjigoveštvo, kartonažer- stvo). Dijaki bodo med šolanjem v osnovi spoznali prav vse štiri naštete poklicne standarde. Še več, program je usmerjen v pri- hodnost, zato smo dodali tudi vsebine digitalnega in digitalizi- ranega tiska. Stavcev in reprogra- fov ne bomo več izobraževali, saj se za dela v pripravi usposabljajo dijaki v štiriletnem programu medijski tehnik. Dijakovo zna- nje o tisku in dodelavi bo torej širše, vendar manj poglobljeno, zato bo sposoben opravljati manj zahtevne tehnološke operacije na različnih delovnih mestih v manjših in srednje velikih podje- tjih. Seveda pa bo lahko svoje znanje nadgradil v dveletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja in si pridobil naziv grafični tehnik. Tako bo usposo- bljen za delo tudi na velikih in zahtevnejših sistemih. 2. Program je zasnovan modul- no**, in sicer vsak od štirih po- klicnih standardov predstavlja svoj modul. Dijak bo uspešno končal izobraževanje in si prido- bil naziv grafični operater, ko bo uspešno ocenjen iz vseh štirih modulov in opravil še zaključni izpit. Kdor morda ne bo uspešno prišel do konca izobraževalne po- ti, si bo pridobil nacionalno po- klicno kvalifikacijo iz modulov, ki jih bo uspešno opravil. Tako njegovo izobraževanje ne bo vr- ženo vstran. Kdaj kasneje se bo lahko odločil in opravil še manj- kajoče module ter tako po krajši poti kot doslej dokončal izobra- ževanje. 3. Strokovna znanja bo dijak pridobival v petih vsebinskih sklopih (tu ne govorimo več o predmetih): umetnost in grafič- no oblikovanje, grafični procesi, priprava delovnih procesov, tisk in dodelava. Znotraj teh sklopov B se povezujeta tako teorija in pra- ksa, ki nista več dva povsem loče- na predmeta, hkrati pa tudi tako imenovane nacionalne ključne kompetence, ki niso nič drugega kot splošnoizobraževalni pred- meti. 4. Program omogoča tako du- alno kot šolsko obliko izobraže- vanja, kar pomeni, da se bodo v njem drug ob drugem izobraže- vali tako dijaki kot vajenci. Dijak bo med triletnim šolanjem opra- vil 24 tednov izobraževanja v de- lovnem procesu v zunanjih de- lavnicah, vajenec seveda še več. Mislim, da se bo tega dejstva ra- zveselil marsikateri tiskar ali knjigovez v upanju, da bo tako lažje prišel do nove delovne mo- či. Za grafično stroko, ki ne po- zna mojstrskih izpitov, pa bo to v začetku pomenilo kar nekaj te- žav. 5. V programu je kar 606 ur na- menjenih tako imenovanemu odprtemu kurikulumu***. To ni nič drugega kot to, da bo šola lahko skupaj s socialnimi par- tnerji določala vsebine, ki naj bi bile v našem okolju ali stroki specifične. Te se bodo lahko z ra- zličnimi potrebami, predvsem pa razvojem, tudi spreminjale. Pro- gram bo torej sledil razvoju stro- ke in ne bo več tako hitro zasta- ral. Kot primer naj navedem, da v program grafični operater na primer nista vključena še dva po- klicna standarda (tiskar/-ka za vi- soki tisk in tiskar/-ka za globoki tisk). Šola ju bo skladno s potre- bami podjetij lahko vključevala v odprti kurikulum. 6. V program pa so vključene tudi didaktične novosti. Težišče pouka bo usmerjeno k problem- skemu pouku in izkustvenemu učenju, učitelj pa postaja pred- vsem mentor, ki bo dijaka vodil, usmerjal in načrtoval njegovo delo. Novosti je veliko in te bodo zahtevale od učiteljev skupno na- črtovanje in pripravo na pouk. S pripravljenim programom se naše delo še ni končalo. Brez di- jakov program, pa naj bo še tako dober, ne bo zaživel in vsa preno- va bo brez koristi. Zato potekajo v šoli različne akcije informiranja na več nivojih: obiskujemo osmošolce, z novostmi smo se- znanili svetovalne delavke po osnovnih šolah, pripravili smo vrsto propagandnega materiala, se pojavili tudi na radijskih valo- vih in v časopisih ter se dobro pripravili na informativna dne- va. V pomoč so nam tudi sred- stva iz evropskega sklada za ra- zvoj strokovnega izobraževanja. Je to dovolj? Sta nov program in omenjena promocija že tudi porok za večje zanimanje