Maršal Tito je govoril zastopnikom makedonskih zadružnikov "Zadruga je nov tip gospodarstva, ki prinaša nov, moderen način kmetijskega gospodarjenja" Skoplje, 5. avgusta. Med evojim biva-njem v Skoplju »e tovaos Tibo sprejel rielegacijo 230 krnetij&kih obdelovaMih 7.aročil vaše vlade vem, ka-ko se Je zadiužnisivo v makedcmski va-si pribiižno razvijaio in se razvija. Prišll smo do prepričanja, da je bila pri vas uporabljena praviina metoda vstopanja v zadruge ta da ie poziv za ustanav-Ijanje in vstopanje v oMelovalne zadni-ge kljnb doiočenim težavam našel v Makedoniji največji odziv, da se Ijudje zdnižujejo in ustanavljajo abdelovatne zadruge. Predvsem naj vam povem, zakaj smo se lotili fonrnranja zadrnžništva. Zalo, tov&riši in tovarišice, ker Je to živ-l}en$ska potreba na&e države. V naši državi snao uresničili revolucijo, likvi-dirali sbio stari režim, nagnali predstav-nike starega reda ter niihove pomagače in ŽE-udarje ter upostavili nov dmžbeai red. KapitaUzem v naši deieli smo v osnovi likvidirali, čeprav še ne dokonč-no, čeprav nekaj ntegovih tvstankov Le imamo. Toda lahko bomo likvidirall ta-di te ostanke, ker so v»e osnovne go-spodarske panoge naše dežele sociaH-stičn.e. ladustrija fe v rokah IJadstva, v sociaSistilnem sektorju, kakor je tudi v?a velika in mala trgovina, kakor so državni, ozironia ljudski tudi gozdovi in rudniki. Vse to ni veL v rokah nitl do-mačšh. nili tujlh kapitalistov, vse smo vzeli v državne, Ijudske roke, v socia-Usti&ni sektor. Ostal nam fe še eden najvažnejšib sektorjev našega gospodarstva, kmetij-stvo, kot po večini privatni selktor. Ra-zume se. da smo se morali tudi tu. na tem gospodarskero sektorju. lotiti dela na nov na^in. Tisti starj način obde-lovanja majhnih Individualnih gospodar-stev z zaostalim kmelijskim orodjem in siroji ali brez njib ni raogel in ne more vef astrezati sodobneirru novemn naLi-n« proizvodnje in indastrializaciii v na-Sl deželi, narafčanju števila delavcev v na$ih tovamah in graditvl vedoo novlh tovarn, ki nenehno absorbirajo novo de-lovno silo. Od kod pa prihaja ta nova delovna sila v uaše tovarne, v naSa pod^etja? Iz vasi Število kmetijskib de-lavcev se krči število indiistrijsklh de-lavcev pa narašfa. Našo deželo name-ravamo glede industiije dviqniti tako, da bo ena n*ijnaprednej5ih dežel. Totfa nam je pofreben f«di krnh. LJudje |edo zdaj čedalje več kruha, ker je čedalje v&fje število Hudi. ki sami kruha ne pridelnjejo, marveč delajo zdaf v indu-stri^i, lzdelufejo stroje in druge indu-strijske izdslke. Stari način gospodarjenja v kmetif-stvo ni sodoben. ce prhiaša tiste korl-stl, ki \o lahko prina§a moderno in in-tenzlvno obdelovanje zeinlje. Potrebno je torej, da gre sodaHzem tnd? na vas, k Kar zadeva pomoč, ki jo za zda) že tafcko nudimo zadružništvu, Je precej ufinkovita. Ta pomoč bo polagoma na-raščala in v enem ali dveh letih bo to-likšna, koHksoa je sploh potrebna na-§im zadrugam in zadružnikom, izražena pa bo v kresJitiranju in tehniki. Skratka, država upošteva zadružništvo prav tako, kakor upošteva graditev tovarn, elek-trifikacijo in razne druge gospodarske sektorje naže države. i Videli ste, da srao, ko smo se lotill • sestavljanja pelletnega plana. planirali in obravnavali naše moči in naše mož-nosti ter sestavili plan. Zdaj pri nas vse planiramo, keT