Stabilizacija postavlja nove naloge
Članl beilgrajskega občin-skega slndlkalnega sveta so na letnl sejl sredl marca progledall rezultate enoletnega dela, obravnavall so osnutek načrta dolgoročnega programa gospo-darske stablllzaclje v občinl, razpravljall so o programakih uameritvah za letosnje delo ter razreslll In izvollli nekatere nove člane občinskega sveta Zveze sindlkatov Slovenlje. Za pred-
sednlka občlnskega slndlkalne-ga sveta je bll lzvol)en ŽIVKO RUS, za sekretarja pa ANDREJ SATRAN.
Letne seje so se poleg članov sveta udeležili tudi gostje, med njimi Marjan Orožen, predsednik republiških sindikatov, in Marina Juvančič, sekretara mestnega. sindikalnega sveta. Edo Kroll dosedanji predsednik občinske-ga sindikalnega sveta, je uvod-oma spregovoril o enoletnem de-lu, ki je temeljilo na splošnih pro-gramskih usmeritvah vseh slo-venskih sindikatov. »Nove med-narodne ter domače gospodar-ske in polltične razmere bodo terjale v pnhodnje tudi v sindika-tih drugačno delovanje,« je dejal Edo Krofl in omenil gospodarske težave, v Katerlh smo se znaSli in katerih vzrok so velikokrat tudi naše pomanjkljivosti ter ne le zu-nanje težave. »V združenem delu Se prevečkrat prevladujejo lokal-ni interesi posameznikov, sa-moupravni odnosi so nerazviti, sprejetih stališč in dogovorov pa ne uresničujemo,« je dejal Edo Krofl. »Naši obeti za prihodnost -tudi za uresničevanje dolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije - pa so le v popol-nem samoupravnem položaju delavca,« je dejal. Delo sindika-tov se je zato v minulem enolet-nem obdobju osredotočilo pred-vsem na obravnavanje zaključnih računov in rezultatov gospodar-jenja ter poročil samoupravnih interesnih skupnosti v vseh te-melinih delovnih okoljih.
Stalna naloga sindikatov bo ta-ko kot lani še naprej uresničeva-nje načela delitve po delu in re-zultatih dela. Letos nameravajo v občinskem sindikalnem svetu v ta namen pripraviti posebne strokovne podlage in sporazume za posamezne dejavnosti, ki bi tudi v praksi uveljavile zahtevo, da je pomembno, kaj in kako de-lavec dela, ne pa v kateri delovni organizaciji je. Razlike med osebnimi dohodki za enaka dela v isti panogi so sed*aj namreč ve-like. Ponekod so osebni dohodki še vedno nižji od zajamčenih.
Najbolj kritičen je v naši občini položaj v gradbeništvu. Sindikati si bodo v prihodnje prizadevali za uvajanje izmenskega dela, kjer se bo to le dalo. Tako bi namreč lahko pridobili nova de-lovna mesta. Med svoje naloge so zapisali tudi prizadevanja za skrajševanje delovnega časa, boljSe nagrajevanje proizvod-njega dela ter inventivne dejav-nosti. »Več znanja in dela ter boljša izkoriščenost delovnih ztnožnosti nas bodo pripeljali do boliših delovnih rezultatov in do
boljšega jutri,« je zaključil Edo Krofl.
V razpravi o poroiilu, pro-gramskih usmeritvah in osnutku načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v obči-ni je obveljalo enotno prepriča-nje, da je bilo delo sindikatov v minulem enoletnem obdobju do-bro. Marina Juvančtč je še pose-bej pohvalila plodno sodelovanje občinskega sindikalnega sveta z mestnim. Marjan Orožan je me-nil, da kaže obravnavanje širših družbenih problemov, kot je na primer   občinski   stabilizacijski
nafirt, na odprtost in širino sidni-kalnega zanimanja za reševanje nalog, ki se pojavjajo pred vsemi delovnimi Ijudmi in občani. Hkra-ti pa je opozoril, da morajo de-lavci dosežene gospodarske re-zultate obravnavati ne le številč-no, ampak realno, saj visoki in-deksi rasti velikokrat zakrivajo resnična razmerja. Borut Perha-vec \z Mladinske knjige je pohva-lil obravnavani osnutek stabiliza-cijskega načrta. Po njegovi oceni so le naloge družbenih dejavno-sti premalo natančno opredelje-ne. »Sistemske rešitve, ki jih je nakazala Kraigherjeva komisija, bi morale biti v občinskem merilu bolj konkretizirane«, je dejal. Mitja Jenko \z Slovenijalesa je pozdravil letošnjo sindikalno programsko usmeritev za čim-prejšnjo izdelavo panožnih sa-moupravnih sporazumov, ki naj bi uveljavili delitev dohodka po delu in rezultatih dela. Rezka Ri-javec iz Mercatorja je v razpravi opozorila na težak položaj zapo-slenih v trgovini na drobno. »Za-radi Z8lo nizkih dohodkov in de-Ijenega delovnega časa, vse več delavcev odhaja na bolje plačana
dela in naloge. Kljub brezposel-nosti je prodajalca in natakarja še vedno težko dobiti,« je dejala.
Pred sindikati bodo in so tudi letdfe zahtevne naloge. »Ko je končala z delom Kraigherjeva komisija, je celo na tem področju zamrlo. kot da bi stabilizacija fia-kala boljših časov,« je dejal Žlv-ko Rua. Prav tu čaka, po njego-vem mnenju, sindikate največ dela. Stabilizacijski program bo-mo lahko tvorno izpolnjevali le, če se bo prav vsak posameznik in delovni kolektiv našel v njem.
VIDA PETROVČIČ