učen- cev za grafične poklice? Bojim se, da ne. Država še vedno ne načr- tuje kadrovske politike, se ne sprašuje, koliko in kakšne kadre potrebuje industrija. Zavestnega, načrtnega poklicnega usmerjanja ni, relevantna je le želja učencev. probmder Ti pa se najraje odločajo za gi- mnazijske programe, in to iz več vzrokov: eden od njih je gotovo splošna družbena klima, ki enači poklicno izobraževanje s fizič- nim delom in ga podcenjuje. Učenci in njihovi starši so tako prepričani, da si bodo s šolanjem na gimnaziji zagotovili poklic, ki bo družbeno ugleden in finanč- no donosnejši. Ta prepričanja iz- hajajo deloma tudi iz nepoznava- nja poklicev in tehnološkega ra- zvoja, ki ročne spretnosti in fizič- no moč vse bolj nadomešča z upravljanjem tehnološko zahtev- nih strojev in procesov. Vse bolj sem prepričana, da šo- la sama ne bo kos zahtevni nalogi - prepričati mlade, da lahko tudi v grafični stroki dosežejo uspe- šno poklicno kariero. Le skupaj z industrijo nam bo morda uspelo doseči, da sposobnih upravljav- cev tiskarskih, knjigoveških in kartonažerskih strojev ne bomo več iskali z lučjo, ampak bodo poklici v grafiki pridobili ponov- no vsaj malo ugleda, ki so ga imeli še pred desetletjem. A to je že druga zgodba. Čim prej obrni- mo njen prvi list. * Policne kompetence so spo- sobnosti in znanja, ki omogočajo posamezniku, da uspešno opra- vlja delovne naloge. Delimo jih na tiste, ki so specifične za posa- mezne poklice, in na ključne kompetence, ki so splošno upo- rabne v različnih poklicih. ** Modul je sklop ciljev in vse- bin, ki obsega zaokroženo prak- tično in strokovnoteoretično znanje. *** Kurikulum je v najširšem pomenu učni program, ki določa tudi potek pouka, priprave nanj, učna sredstva in pripomočke. Vesna POMPE ravnateljica Srednje šole tiska in papirja INOVACIJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST V Nemčiji letos že tretjič v okviru prireditve Innovation- spreis der Druckindustrie 2004 podeljujejo nagrade za inovativ- nosti s tiskarskega področja. V okviru te se pojavlja vse več zani- mivih izzivov in izboljšav že ob- stoječih sistemov tiskarske indu- strije. V tem krogu podeljevanja na- grad so med 76 prijavljenimi iz- brali 10 najbolj zanimivih, ki so jih razdelili v tri kategorije: • grafično pripravo, • tisk in • grafično dodelavo. Na področju priprave so nagra- de prejele naslednje novosti: 1.1 Kemično neodvisne ter- mične tiskarske plošče za štiri- in osemstranske formate Agfa je na Drupi 2004 predsta- vila svoje nove kemično neodvi- sne termične plošče Azura, ki so v osnovi aluminijaste. Razvija se jih s pomočjo fizikalnega termič- nega procesa osvetljevanja. Zas- snovane so na tehnologiji, ki se uporablja že pri ploščah Termo- lite-Plus. Niso ablativne, ustreza- jo pa nakladam do 100.000 odti- sov. Glede na to, da na plošči z osve- tlitvijo reproduciramo latentno Slika 2. Naprava za čiščenje razvijalca pri digitalnem kopiranju sedaj obratuje brez filtrov. Čisti centrifugalna sila ... sliko, je treba proste dele površi- ne ustrezno obdelati oziroma gu- mirati. Te plošče so precej robu- stne, kar po večini želijo naročni- ki, saj je z njimi delo lažje. Na plošče je moč reproducirati tonske vrednosti od 2 do 98 % in so namenjene proizvodnji, ki na- tisne do 8000 m2 v dvobarvni, štiribarvni in osembarvni tehni- ki. Končni učinek teh plošč po- meni za proizvodnjo manjše stroške obratovanja. Plošče Azu- ra so za Agfo logični del razvoja na poti k popolnemu tiskarske- mu procesu. 