socializma brez plana »i nsogofe zgraditi. V ta plan, ki $mo ga sesiavili in kl ga i/polnjujemo, pa }e vključeno tudj kmetijstvo. Pri nas se inora delati vse po planu. Zato morajo tudi delovni Ijudje oa vasi, zadryžniki iz nižjih do najvišjih zadrug, delati plan-sko, eastaviti si morajo plan in predvi-deti vse mogoče oaloge. ki }ih bodo izpolnjevall Š tem, da si zastavijo plan-ske aaloge, ki naj ustrczajo splošnemu planu zadružništva in kmetijstva pri nas. bodo lahko naše zadruge mnoqo hilre-}e napiedovale, Zadruga v Lazaropoliu na primer }e začela že prvi dan po usta-Rovitvi delati plansko. kakor tudi ce!a vrsta zadrug tu pri vas prav dobro de-Ia po planu. Seveda ci težko Ijudem v zadrugah prigovariati, da je traba dclati plansko, saj vsi naši zadružniki to po-polnoma razumejo. Na5i zadružniki ve-do. da to nj te pohrebno, raarveč1 tudi nujao. Naši zadružniki vedo, da je nuj-no, da si sestavijo p!ane, da deia|o po plaau, da se zavedajo, da ]e potrebno •spložno plairfranje, rn da raaanaejo, da so sestavni del našc veHke skupnosti &a-rodov sociallslične Jagoslavije. Ce jim morda včaisih posameztti okrepi nlso Jasni, sf moramo prizadevati, da \ih bodo raznmeli, ker ne bomo ničesar storili, kar bi škodovalo pref>iTai«tvu fl.a-se sociaUstične domoviRe. Prav tako že-limo dvigoiti vaš Hvljenjski sta«-dard, kakor tudi žeHmo rivigrnti standard na-š!h de^avcev. Razurae se, da to ne gre euakoroerno povsod in v vseh reptsfcli-kah, niii v okrajih, yčas!h pa celo v va-seh n«. Toda ta enakomernost bo prfSa enkrat, ko bomo isisH vs«ga, kar po-treb»Jemo, vsega, s timei vas je treba preskrbeti. TovariSi in tovariMcel Zadracje so predvsem v vašem interesu, pa t«di "v in-teresu vsega prabivalstva, v šnteresu naže socialisiičite deZele kot celote, ker je to načlu, da dohijwo dovolj kmetij-skib pridelkov. Vofje kolK-ine pridieiiiov bomo dobivali tadi tako, da bomo, ka-kor in delamo v vseh krajih naže drJa-ve, izsuševfcii močvirja in jih »prejtvi-ujali v rodovitno zemljo. Naša deže?a iioa zelo ugodrto zeiiljepisno lego. hi ko se bomo latoko nspešao borili t«di proti elementanrun nezgndam, a tadi to ni vef tako daleč, se nara ne bo treba bati nenrjj in drngih nsagod in im«H bomo še več raznth kiiaetijsMb prldel-kov. Izsii^evanfe mm prinRŠa velibaa-ske koristi, ker oe' pove&ife saran se-tvene površine, marveč }e tudi veltke-ga pomena za zdravie I|udsWa. Tadi po-gozdovanie |e velikega pomeaa, ker priporaore, da »e podnefc|« spremeoi. V Makedoniji je mnogo goličav, ki jfli moramo m morerao pogozditi. Todi Ua naj zadriržnilij sestavljajo svoje lakal-ne plane in marljivo pogozda|e|o. No-bPn človek na vasi na^ bi ne zamudil priložjiosS, da kler le raore posedi kako rastlino. Toda nafbolie je *»»tavllj plan. določiti, k|e in koiiko sadik bouao po-sadiii, iu rasle bodo. Kakor vidite, ufei-remo pot, ki oaj V vsakeia pogJedu zbolišg '/i%rl]enjske pog"oje naMb iitidi. Kadar govorimo o teia. ali so naši zadružniki, naši deiovni kmei\e, člani obdelovalnJh zadr«g, dobili tisto, kar na| imafo v novi socialistffnJ državi, bt lahko tekli — fe bi pozabili, na k«kčne težave zadevaiao — da oiso dobiH do-volj. Toda če zastavimo vpraSanje taka, aii ie država, ali Je na5a sociattsti^Da oblast dala dovol] glede na tisto, kar }e mogla, tedai Je sleberneiaan )a»uo, da |e dala vse, kar je mogla. Vt, tovariii, pa veste, kakšna fe bila na?a država, ka| smo podedovali. kako zaostala d«-?ola je bila to. z'.as*i tu v Makedoniji. V| veste, da smo imRll ob koncu vo^ne po-rnšeno in opustofeno deželo. Mi. tova-ri§i zadr«?niki, nisrao inaeM veKklb fre-zorjev, polnJh zlata in tufe valute, s pomočjo česar bi bili kaf priskrbeli od zimaj. Tistega našega zlata, ki je v Anieriki in ki smo ga dobili, ie bilo ztflo malo, in dali smo ga za stroje. Trt-deset do štirl deset tlsoc kilogTamov zlata ni nič za nafo državo, ki dela z veHkanskimi sredstvl. Zato ie vre tisto, kar smo doslej storili Sb dosegli, i«ili-rektno ali dlrektno rez«Itat znofa nrašiti delovnih Itadl v tovarnah, v mestih tn na vasi. Na§ delovni kmet te daial pri odkupu žlto tudi po nižji ceni, kakor bi astresala deh>, ki ga je vložil. toda ta rarHka ie šla v dobro graditve oaše dežele. Vam, knsetovalcem, smo po|as-nili, da ie to potreh«o za zgraditev na-ših tovarn, za d«lavce, ki v njih delajo in izdelujejo izdelke, kl n5so potrebn! njim, raarveč vam. In vl ste to razu-meli, delali ste na svojih po5?ih, kakor je delal delavec v svoiem podfetia. Za-to je stvar, ki smo jo dosegli, delo vseh de!ovnih Ifudi naSe dežele. V novera, revohicionarnem obdobJTJ je najtežje, tovariSi in tovarigice, sp?e-roeniti človeške običaje, dvigniti clove-ško zavest na višjo stop^ijo. opostavitl kole.ktivno zavest, doseči. da misH',0 Vtudje na sknpne interese !n da skup-no delafo. Tudi v tem pogledu smo čo~ segli mnogo. Pri tem nam je bilo v za-čeiku najteže. Razredni sovražnih |e ro-varil }n iroeSj srno hudo razredno borbo. Iz pojasni] tovari§ev. ki so ta novoriU o razvoju svoph zadrag in o težavah, na katere so zadevali. smo videli. da je prišlo to do izraza tudi pri vas. To je, tovariši, borba % razrednira sox'ražnikora, Tega sovražnika še iiaamo. in zato bo borba s sovražniki zadružniStva, s so-vražnfki kolektivnega dela, še srdita. To je berba z ostanki kapitalizma na vasi. ki jib uporabljajo razni soviažuLki naše nore socialistitii® deiele. Uporab?1a^o Jth t«di reakcJOTiarjl z rahoda, a n3a^ žai, tndi iirfonnbiroievci z vzhoda, kc' hidi le-ti nočejo, da bi ml igradili »o-cializem. V tej propagandi proti oamso Miili razne iaži, govorJSi, da poSiljamo žlio t}a ln tja in mnoge dr«ge Ia9. To-da mi smo povedali. kaj smo k«oih skrivnosti. Vse strari postavllamo S> borao postav}}ati odkrlto, odkrito bomo govorili, kat mtsllmo storttf, zakt«vamo pa, da nam hkH vi povest«, kaj mMite, da o»j bi storili. SkraSfea, odoos med ˇlado in Hudstvooi i« zda] draga^en in raoTa Wti dragBČ«n, kakoi }e bii ptej. To }e sociaHstifni otinos. Tovariši in tovarlšice, mi wrao id«! v stiski, toda letos smo že na boljSem, kakar pred dveraa letonaa, prlfeodaje le-to pa bo še boFJSe. Kar xack?va polo-žaj BaSib zadražoficov, bodo ii»eli, ka-kor scm re&el ie malo prei, vetikereske koristi, ko bodo preniagali prve težave, ko bo dovolj strojev, delovne sile tn dregih potrebžčin Začeli ste in zaeenja-le z niaHm, z«radl fesw inorate zdaj fizifao maogo več delati. MJ pa vemo da je vsak zaietek tožak. Prav tako pa tttdj vemo, da bodo naši zadružnflti ta začelek hit/o premagaJi in Tidell dobro-to, ki Jiti mnoge zadiuge *e zdaj vidi)o. Nj nobeno nakljBČje. da naie asadrag« teko dobio espevalo. Ne, *o ^e dokaz, da iabko zadminBtvo pri na« dobro asp?va. Da4)e, pri »stanaviJaTitii ladrog Imc}-mo nred očmi Imil iisto dnifpo vaino natogo. ki se preho zedrug posredno uresoičnje, ia sJcer, da se sprasti pre-sefek delovne si!e na vasi »a deio v tovamah. Ml zahtevamo maogo delov-ne sile i vasl za dtelo v na#ih podietjft. Toda \a deioviia sila ic zda^ noče Ki v tovarne. ker tudl aa vasi nt dovolj delovne sfle. Na v»si pa fe vA dovolj zato, ker ni stTo|ev, ki bi to deiovno silo zamcnjali Delovna siJa se zlas*i raicsipa tam, k]«r hnumo kidividaabia gospodarsiva, ker »e a« a^i& o«racional-no SzkotiSia t«di tista sha. k-1 ie n« vasi. Za&a}? Zsio, kef inata en kmet »eč delovne sile in noaarj zenrlf«, dragi pa ima premalo d«Jov»e sSle, a vef zemlje. Zemlfa prvega ostaue neollHieiana, pri dmgem pa i* delov^a siia prsraaSo ^-korišfena. Mi hol«mo in borao dosegii, in mislim, da se s tem vsi sMniate, da bodo sa§e ia«*roffe 3^roSčeva1e čedalie vef de^ovne sile na vesi za delo v to-var&ah. Čeroa vam ho preseiek deVorne s!te, ko dobite srtroje? Zadostovalo wm bo doiočeoo števflo za d«k> sposobnih za-diažnikov, da b«s$e obdelovali zemljo in op*av!ja!i drrge posle t«r se pri tem pnavllno razvifali. Presežek delovne srte boste lahko poslall v tavarne, v raraa pr«J}etja in dSruge u«tancve. Tako bodo ZftČTv.ge rezervoar, iz katerega bo pri-h»jalo čedalje vef delovne sile. Nikar pa ne mislite. tovari&i. da bodo tisti, ki po^dejo v tovarne, živefi slabše. kakor oni, ki bodo ostali v zadmgah. Prl nas se dela po plano, pri nas skrbimo ?a plansko preskrbovanje l]iidi, in skrbell bomo, da bodo naši delovni Ijudje po-vsod, kjer delaio, dobivall tislo, kar jSm gre po n)ihovih sposobnostih in delu, dokler oe bomo pTišli iako dalec, da bodo na$i Ijudje prejemali ne po koli-čini dela in sposobnosti, marveč po svo-jib potrebah. To nam bo omogočeno takrat. ko bo vsega dovolj. Tovariži zadruiniki, ki so tn pred na-mi govorili o ovirah, ki so }im jih po-vzročali razni sovražniki socializma oa vasi, so naro pokazaii, kako se sami borite proti temu sovrainšku. Nas obre-kniejo, da smo kapitalistična dežela, da smo pustili kulake. da gospodarijo v na-ši deželi Itd »d. To so samo klavrni poskusi, da bi zanesli med na^e IJudi zmedo. Vi veste, da to d3 res, in vi na vasi sarai obrafunavaie s tistimi, ki vas ovirajo v graditvi socf3ii?.ma. Pra-vim vam. tovariši, da bo vlada srp.fna, čjL boste budni iB če boste oneraogočlli sfehemega. kdor skuša kaj stortti in vas v vašem delu ovirati. Nihče vas ne »nore ovirafi v tem, da se boršte protJ tjstim, ki bočejo 2avirati pravilni in na-gli razvoi našega kmetijstva In dviga-nie zadmq ns viH\o itonnio, ,-\a kateri bodo naši delovni kaietje-zadmžniki bolte delal', na keteri bodo bolje pre-skrbljeni in bodo imeii več plodov svo-jega dela. To sem vam povedal zato, da vas razne klevete in parole od zunaj ne bodo nilioli zbegale, zato, ker ne smete dovoliti, da bi vas ovirale pri va- ieao dolo ha da bi le za trenatek ver-}«U, da je v ttstem, kar govore od zo-aaj, le tTohi a resndce. Vi veste, da pri na« nlmamo kulaške konmnistične parfijc, kakor govore oni, ve»te pa tudi, da kulaki pri nas nir ajo nobeoe gJ ne besede. Tu in tam se pojavljajo ti kapitaHstifnl elemenU, ki pa so kratko in malo paraiiziraiii, one-tnogočeeii, 69 bi storUi kakrAno koli škodo večjega pomena. Mi lmamo ljtid-sko obiast in ^'arnostne orgaae, ki bodo skrbeH xa to, vi pa |hn morate pri tera poraagati. A teh tako imenovanih »k;i-lašktb elementov«, ki nas še ovirajo, ni mnogo. Biio bi napa^&o misilti, da je nariv »kuJaški elemertt« splošen naziv za vsakogar, ki ima 10 ali 15 beklarov zeml)e. Ne, tovariši, to Je poiem so-vrainika sociaHznsa — *o }e naziv za kapitanstične elemente na vasi. Ne mo-reroo namreč reči, kj« ie meja roed srednjim kroetom in »kulakom«. Ne mo-remo reči, da je sredaji kmet tisti, ki ima 8 do 10 ha zemlje, kulak pa tisti, Ju fe iraa 10 do 15 ali še več hektarov. Tako ne moremo polegiiiti rneje. Mejo dotocimo takols: kdo )e za sociallzem« kdo pa pr&U njerau. Če ie kdo proli so-edajkrau, {e njegov sovražnik in se pr«v nif ne razlikafe od »knlaka«, če-praT nima nSti pedi zemlje. Gre torej »aiao za to ln zdaj se sivar postavlja tako — kdo }e za, a kdo proti socializ-bkl Ce |« proti, }e sovražnik In mora-mo ga onemogočitl. Razen tega, ko 2e govorimo o lem kriteriju ra dolocitf>v "kslaškfh eiemestov« po količini bokt-»rov, vam moram povedall še nekaj: Po svoji rodovitnosti in bogastva niso vsi &a$i kraji na istl siopnfi. Če bi o kom danes v Makedoniti rekli, da je »koJak«, ker Ima 12 bektarov zemlje, W tega kriterija v Vojvodini ne mogM npo-rabiti, ker je tam tak zemijiški posest-nlk srednji kmet. Mi smo na primer datt na§im kolonistom, ki so prižli v Vojvo-diTM) Iz Btmte, Hercegovhse, Like in drti-gih krajev po 10 ha zemtfe. S t«n, to-variSi, nismo ctstvarili knlakov. Dali sroo jim toliko zemlie zato, ker \e to naj-zmeniejži del zemljišča in hhrati roeja gospodarstva, na kaleri tahko človek svoje km&tijsko delo poiteno in dobro razvija. Cisto drofc>J??h gospodarstav ai-smo boteH upostavljatl. Čemn nam bo aamreč siromak? Na maafšem zemlJfSčn bi ne pridelal kra- , ha niti zase, ra morali bi ga vzeti dru-god, da bi mo ga dali. Zakaj naj bi potemtalcem ta kolonist, ker ima 10 ha, postal kulak? To torej ne more biti kritertj in ne morecto reči, da je kdo »krofaški eiemerai« zato, ker fana hoktar več aH manj, marveč moramo vzeti za merHo ssrao vpraSanje, ali je za našo novo drHŽbo, za qoto socialistično Ju-goslavijo, aii je ra to, da v obdelo-valni zadragi po5feno dela itd. Vsi ti-sti ljudje v nasi deželi, ki bx>Lejo po-šteno delatl in ki nimajo skomin, da bi si pridobilj bogastvo na račun dru-gih Ijudi, ^n ki hočejo delati z last-ntmi rokami in prispevati k splošni skapnosti, v kaierj žive, ki se izena-fnjejo z oslalimi državljani r.aie de-žele, vsi ti so državljani naše socia-listične dežele in jih ne moremo ime-novatl »kuiake« alj podobno, pa če-prav imajo 15 a-H še veL h&ktarov. Tsk človek to ni hotel biti, tak čiovek ho.Te poSteno delaH zdaj je zadružn^k, ena-kopravea član zadruge, toda samo v primeru, če je pošten zadružnik. Na drugi strani pa )mamo tudi Ijudj v krajih, v katerib |e bilo mnogo boga-llh kmstov, ki smo jim z agrsjno ra-formo skrčtli posestvo od 100 ali 200 ha na 30 ha, ostalo pa smo dali krae-tom brez ztmilje. Mnogj izmed cjih so se potuhnili in izkoriščajo slsherno priložnost, v kaferi lahko škodtijejo iiaši novi državi. Zato srao tiste izmed njih, ki so to zaslužiii, vtaknili ||a. kamor sodijo Mnogi izmed ajih so se spemetovali, ko so spozuali, da se lu De da nič več storiti, je pa še precej takih Ijudi, ki npajo, da se bo pri aas nekaj spremeni!a; in rovari*o. Pa turii s temi bomo ooračunali. To so ete-merdi na vasi. ki so ostanki kapila-ll/ma; z n;irai se morajo boriti tia le organi državne vsrnosti, marveč vsi de-lovni ljudie ns vasi. Tovariši in tovaiišice, naše težave pozaate, teževe iinamo in imali jib bo-mo najbrž ti;di še prihodnje leto. Mi veino, kaj imamu na razpolago, ce moremo pa vedeii, na kakšne nepričako-vane težave laJiko nalctimo. Takšne te-žave nam nzznret delajo iz dneva v f? i. Odpovedujejo nam pogodbe. ne (Nadaijevanje na 2. strani) Govor maršala Tita (Nadaljevanje 6 l. strani) dobavljajo nam strojev, ki so bilj It-delani za nas ln plačani itd. itd. Ce takšne cežave nastanejo, moramo v takšnem trenulku storiti vse, da dobi-mo iz naže deJele pioirvode. ki iih labko Ljvozioo io kupjcio zanje na drufji sinmi, kar potrebujemo. Znant so vam primeri težav, ki so nam fih de-lale vzhodoe dežele. Takrat smo morali kupiti, kar pctrebujemo, v kapitalistif-nih deželah. Zato zahlevamo od vas, zadružiiikov, da redite čim več živine, da prideiujete Hm več raznib kmetijskih prideikov, da bomo te teiave, kj nasta-jajo in ki utegnejo nastati letos ali pri-hodnje leto, laže prebrodilj In da bomo izpoinil: velike obveznosti, ki Jiti ima-rao glade prehraxie vstjga našega prebi-valstva. Pri vas v Makedoniji Ima ov-cereja veliko bodočnost in morate jo razvijati. Ovcereja je važna tuJi ia prehrano Ijudi, prav lako pa tudi za preskrbo naše industrije s surovinami, kajti za volno, ki jo kupujemo v raznib državnh, plačujemo znatne vsote v do-larski vaiuii. Še vedito kupujfcmo tudi bomoaž, a tudi ta lndustrijska kuitura bi se lu lahko še boij razšiiila. Naša industrija, a mi iraamo močuo tekstil-no intiustrijo. obratuje noč in dan in za njo so nam potrebae velikanske ko-Ličiue suiovin, botnbaža, volae itd. Pri-zadevajte si, tovariši, cla nas boste čim-prej rešiii teh vellkih težav in da nam ne bo treba več platevati drago-cenib valut za stvari, ki jih lahko samJ pridobivamo doma, da bomo lahko za-n]e kupovali tisto, česar pri nas nl. Važa dolžnost zadružiiikl, je, da daste na$J socialistitni državi dovolj raznih pridelkov w industrijo tn prchrano, brž pa, ko bodo naše tovarne obratovale s polno zmogljivostjo, bomo lahko za-dostili vseni vaš:m potrebam. Prepričan sem, da bomo v ecem ali dveh letih, oziroma ob knncu naSe prve petletke, čutili velikausk*» re/.ultate uovega na-čina gospodarstva v našj deželi tudi na vasi, v kmetijstvu, kajti naše zadruge bomo lahko preskirbeii z novimi stroji io potrebaim kmetijskim orodjem. Tovariši in tovarišice, zadružniki! Pri vašem detu za izpopolnjevanje in na-predek vaših zatirug vatn želim obtlo u&peha, kakoi želim obilo uspeha tudi tistim, ki delajo za ustanavljanje in na-daljnji razvoj naših zadrug po krajih, kjer jih še ni. Sleherni Izmed vas naj bo dober propagator za ustanavljanje novih zadrng, zadmge pa naj bodo zgied in naj vzpodbujajo tiste ljudi, ki še stoje izven njlh. da bodo vstopili v zadruge. To bo namreč korislilo prcd-vsem vam samitn in va-i ljudski rcpu-bliki, bkrati pa tudi v&ej nafci državni skupnosti.« Besede maršala Tita so pozdravli predstavniki inakedonskih zadružnUtov z dolgotiajnim vzUikanjem naši Pertiji, maršalu T.-tu in socialJstični Jugosla-viji.