1.2 Spinclean CTP pripravi tekoči razvijalec brez filtrov in dodatnih kemikalij CTP plošče se na CTP osvetlje- valkah razvijajo s pomočjo ke- mičnih razvijalcev, ki pa se že po krajšem obratovalnem obdobju stroja kar precej onesnažijo. Zato jih moramo pogosto prefiltrirati s pomočjo čistilne naprave ali pa celo zamenjati. Kot alternativa klasičnim filtrirnim sistemom se je pojavil kontinuiran čistilni si- stem, ki zagotavlja čistost razvi- jalca brez filtra ali kakšnih doda- tnih čistilnih kemikalij. Imenuje se Spinclean CTP. Deluje na principu vzporedne povezave ra- zvijalne tekočine, na primer sko- zi sistem hlajenja, omogoča pa čiščenje razvijalnih tekočin tudi treh osvetljevalnih naprav hkrati, pri tem pa ne moti ali onemogo- ča postopka izdelave plošč. Ta si- stem je zasnovan na sistemu se- salca brez filtra britanskega pod- jetja Dyson, ki prečiščuje tekoči- no s centrifugiranjem v hitro vr- teči se ločilni posodi. Očiščena razvijalna tekočina je tako na koncu mehansko obdelana in ohlajena na primerno tempera- turo. Na voljo pa so tudi možno- sti, s katerimi lahko uravnavamo tudi trdoto in pH vrednost teko- čine, s tem pa omogočamo še ve- čjo kakovost prečiščevanja in daljšo uporabo razvijalnih teko- čin. Doslej je bilo treba sisteme z ra- zvijalno raztopino pogosto čistiti za zagotovitev zadovoljive kako- vosti tiskarskih form. Ta posto- pek pa je v celotnem procesu ter- jal kar eno delovno uro. Spincle- an-CTP-sistem zahteva od upo- rabnikov čiščenje le vsakih nekaj mesecev in terja le nekaj minut. Spincelan CTP torej za obdela- vo razvijalca ne potrebuje filtra in dodatnih kemikalij, poleg tega pa omogoča uporabo običajnih razvijalcev. Tako zmanjša stroške tudi do 70 %, poleg tega pa smo v odnosu do okolja veliko bolj prijazni. 1.3 Navzkrižno modulirana rastrska tehnologija Sublima za fleksotisk Navzkrižno modulirana rastr- ska tehnika Sublima je povezava amplitudnega (AM) in frekvenč- Slika 1. Agfine ofsetne plošče temeljijo na novem kopirnem sloju za termično fiksi- ranje. Pri tem laser s sevanjem 830 nm povzroči stapljanje emulzije in aluminijaste podlage. Potrebna sta odstranitev neosvetljenih površin kopirnega sloja in gumira- nje prostih površin. 32 H intergrafika modernpak 7. -10. junija 2005 Informacije in prijave: Zagrebački velesajam, Avenija Dubrovnik 15.10020 Zagreb, Hrvaška Tel: +38516503 279. fax: + 3851 6503 568. e-mail: intergrafika@zv.hr, modernpak@zv.hr Zastopstvo Zagrebškega velesejma: ZV d.o.o.. Topniška 35d, 1000 Ljubljana Tel: 01437 70 35. fax: Ol 437 70 37. e-mail: velesajam-zg@siol.net Službeno v«»!o Zagrebačkog velesajma 22. mednarodni sejem grafične industrije in industrije papirja 18. mednarodni sejem embalaže in pakiranja Zagrebački %j Velesajam INOVACIJE Slika 3. Navzkrižno modulirani rastri Sublima so zasnovani tako, da najmanjše ra- strske pike ustrezajo tonskemu obsegu tiskarskega stroja. Pri gostoti rastra 133 L/cm ima najmanjša rastrska pika premer 21 pm. Na levi sliki je klasični amplitudni raster, na desni Sublima navzkrižno modulirani raster. nega (FM) rastra, katere osnovna ideja je, da je tisk glavni del re- produkcijskega sistema. Z drugi- mi besedami skuša odpraviti po- manjkljivosti, ki nastanejo zaradi osvetljevanja, tiskarskih plošč, kemije, tiskarskega stroja, gumi prevlek, tiskarskih barv, tiskov- nega materiala ... V pripravi je tako za določeno rastrsko velikost (v akcidenčni tehniki tiska na primer 210,240, 280 in 340 lpi oziroma 82, 94, 110 in 133 L/cm) predpisana točno določena gradacijska kri- vulja tonskih vrednosti. Zaradi tega je priprava tako rekoč stan- dardizirana in ni potrebe po ra- zličnih poskusnih odtisih in s tem povezanimi stroški. Kombi- nacija teh dveh vrst rastra ima precej poznanih prednosti, kot sta večja stabilnost in zanesljivej- ši tisk. Tako imenovano XM-ra- striranje se v tisku vede bolj kot AM-raster, kar omogoča tiskarju lažje delo na tiskarskem stroju. Če povzamemo, ima raster Su- blima glede na druge metode ra- striranja naslednje prednosti: • možnost samodejnega nadzo- ra barvne reprodukcije za flekso- tisk s pomočjo ustrezne kalibra- cije, • bolj enakomeren prenos in manjšo porabo tiskarske barve, • večja obstojnost tiskovnih form, kar poveča kakovost odtisa in prihranke. Nagrade za novosti na podro- čju tiska so prejeli: 2.1I-papir - navaden papir z integriranim magnetnim shra- njevalnim slojem Sodobni trg tiskarstva danes dopolnjuje tako imenovani I-pa- pir. Omenjena novost prihaja iz nemškega podjetja Papergate, Eberdingen-Nussdorf, videti pa je kot običajni papir, le da ima v svoji sestavi magnetiziran sloj, ki lahko nosi podatke. Osnovna ideja tega papirja je zgrajena na podlagi izkušenj iz- delave konvencionalnih papirjev in licence izdelave Arjo Wigins nekarbonskih papirjev, pozna- nih s področja elektronskih pa- pirjev. Na Drupi 2004 je bil omenjeni papir predstavljen v okviru pod- jetijMBO, Hunkeler in Edel- mann Graphics, in sicer v šestih barvnih različicah. Podatki so bili na papir napisa- ni s pomočjo matričnih tiskalni- kov in modificiranimi magnetni- mi tiskalnimi glavami. Podatke je po tisku možno popraviti, zbrisati in seveda prepisati z no- vimi. Če hočemo, je I-papir gle- de na običajne papirje prav tako tanek, potiskljiv, se pa tudi trga. K sistemu I-papir sodijo seveda posebne tiskarske barve in tudi programska oprema ter strojna oprema za branje in zapis podat- kov z magnetnega sloja. Po- membna pa je uporabnost tega sistema, kar pomeni, da mora za- nesljivo hraniti podatke in jih uporabniki podajati kadar koli. To pomeni, da so na papirju lah- ko tabelirani obrazci, katerih vre- dnosti shranimo, jih prepišemo in ponovno prikličemo iz spomi- na magnetnega sloja. V nasprotju s plastičnimi karti- cami lahko ta papir nadomesti običajne papirje in je prijazen prav povsod. Matic ŠTEFAN NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 3/2005 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2005 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Tomaž Perovič Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Gorazd Golob Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica ilustracija Marko Tušek oblikovanje Marko Tušek Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. Slika 4. Ustroj slojev v I-papirju. Med dvema slojema navadnega papirja je magnetni spominski sloj. Podatke lahko nanj shranjujemo ali prebiramo s katere koli strani. « novo Kodak Polychrome ^ GRAPHICS Ne prezrite novosti v našem prodajnem programu, fotopolimerne plošče za flekso tisk Flexcel SRH (60 shore A) Flexcel SRM (50 shore A) Flexcel SRC (32 shore A) Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ANIPrinting Inks vse vrste barv in lakov za tisk ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje BASF-K+E vse vrste barv in lakov za tisk BBA BELGIUM cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER ÖSTERREICH vse vrste tiskarskih valjev CREO oprema za pripravo tiska DAY INTERNATIONAL ofsetne gume in poliester podloge DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji EFI IT za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FARBENFABRIK PRÖLL barve za sitotisk FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KODAK POLYCHROME GRAPHICS flekso plošče, grafični filmi, ofsetne plošče, kemikalije in oprema ter materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis (matchprint) KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH brez madežev- Super Blue TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo VARN PRODUCTS COMPANY pomožna sredstva za tisk VARN KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk. Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana telefon h.c,-tajništvo 01 548 32 00 prodaja 01 548 32 24 faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10 • e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si People & Print Visokosijajni tiskarski izdelki KBA hibridna tehnologija omogoča izdelavo visokosijajnih tiskovin: natisnjena embalaža je na videz taka, kot bi jo kasirali s folijo. Naročnike prevzame super kakovost. Tiskarski izdelki sijejo, saj KBA hibridna tehnologija omogoča v primerjavi z dvojnim lakiranjem boljšo, hitrejšo in gospodarnejšo proizvodnjo. Želite več informacij? Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0, E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG %