JOHN POLLOCK l-b-4y 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEQ
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
NEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 14, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
Odvetniki napadli \Canterhurški "rdeči" dekan
vojne hujskače
okrcal politiko zapadnih sil
PRAGA, 12. sept. — Tretji kongres demokratičnih odvetnikov, v katerem je včlanjenih 16 <^fžav, se je danes povezal z nedavnim Breslavskim kongresom intelektualcev in napadel zapad-države.
Pri zaključku kongresa je predsednik Rene Cassin iz Fran-"^ije izjavil, da sta se oba kon-1 Sresa, intelektualcev in demokratičnih odvetnikov, združila v skupnem cilju—v borbi za mir.
V Romuniji je Rev. dr. Hewlett Johnson pohvalil ljudske demokracije vzhoda
Odvetniki so sprejeli resoluci- j oddelek nedavno ni hotel dovo-s katerimi označajo hujska-1 liti Rev. dr. Johnsonu, da bi pri-na vojno za zločin. Dalje so Zahtevali, da se uvedejo kazni 2a širjenje lažnjivih vesti in priporočili omejitev privatnega la-stovanja radia, filma in časnikarskih aktivnosti.
Kongres je odobril tudi reso-lucijo nekega neimenovanega ^eriškega odvetnika, s katero priporoča ,da se na obravna-^'0 proti dvanajstorici vodilnih ^■ineriških komunistov, ki se bo kršila prihodnjega meseca, poš-jje mednarodno odvetniško de-Ggacijo. Resolucija ameriškega odvetnika priporoča tudi večje civilne pravice za črnopolte ameriške državljane.
BUKAREŠTA, 13. sept.—Canterburški "rdeči" dekan Rev. dr. Hewlett Johnson je danes izjavil, da je jugovzhodna Evropa podvržena pritisku ene ideje, ki je podobna zmagoslavnemu pohodu krščanstva.
(Kot znano, ameriški državni*
37. obletnica poroke
Mr. in Mrs. Anton Skok iz 820 - 239 St. sta 9. septembra ob-'^ajala 37-letnico svojega sreč-^®&a zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima izreka-Jo najlepše čestitke ter jima kli-še na mnoga leta sreče, in Zadovoljstva!
^ Naročajte, širite ^''^kopravnost!"
in čitajte
šel v Zedinjene države, češ da bi to ne "bilo v interesu dežele," Dr. Johnsona je takrat povabila organizacija Svet za sovjetsko-ameriško prijateljstvo),
"Nikjer na svojem potovanju po državah novih ljudskih demokracij (vzhodne Evrope) nisem videl enega edinega sovjetskega vojaka," je izjavil Rev, Johnson, Pristavil pa je, da so zapadne sile podvrgle dežele, v katerih dominirajo, oboroženi sili,
"Rdeči" dekan obsoja vmešavanje v Grčiji
Na časnikarski konferenci, ki jo je priredilo sovjetsko-romun-sko društvo za pospešitev kulturnih odnošajev s Sovjetsko zvezo, so romunski časnikarji vprašali Rev, Johnsona, naj pojasni svoje mnenje o mednarodni politiki Anglije in Zedinjenih držav.
Rev, Johnson je odgovoril, da še vedno nasprotuje ameriškemu in angleškemu vmešavanju v zadeve Grčije, Rekel je tudi, da je proti posojilom, ki jih Anglija dobiva iz Zedinjenih dr-
Rev, dr. Hewlett Johnson
Nesoglasja pri pogajanjih glede italijanskih kolonij
Višinski obtožuje Ameriko in Anglijo, da nista poslali pravomočne delegate
Pariz, 13. sept.—zastopnik sovjetskega zunanjega l^mistra Andrej Višinski je danes obtožil Zedinjene države ^ ^iiglljo, da sta prekršili italijansko mirovno pogodbo, nista poslali na konferenco glede bivših italijanskih oionij svoje zunanje ministre.
^ njegove obtožbe sta odgo-*
^"^Griški ambasador v '^gliji Lewis Douglas in angle-
mV	minister Hector
^ *^Neil, ki sta izjavila, da sta ^o^očena zastopati svoji glasovati za kakršne ij? ' oklepe v zvezi z bivšimi ita-^Janskimi kolonijami,
današnjem sestanku se je ^Činoma govorilo o statusu jj^^^erence, če je ali pa ni ta g, erenca svet zunanjih mini-kot je bil ustanovljen s v.° ^damskim (Sporazumom, Vi-je izjavil, da je to le kon-"predstavnikov" štirih ® ikih sil. Francoski zunanji Robert Schuman pa je pri ameriškega in angleške-delegata,
^Sledov, da bo ' do sporazuma
i ^^^^Grenca se bo nadaljevala , ko bo podano poročilo o o oifijajj Toda soglasno z itali-^^^ko mirovno pogodbo bodo ^ orali predstavniki štirih sil
žav, pač pa da je za svobodno izmenjavo dobrjn med Ahglijo in Sovjetsko zvezo ter ljudskimi demokracijami vzhodne Evrope,
Pravi^ da jc v New Yorku bil pod nadzorstvom
Dalje je dr, Johnson izjavil, da je nesmiselno govoriti, da se je v Romuniji nahajal pod nadzorstvom ,ali pa da so na njega vohunili,
V zvezi s tem je omenil, da je bilo drugače, ko se je nahajal v Zedinjenih državah. Povedal je, da so leta 1945, ko se je nahajal v New Yorku, postavili pred vrata njegove sobe v hotelu Waldorf-Astoria trojico detektivov.
"Ne vem, če so čuvali Zedinjene države pred menoj, ali pa mene pred Zedinjenimi državami," je rekel "rdeči" dekan.
Kar se pa tiče ruskega socializma, je Rev, Johnson izjavil:
"Storili so nedvomno mnogo napak in dosti stvari, ki jih ne bi mogel odobriti, toda na splošnem delajo za bolj srečen bodoči svet."
Nov grob
POZOR!
se čitatelje na oglas 2 "^"dnejga nabornega urada držav, ki je priobčen na ugenj mestu današnje izdaje tnakopravnosli."
skleniti sporazum do srede, ali pa celo vprašanje izročiti Generalni skupščini Združenih narodov, ki se bo sestala v Parizu 21. septembra.
Predmet konference so bivše italijanske kolonije Libija, Somalija in Eritreja. O kolonijah so brez uspeha zunanji ministri razmotrivali eno celo leto.
Francija in Sovjetska zveza sta pripravljena, da se Italiji vrne upravo njenih bivših kolonij pod poverjeništvom Združenih narodov. Toda Francija zahteva za sebe eno od treh Libijskih provinc in sicer Fezan. Zedinjene države pa so predlagale poverjeništvo Združenih narodov. Kar se tiče Angležev, so baje za osvoboditev Kirenaike, libijske province v •• bližini Egipta. Želijo pa tudi, da bi se povezalo angleško, francosko in italijansko Somalijo, katere bi se pripravljale pod poverjeništvom Anglije za neodvisnost.
Anglija želi tudi razklati Eritrejo s tem, da bi en del bil, pod njenim poverjeništvom, drugi pa pod poverjeništvom Abesini-je. Toda Abesinija zahteva celo Eritrejo.
MARIE SOMRAK
Po dolgi bolezni je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici Marie Somrak, rojena Kožel, stara 38 let. Stanovala je na 20831 Tracy Ave. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica podružnica št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jo-sepha, sinova Larry in Jimmy, mater Mary, tri sestre: Mrs. Jean Jakobič, Mrs. Franres Bell in Mrs. Anna Malks ter več drugih sorodnikov. Oče Anton Kožel je umrl pred šestimi meseci.
Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception na Superior Ave. in E. 41 St. ter nato na pokopališče Calvary.
Direčlorij SDD na Recher Ave.
Seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se bo vršila v sredo ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže, ker je seja zelo važna radi SO-letnice.
OČE PONUDIL HČERKO ZA $7,000
DETROIT, 13. Sept.— Neka študentka je danes izjavila, da je njen oče v njenem imeuu pisal trem zapadnirn časopisom in jo ponudil "komur koli, ki je pripravljen plačati $7,0UU in ji preskrbeti sredstva za srečno življenje."
Brhka 19 let stara Miss Georgia Martin je pristavi-la^ da jo je oče ponudil za omenjeno vsoto, da bi plačal mortgage na hišo. Ogla^ si pa so se pojavili v treh časopisih izven Detroita.
"Oče je mislil, da dela prav. Mislil je samo na mojo srečo," je izjavila hčerka. Za oglas pa je zvedela šele ko so časnikarji začeli oblegati njen dom.
Oče mlade študentke, George L. Martin, je radi srčne hibe in naduhe ža več kot eno leto brez dela.
Truman obsodil šmiranje učenjakov
WASHINGTON, 13. Sept.— Predsednik Truman je danes izjavil, da nekateri politiki brusijo sekire, vlečejo okrog rdeče slanike in šmirajo znanstvenike.
Truman ni omenil kongresnega ne-ameriškega odbora ali pa podobnega odbora v senatu, toda kljub temu je jasno, da je mislil prav na aktivnost teh odborov. Govoril je na otvoritveni seji American Association for the Advancement,, of Scieiigg^ Poudaril je, da želijo znanstveniki "delati v ozračju, kjer ni sumničenja, osebnih žaljenj in s političnimi predsodki navdahnjenih napadov."
Predsednik je večkrat omenil svojo slovito izjavo o "rdečem slaniku," s katero je okrcal republikance, češ da hočejo z njim skriti neuspehe pri pobijanju inflacije. Nato pa je podal tudi druge izjave.
S. Oče ni bil zadov<^jen glede sklepov za Poljsko
Predsednik je "razkril" tudi eno tajno s Potsdamske konference v zvezi s Stalinom in teda-, njim angleškim premierjem Winston Churchillom.
Truman je rekel:
"Spominjam se, da smo v Potsdamu razmotrivali o neki zadevi v vzhodni Poljski, ko je angleški premier opomnil, da papež ne bo zadovoljen glede tega katoliškega konca v Poljski.
"Tedaj se je generalisim, ministrski predsednik Rusije, nagnil naprej, pogladil svoje brke, pogledal Mr. Churchilla in vprašal;
" 'Mr. Churchill, Mr. ministrski predsednik, koliko divizij ste že rekli, da ima papež' ?"
Truman je dalje razkril, da se pripravlja za politično kampanjo, ki jo bo začel v petek s serijo govorov.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
Članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeleže redne mesečne seje v sredo zvečer v Slovenskem narodnem domu na St, Claif Ave. Pričetek točno ob osmih. Na dnevnem redu bo ukrepanje za veselico, bazar itd.
Šest novih slučajev polija
Včeraj se je na področju Clevelanda pojavilo šest novih slučajev polija. Žrtve so bile pripeljane v Mestno bolnišnico. Število se je s tem zvišalo na 121 slučajev.
Wallace podal v New Yorku poročilo o kampanjski turi po južnih dmvah
Okrog 70,000 oseb se je udeležilo masnega shoda in plačalo $78,000
NEW YORK, 11. sept.—Predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace je na včerajšnjem shodu j v Yankee Stadiumu pred okrog 70,000 oseb, ki so plačale samo za vstopnino nad $78,000, podal poročilo o svoji nedavni kampanjski turi po južnih državah.
Shod je o tvoril protestantov-*
ski duhovnik Rev. Howard Me- J ameriških pravicah svobode zbo-lish. Govorili pa so tudi ostali rovanja in svobode govore.
znani progresivci, med njimi šlo
Če je kakšno poročilo nad vse-
viti zamorski bariton Paul Robe- mi ostalimi poročili, ki vam jih
son, kongresnika Vito Marcan-tonio in Leo Isacson, Alfred J. Fitzgerald, znani radijski ko-meneator Wililam S. Glaimor itd. '
Večji del Wallaceovega govora se je nanašal na nedavno turo, toda govoril je tudi o drugih zadevah v zvezi s progresivnim gibanjem in splošnim političnim položajem. Celotno besedilo tega Wallace-ovega govora je kot sledi:
Glavna naloga je zaščititi pravice vseh Američanov
Točno pred dvemi leti sem govoril mnogim tisočem, ki ste nocoj navzoči.
Takrat sem rekel, kot pravim tudi nocoj, da je mir glavno -Vjžrašanje ..vplilne kapapanje v letu 1948......
Nocoj pravim, da je prva naloga narodne obrambe—najbolj važna naloga pri ohranitvi miru—da se porazi sovraštvo doma in zagotovi civilne pravice vsem Američanom.
To je veliki ameriški shod.
To je shod v najboljši ameriški tradiciji—shod mož in žena vseh plemen in ver.
Preteklega tedna smo na manjših sestankih dokazali, da se takšne shode lahko prireja tudi v zelo sovražnih južnih državah. Dokazali smo, da se takšne sestanke vseh ljudi lahko priredi povsod kjer ljudje spoštujejo ustavo Zedinjenih držav fn kjer spoštujejo krščanski princip bratstva, na katerem je bil zgrajen tako veliki del naše civilizacije.
Vesti, ki so prihajale preteklega tedna iz juga, so bile vesti o jajcih in paradižnikih. Bile so vesti o nasilju in grožnjah z nasiljem.
Bilo je jajc. Bilo je paradižnikov. Bila pa so tudi nasilja in grožnje z nasiljem.
Da, bilo je tudi grdih izbljuvkov sovraštva in predsodkov ter žalostnih prizorov žena in otrok, katerih lica so bila popačena od sovraštva.
Značilnost potovanja na jug
Toda značilnost našega potovanja na jug ne leži v razkritju dramatičnih dokazov, da v južnih državah obstoja seme nasilja, fašizma in globoko vkorenje-
prinašam kot posledico tega potovanja na jug, je to: Strah je proizvod neaktivnosti in najboljše zdravilo proti strahu je, da se dvignete in borite za svoje pravice.
V teku privatnega in javnega življenja sem potoval v mnoge kraje. Imel sem skušenj na mnogih poljih. Imel sem veliko število raznolikih čuvstvenih izkustev. Toda nikoli nisem imel tako globoko ganljivih skušenj kot so bile tiste prvega tedna septembra 1948, ko sem potoval po jugu, da zagovarjam mir.
Videl sem žrtve masnih predsodkov v begunskih taboriščih (v Evropi).
Videl sem in čutil—kot vsako človeško bitje mora čutiti—sočutje za židovske sirote internirane v Italiji.
Obiskal sem tuje dežele—južno Ameriko, Kitajsko in mnoge dele Evrope in moje srce je za-krvavelo radi žrtev zatiranje.
Pomiloval sem in čutil, da resnično razumem položaj delavcev, ki so na piketnih vrstah naleteli na nasilje.
Na jugu se je Wallace srečal s fašizmom
Na jugu sem bil že večkrat in mislil sem, da razumem položaj našega zamorskega državljana.
Toda preteklega tedna sem odkril, da je moje razumevanje bilo le omejeno razumevanje; le simpatično sočustvovanje prijatelja napram človeku, ki je prizadet.
Za mene fašizem ni več izkustvo z druge roke—iz enega filma, slike ali pa iz globoko genijivih besed kakšnega velikega pisatelja.
Za mene fašizem ni več samo označen je enega ekonomskega in političnega sistema, v katerem privatna sila duši svobodo, v katerem se goji in neguje predsodke, v katerem se je pognalo človeka proti človeku za profite mogočnih in požrešnih sil.
Ne, fašizem je postal grda stvarnost—stvarnost, ki sem jo okusil. Nisem jo okusil tako popolnoma in tako trpko kot mi-milijoni ostalih. Toda okusil sem jo. In ko sem 3,0 okusil sem učvrstil svečano odločnost, da se bom boril proti njej, kjer koli in
nih predsodkov. Pomen tega po-j kadar koli se bo pojavila, tako
to van j a ni bil v tem, da se dokaže tisto, kar je že znano.
Ne. Značilnosti našega potovanja na jug leži v dveh ducetih mirnih sestankov, na katerih ni bilo diskriminacije in katere smo lahko priredili.
Značilnost leži v tistih sestankih v Virginiji, North Carolini, Alabami, Missippi-ju, Arkansasu in Tennessep-ju, ki so se vršili— celo kot nocojšnji shod—v najboljši ameriški tradiciji.
Priredili smo takšne 'shode s tem, da smo vztrajali pri naših
dolgo dokler bom živel.
Preteklega tedna—ko sem imel priliko, da živim zelo kratko in relativno milo, kot to živijo milijoni Američanov vsake ure—preteklega tedna sem spoznal, kaj pomenijo predsodki in sovraštvo. Spoznal sem lice nasilja, čeprav me ni prizadela polna moč tega nasilja. Videl sem odurno stvarnost, kako sovraštvo in predsodki lahko zapeljejo dobre može in žene; kako lahko spremenijo krščanske gentle
ko lahko spreobrnejo dobre matere iii žene v Jezebele.
Nisem rad gledal tega. Nisem rad gledal, kako možje in žene postaj ej o žrtve parol o predsodkih in gesel o sovraštvu, kot je ubogo ljudstvo v Nemčiji postalo žrtev parol in gesel Hitit.rja in Streicherja.
Sejalci sovraštva in predsodkov na delu
Videl sem, kako nekoliko ne-tilcev sovraštva, ki so oprezno postavljeni v množico dostojnih ljudi, lahko zanetijo nevarno iskro.
Videl sem kako so agent je sovraštva nevarno razrezali prsa in roke nekemu mlademu študentu univerze, ki dela za Progresivno stranko.
Vozil sem se v avtu nekega uglednega trgovca v južnem mestu, ki me je vozil po temnih ulicah in senčnih po tab, da bi se izognil vsem, ki so nas mogoče zasledovali, da bi me, neznan vsem drugim, pripeljal na kosilo v svoj dom. Bil je to pogumen mož. Mere previdnosti so bile potrebne. Njegova trgovina v tem južnem mestu bi bila uničena, če bi se vedelo, da je v njegovem domu imel kosilo neki predsedniški kandidat in bivši podpredsednik.
Videl sem, kako je neki razkačeni lastnik stanovanj vzbudil celo sosedstvo^ kamor sem se podal, da bi se v stanovanju nekega mladega zakonskega para odpočil in pripravil radio govor.
Videl sem, kako se goji sovraštvo, kako se to sovraštvo ohranja in izkorišča—in to nisem gledal rad.
Če verujete v ameriško ustavo, ste komunist
Toda videl sem tudi pogum, tisti pravi, globoki človeški borbeni duh, ki obljublja novo zarjo jugu in svetu.
Videl sem može in žene, belce in zamorce, ki so vodili borbo proti sovraštvu in nestrpnosti na jugu.
Videl sem jih, kako so vstali (Dalje na 3. -strani)
Komisija Z.N. bo podala poročilo o sosedah Grčije
ATENE, 13. sept. — Balkanska komisija organizacije Združenih narodov bo na Generalni skupščini organizacije predložila poročilo in zahtevala, da se opozori Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, da s svojim podpiranjem proti monarhističnih gerilcev gen. Markosa ogrožajo mir na Balkanu.
V	svojem daljšem poročilu pravi komisija, da države na severnih mejah Grčije še vedno nadaljujejo z obsežnim podpiranjem gerilcev in sicer z vednostjo vlad.	^
"Obnašanje teh vlad ni v soglasju s cilji in nameni čarterja Združenih narodov," pravi poročilo.
V	poročilu so navedena opazovanja komisije, ki krijejo dobo med 17. junijem in 10. septembrom.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveše dnevne novice o do-
mene v razjarjene zverine, ka- godkih po svetu in doma!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ----—
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)----
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
0 ČEMU STA POLEMIZIRALA MOLEK IN ŠABEC?
(Kratki pregled razprav, polemik in naziranj bivšega urednika "Enakopravnosti" g. A. Šabca. izpopolnjen z njegovimi polemikami z A.D., vse skupaj pa gledano v luči sodobnih razmer.)
VI- /
A.D. označa Šabca za "komunista"
Slovenci v Ameriki so že vajeni, da se jih označa za "subverzivne elemente," "sopotnike" in celo "komuniste." Tudi Šabec ni bil izjema. Tudi na njega so leteli podobni očitki tako s strani klerikalne A.D. kakor s strani tedanjega urednika "Prosvete" g. Moleka. Kako pa jih je Šabec sprejemal? Kaj je o njih mislil? Ali so kaj vplivali na njegovo miselnost, na njegove nazore, na njegova prepričanja? Sama Šabečeva bodočnost nam daje odgovor na to vprašanje.,Tudi v luči tedanjih previranj v slovenski žur-nalistiki v Ameriki, moramo gledati na Šabca iz leta 1943 tudi kot na neukročenega borca, ob katerega so se razbijali vsi besni vali napadov klerikalne reakcije in proti-komunistične miselnosti Moleka. Stal je, kot bi se to reklo, trdo kot Petrova skala. O tem najdemo jasni in nedvomni dokaz v njegovem članku "Strah nas je!" ("E." 29. maja), ki se sicer ukvarja z razpustom Kominterne, toda je obenem posvečen tudi temu vprašanju "sopotništva" in "komunizma" v naših vrstah. Tako polemizira v zelo sarkastičnem tonu;
"Naš spoštovani g. sosed najprej ugotavlja, 'd^ sta v Ameriki samo dva slovenska časopisa, ki sta se postavila odločno na stran Mihajloviča. To je PROSVETA in NAŠ LIST (list našega spoštovanega g. soseda na St. Clair Ave.). Pomislite, v celem kupu našega slovenska časopisja v Ameriki sta se našla samo dva vzora, ki pravilno razumevata pojme ljudskih revolucij. . .' Gorje nam, zaslepljencem, ki nismo ob času izpregledali! Mar ne bi bilo lepo, če bi zdaj spoštovani g. sosed tudi nam pripel na prsi železni križec kolegij alnega ideploštva in skupnega složnega dela za narodov blagor, kakršnega je pripel svojemu zaslužnemu tovarišu (Moleku—Op. naša) pri 'Prosveti?' Kar zavidamo je, 'Prosveto,' za to odlikovanje in izraze pohvale njenih zaslug iz tako krščanskega in katoliškega vira! Vendar upamo, da nam tega 'Pro-sveta' ne bo zamerila, ker je to le poklicna zavist.
"In tako se stvar razpleta dalje. . . Kako naj bi nas ne oblivale grenke in ko lešniki debele solze bridkega kesanja, ko vidimo, kakšnih grozodejstev in strahot so obtoženi partizani, naši varovanci! Skrušeni smo in groza nas obhaja ob misli, da smo tem nestvorom ves čas žakelj držali." In to kljub plemenitemu trudu, in prepričevanju čikaške "Prosvete," katere že samo ime pove, da je žarišče vsepronica va j oče luči in svetlobe, in kljub iskrenim prizadevanjem našega spoštovanega sosednega žurnala, ki nam je hotel vse do zadnjega dobro ter nas izpuliti iz krempljev pogubnega komunizma.—Mi pa: ne in ne, in kar z glavo skozi zid!
"Pa kaj bo vse to v primeri s tem, kar šele pride in kar nas šele čaka! (Nekatere stavke smo radi skrajšanja tu izpustili.—Op. ured.) Cujte, kaj obeta naš spoštovani g. sosed tistemu 'fanatičnemu komunističnemu' listu, ki se je zagrizel za stvar partizanov in je celo nekaj namigaval o nekakih dolarjih? 'Dejanja tistega komunističnega lista ne bodo pozabljena in ko bomo po vojni vso zadevo razčiščevali, bomo že poskrbeli, da pride tisto zopet na dan!' Za pet ran Kriščevih! Kaj bo s tistim nesrečnim kolegom? . . . Glave se bodo trki j ale! . . . Najbrže se bo tudi njegova, namreč glava tistega komunističnega urednika (Šabec.—Op. naša), ki namigava nekaj o dolarjih, zatrkljala po pesku . . ."
Prav v tem članku je Šabec zapisal tisto slovito svarilo, ki se je danes do pičice uresničilo:
"Tudi mi se namreč strinjamo s svarilom
VRNITEV V DOMOVINO
"Domovina, ti si kakor zdravje." (Ivan Cankar).
Od Montreala do Reke
Ko so se angleške kolonije na ameriškem obrežju Atlantskega oceana dne 4. julija 1776. z izjavo politične neodvisnosti odtrgale od matične dežele Anglije, ki jim je bila prej mačeha kakor mati, si prav lahko na prste ene roke seštel njih prijatelje. Kajti domala vse evropske dežele ih druge države po svetu so z nekakšnim zasmehom in nema-lim preziranjem zrle nanje v trdni veri, da ne bo kruha iz tiste moke in da se bodo na novo ustanovljene Zedinjene države ameriške hitro razpadle ter t,a-ko postale žrtev "naravnost smešnega in predrznega" poskusa. Pa so se pošteno urezali vsi tisti, ki so tako računali.
Kar se ustvari na podlagi enakopravnosti in z vero v človeka, se ohrani človeku v lepšo bodočnost in splošno korist kljub vsem naporom nasprotujočih sil. '
Tomažu Paineu, ki je bil tako rekoč duša tistega nezaslišanega in obenem pa tudi kar naravnost epohalnega političnega prevala, so v njegovem plemenitem prizadevanju mnogi mogftčniki metali polena pod noge. Prekmalu so mu obrnili vsi njegovi prijatelji hrbet ter popolnoma pozabili nevenljive zasluge, ki si jih je stekel v neumornem delovanju za svobodo novega in starega sveta. Prištevati ga je med najznamenitejše politične pisatelje in največje zgodovinske osebnosti njegovega časa. Tega dejstva ne more utajiti nobena zgodovina.
Zakaj omenjam vse to v tem pisanju? Na to vprašanje naj odgovarjajo sledeče vrstice:
Kakor je znano, so Hitlerjeve tolpe poleg drugih evropskih držav podjarmile tudi staro Jugoslavijo ter jo zaeno z Mussolini jevimi panduri in domačimi izdajicami domala vso popolnoma uničile, ne da bi jim uspelo zlomiti odpornega duha junaških partizanov in partizank, ki so tako rekoč z golimi rokami zadrževali več kakor sedem divizij do zob oboroženih Nemcev in Italijanov v Jugoslaviji ter s tem v veliki meri olehčali bojevanje zavezniškim vojskam drugod. Za to so morali jugoslovanski narodi žrtvovati poleg neizmerne materialne škode še več kakor en milijon in sedem sto tisoč človeških življenj.
Ko so hrabre jugoslovanske čete pod spretnim vodstvom maršala Tita in z rusko pomočjo pognale nacistična krdela iz dežele in ko so si jugoslovanski narodi ustanovili novo in resnično demokratično vlado ter s' svojo demokratično ustavo naznanili svetu, da so se zavselej otresli nekdanjih domačih in tujih pijavk, se je dobršno število držav nevoljnon mrdnilo ter pustilo novo Jugoslavijo v njeni najhujši stiski cinično na ccdi-lu. Dežela, v kateri je ljudstvo najmanj okusilo besnost vojne furije v zadnjem svetovnem požaru, je novi republiki kratko malo odbila prošnjo za zasluženo pomoč v obliki pšenice, čeprav so ji sestradani in drugače izčrpani Jugoslovani ponudili zanjo plačilo v denarju. Amerika je žal pozabila, kako je bilo z njo, ko je po svoji krvavi revoluciji vsa onemogla, lačna in razdejana zaman iskala pomoč pri mnogih narodih.
Kljub raznim skrivnim spletkam nasprotnih elementov se je jugoslovanski vladi poleg drugih stvari posrečilo tudi kupiti
dve zelo dobri ladji. "Radnik" in "Partizanka"—tako se odnos-no imenujeta ta parnika—sedaj prav pridno vozita poleg vsakršnih potrebščin tudi izseljence, ki se vračajo—mnogi kar s celimi družinami—v svojo domovino, da pomagajo graditi v smislu smernic resnično demokracijo nove Jugoslavije.
O tem, kako se je taka skupina izseljenih Slovencev vozila v drugi polovici meseca junija letos z "Radnikom" iz New Yorka do Montreala v Kanadi in kako so tej jugoslovanski ladji iz samega "krščanskega usmiljenja" nagajali unijski nakladale! v brooklynskem pristanišču, je bilo poslano poročilo vsem trem naprednim dnevnikom v Ameriki z obljubo, da bo o ostalem delu tega zanimivega in značilnega potovanja poročano, čim bomo dospeli v Reko.
Kanadski izseljenci in odhod iz Montreala
V montrealski luki, ki je veliko in moderno pristanišče na ustju reke St. Lawrence, so kanadski pristaniški delavci naložili na naš parnik še toliko raznih potrebščin, strojev in drugega blaga, da je njegov tovor tehtal 1,400 ton. Nalagali so dva dni in eno noč. Ko je bilo to delo končano, so jele kanadske carinsko/oblasti spuščati na ladjo jugoslovanske priseljence v Kanadi, zavedne ljudi, ki so hiteli novi Jugoslaviji v njenih delih za preosnovo na pomoč.
Mi, ki smo prišli iz Paname in Zedinjenih držav, smo mogli iti ves ta čas z ladje na kopno. Tako je bilo našo slovensko skupino iz New Yorka pogosto videti na ulicah in po trgovinah montrealskega mesta, ki ni po svojih stavbah in razpeljavi ulic kdo ve kako moderno. Ti Slovenci so si malo ^ogledovali mesto malo pa obiskovali razne štacune, kjer so si nakupili med drugo robo tudi dokaj moke in tri pisalne stroje, ki jih je bilo-radi strogih odredb za izvoz iz Kanade le iztežka spraviti na ladjo. Bili so tudi v Jugoslovanskem domu, kjer so se sešli s tovarišema Troho in Zdravjem pa še mnogimi drugimi kanadskimi Slovenci. Pri vsem tem so seveda morali skrbno paziti, da se ni kdo izmed njih zgubil po I zavitih in ozkih cestah montre-alskih.
Kanadska deželna uprava ima stroge postave glede izvoza kanadskih izdelkov, pa zahteva za mnoge kupčijske predmete izvozno dovoljenje. To je tudi preprečilo našemu Jožetu Marnu nakup biciklja, kar mu je še precej dni potem razburjalo ne-utešeno dušo. No, tovariši Ger-mek, Žot, Švigel in Čermelj so navzlic vsem carinskim oviram in zadržkom nakupovali po mestu nu)ko, rute in drugo tako robo ter vse to pridno nosili na ladjo, med tem ko se je tovariš Medvešek z vso vnemo brigal za I poštne znamke, razglednice in ; pisma ter se neko popoldne na i vso moč jezil nad samim seboj, j ker je zašel tedaj, ko je šel kar j na svojo pest z ladje v mesto, nekam, kjer je moral plačati 60 centov za majhno steklenico piva. Naš tovariš Marn se je večji del držal nas in hodil z nami na pohode v mesto. Tako se je ob neki taki priliki zagledal v nekem oglednem oknu v zelen dežni plašč, v katerega bi se dala spraviti morebiti kar cela kamela. Seveda ga je kupil zase, ne pa za kako grbasto žival.
Ko je carinska oblast opravila svoje delo, pri katerem se je zlasti v nekaterih primerih ob-
spoštovanega gospoda soseda, ki ga je naslovil na one svoje tovariše, ki izdajajo svoj narod in njegove interese: NAJ SE NIKAR NE ZMOTIJO IN NE HODIJO GLEDAT PO VOJNI SLOVENSKE ZEMLJE! . . ."
(Dalje prihodnjič)
našala naravnost brezobzirno in odurno in ko so bile izvršene vse potrebne in nepotrebne uradne formalnosti, je prišlo dne 26. junija po nekaterih prisrčnih besedah, ki smo jih na ladji čuli iz ust raznih jugoslovanskih javnih delavcev v slovo in pobudo, ob sedmih zvečer do našega odhoda iz Montreala.
V zgornjih prostorih pristaniškega skladišča se je bila zbrala že številna množica jugoslovanskih ljudi iz Montreala in od drugod ter potrpežljivo čakala več ur, da se poslovi od nas in naše ladje, kjer se je veselo razlegala naša pesem ter se zlivala v harmonijo ganljivega trenutka s sinjim nebom kanadske dežele. Pa se čimdalje bolj pomika ponosni "Radnik" s svojim dragocenim tovorom vrača-jočih se izseljencev, in potrebščin, nujno potrebnih za obnovo nove Jugoslavije, v ustje reke St. Lawrence navzdolž svojega pomola ,koder ga maha je z belimi robci nam v slovo spremljajo naši ljudje prav do skrajnega konca ter gledajo za njim, dokler jim ne izgine izpred oči.
Bil je to veličasten in ginljiv prizor brez vsakršnega veliko-lepja in nabuhlosti. Bil je skromen, kakor so skromni ljudje, ki se vračajo domov in se dodobra zavedajo, zakaj so na tej poti. Bil je iskren in prisrčen, kakor so bile prisrčne in iskrene ovacije tistih, od katerih smo se poslavljali — morebiti' zavselej. Saj je njim in nam zdrknila marsikatera solza resnične gi-njenosti po licih.
Ni se še prav razleknil mrak po okolici, ko se je "Radnik" spustil po širokem ustju reke St. Lawrence s 464 potniki in potnicami (346 iz Kanade, 89 iz Zedinjenih držav ameriških in 29 iz Paname) na poti v novo in demokratično Jugoslavijo ter nam dal priliko za to, da smo mogli z vso naslado uživati krasoto, ki se tako razkošno razliva po zelenih bregovih omenjenega veletoka.
Življenje na parniku
Ko smo se z "Radnikom" v par dneh znašli že skoro na odprtem morju, smo se kar nehote zamislili v nepobitno dejstvo, da nam bo treba najmanj še štirinajst dni ostati na njem, preden pridemo do zaželjenega cilja, preden stopimo na tla svoje domovine. Pa se je že kar sam od sebe ustanovil nekakšen odbor, v katerem ni bilo nobenega Slovenca. Sledeči dan se je pa razširil tisti odbor v nekaj odsekov, ki so morali deloma paziti na snago in red med številno potniško množico, deloma prirejati zabavne večer s petjem, igranjem na razna godala, kazanjem poučnih filmov, predavanji, plesom itd. ter gledati na to, da so bile stenske novice vedno sveže in zanimive.
Po ^obedih, med katerimi je bil zajtrek ob sedmih zjutraj, južina ob enajstih dopoldne, čaj ob treh popoldne in večerja ob petih ,so se potniki v večjih in manjših skupinah ali pa posamič hitro razkropili po krovu, če je bilo vreme sončno in toplo, drugače pa kjer koli že v notranjih prostorih. Tu si opazil nekaj od 36 Madžarov, ki so se poleg 19 Čehoslovakov in dveh finskih deklet tudi vozili z nami; tam je bila gruča zagorelih Dalmatincev, tu večje število Ličanov, na vso moč zaverovanih v neko jako resno zadevo; tam pri knjižnici je sedelo na razpetnikih dokaj Slovencev, ki so se večinoma držali skupaj ter po vsej priliki tvorili najveselej-šo družbo na ladji. Kajti tovariši Švigel, Germek in Medvešek so vedno skrbeli za to, da ni manjkalo šaljivih anekdot med nami.
Mnogi so čitali knjige iz par-nikove knjižnice, v kateri je zelo pogrešati slovensko čtivo.

!■
(i '	M
v st
■'	\l|'4 ■ I*'
r,


Mnogi so igrali šah in karte, trije ali štirje so v čitalnici pisali na stroje, dokaj ljudi pa si je kratilo čas stem, da so drug drugemu pripovedovali razne do-godljaje iz lastnega življenja. Tako je tudi Jože Marn meni razkril vse svoje življenje, čigar boleči dogodki se mi zdijo tako značilni in zanimivi, da bi morda ne bilo prav nič napak, če bi jih res kdo zapisal.
Dosti potnikov in potnic je prostovoljno pomagalo parniko-vim uslužbencem pri njihnih vsakdanjih opravilih in naši mizarji pa tesarji so na zadnjem koncu naše ladje vsak dan.te-sarili in mizarili ter izdelovali razne potrebne predmete za parnik.
Tako so se vrstili dnevi drug za drugim in dne 3. julija so se nam pokazali prvi azorski otoki, a sledeči dan popoldne pa smo pluli mimo zadnjega in največjega z imenom Sv. Mihael, ki je 770 milj oddaljen od portugalske obale. Najvišji vrh na njem je 3,700 čevljev visok in njegovo največje mesto šteje 15,000 prebivalcev. Smokve in banane donašajo prebivalstvu kaj lepe dohodke in koruza je najvažnejši posevek. Zemlja je na tem otoku po dolinah in gorskih pobočjih skrbno obdelana, vsled česar se opazovalcu razgrinja krasna panorama.
Dan 5. julija je bil za nas Slovence na ladji zato pomemben in važen, ker smo imeli svoj prvi sestanek. Ko je tovariš Novak na njem prečital del krasnega Ingersollovega govora o Tomažu Paineu v slovenskem prevodu ,so prišle splošne in posebne zadeve na dnevni red. Med tem razpravljanjem se je omenil tudi največji narodni praznik v Zedinjenih državah ameriških— praznik ameriške neodvisnosti, ki se navadno obhaja dne 4. julija vsako leto. Pri tem se je iz-rečno obžalovalo dejstvo, da je sedanja ameriška vlada zašla v svoji zunanji politiki na kriva pota ter popolnoma pozabila smeri in cilje, začrtane ameriškemu narodu v znameniti izjavi ameriške neodvisnosti.
Ti koristni in poučeni sestan-so se odtlej naprej vršili vsak dan do konca našega potovanja.
Tako smo preživaljali dneve drugega za drugim po mirnem morju in ob idealno lepem vremenu. Da bi se naša ladja preskrbela s kurivom, se je ustavila v lepem in kaj prostranem zalivu pri Gibraltarju, od koder je že čez nekaj ur odplula v Sredozemsko morje ob afriški obali in blizu Algiersa krenila tako, da smo se peljali mimo Sicilije na severni strani v Tirensko morje, nato skozi, Mesinsko ožino v Jonskega, a iz tega pa v Jadran ter se potem pomikali po njem v smeri proti naši Reki.
Na tem poslednjem delu svoje poti smo postali najprej pri otoku Visu, da se je ukrcalo nekaj naših komisij na ladjo, zatem pa še v Splitu, kjer so morali oddati nekega nenadoma obolelega mornarja v bolnišnico, med tem ko je bilo drugače zdravstveno stanje med vsem prebivalstvom našega parnika v vsakem oziru zelo zadovoljivo.
"Radnik" je odslej naprej plul skoro tik dalmatinske obale. In naše morje ga je v svoji prelest-ni modrini sprejemalo v domovino z visoko pesmijo mehkih objemov, ko smo se dne 14. julija bolj in bolj bližali svojemu cilju — reškemu pristanišču — utripajočih src in upajočih duš.
"Sprejmi nas, naša domovina mila, zapustiti Tebe, želja naša iii nikoli bila!"
S tem napisom v velikih, rdečih črkah pod krmilnim mosti-čem nas je naš parnik poklonil novi Jugoslaviji, ki se na križevi poti že dviga iz razvalin, trpljenja in solz vsa prerojena in prekaljena v krvi besnih bojev za svobodo, vsa zmagovita, čila (in neupogljiva, da bodo našla njena ljudstva boljše in lepše življenje v njej, ko bodo zabrnela
. . i, 11 i.lVf	'
kolesa naših industrij širom po prelepi domovini.
S krova naše ladje se je razlegalo petje potniškega zbora ... Z ladij v pristanu so se za-čule sirene v pozdrav "Radni-ku," ki je počasi polzel v luko s svojim dragocenim tovotom do pomola. Tu zavalovi morje človeštva od navdušenja in gi-njenosti nepopisnih trenutkov. V polni zavesti pomembnosti takih dogodkov. Zvoki dveh godb, radostni vzkliki iz tisočerih grl in solze silnega čustvovanja, to vse se je zlivalo v val občutja, ki se ne da popisati z besedo. Sledili so govori, prisrčni in ognjeviti govori sprejemnega komiteja. Domovina nas je sprejela z odprtimi rokami. Smo na domačih tleh, prežetih s krvjo in toliko obetajočih . ..
Doma smo ... Ta misel, to opojno čustvo se je razodevalo v očeh nas vseh. Doma, doma . • • To je polnilo mojo dušo, prevzeto od nepopisne blaženosti kakor v bolniku, ko preboli težko bolezen . . .
"Domovina, ti si kakor zdravje!" sem vzkliknil s Cankarjem, ko sem se sledeči dan s skupino slovenskih izseljencev v družbi s tovarišem Karlom Florjanči-čem, upraviteljem gradnje me-sokombinata pri generalni direkciji zvezne industrije v Beogradu, in tovarišem Albinom Kovačem iz izseljeniškega odseka pri ministrstvu za delo peljal iz Reke v Ljubljano in od tam v prijazni Kamnik. Z. A.
Urednikova posta
Obvestilo pevcem zbora "Slovan"
Kakor je že znano, bo Slo* venski društveni dom na R®' cher Ave. praznoval 30. septembra 30-letnico svojega obstali" ka.
Na to proslavo je povabljenih več pevskih zborov, med nji#i tudi pevski zbor "Slovan". Zato tem potom prav vljudno prosi' mo vse pevce, da se gotovo udeležite vaje, ki se bo vršila daneS (torek, 14. spt.) Zelo važno j®' da smo vsi navzoči ob 7:30 zvečer. Ni se treba ozirati na stare navade, da se vaje, napovedane za 7:30, začnejo ob 8. pokažimo tudi mi, da poznamo točnost!
Zadnji torek se je vršila vaj^' po vaji pa je bila seja, na kateri je nas predsednik Josep'^ Durjava dosti apeliral na naS vse, naj se držimo točnosti. Vsak dobro ve, da je do proslave le malo časa, za omenjeni nastop pa smo imeli le enO vajo.
Torej še enkrat: ne pozabit® na hocojšnjo vajo ob 7:30!
Frank Rupert, tajnik-
Živo zanimanje za tržaški velesejem
V inozemstvu kažejo živo zA' nimanje za velesejem, ki bo ^ Trstu od 15. septembra dalje. Za Trst je posebne važnosti, da so privolile glede udeležbe na velesejem vse države zaledja to 3® Jugoslavija, Madžarska, Češkoslovaška in Avstrija. Tudi Švic& se zanima za velesejem in so pogajanja pred zaključkom. Zanimivo je, da bo sodelovala tudi izraelska država s svojimi izdelki in proizvodi; 25 razstavnega prostora je določenih za Italijo. Tudi zapadne države bodo razstavile svoje proizvode-Pripomniti je treba, da ne bo mogla Jugoslavija pokazati vsega, kar bi lahko, ker so nastal® ovire zaradi pomanjkanja stavnega prostora.
Ali ste naročnik "EnakoTpTd'^' nost?" če ste, ali so Vaši prii<^' tel ji in znanci? "Enakopra'^', nost" je potrebna vsaki družic* zaradi važnih vesti in vedno ci^' tualnih člankov! Širite "EnakO' pravnost!"

14. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
WALLACE PODAL V NEW YORKU POROČILO O KAMPANJSKI TURI PO JU2NIH DRŽAVAH
(Nadaljevanje s 1. strani) V borbi za same osnove našega ameriškega načina življenja— stoječ proti vsem načinom ustrahovanja. Od njih pa žari vseza-jemajoči pogum, ista vrsta duha Upora, ki je ustavila armade A-dolfe Hitlerja v pol ducata ev-■^opskih dežel.
Slišal sem, ko je Clark Fore-man tako resnično povedal, da tu doli verjeti v ustavo pomeni, ste avtomatično nazvani komunist"; slišal pa sem tudi nekega mladega univerzitetnega študenta, veterana, ki je dejal: "Je popolnoma kot je rekel general Carison: 'Biti tu označen za rde-^®ga pomeni nositi znak časti.'" Siguren sem, da bo njihov duh duh progresivnih južnjakov— Zmagal na jugu. Bogat na virih, ponosen in pogumen, jug mora Iti in bo osvobojen okovov, v 3terih ga držijo velike korpo-y^cije, ki imajo svoj sedež samo ®tiri milje južno od tu—ne v-irginiji in ne v Tennessee-ju, ^%pak na Wall Streetu.
y®like jeklene korporacije 'žijo ljudstvo razdeljeno
V državi Alabama živijo eden poleg drugega svobodni in fev-alni jug. Nekega dneva smo bi-^ vljudno spree j ti in smo imeli svobodne shode v najboljši ame-^ški tradiciji v Decaturu, untsvillu in Gunthesvillu, ki s® nahajajo v veliki dolini TVA; °aa istega dneva pa nismo mo-g i imeti shodov v Gadseenu, irminghamu in Bessemer ju, testih v katerih imajo vpliv je-
zanikale ustavno pravico svobode zborovanja in svobode govora.
Tam v Alabami smo v enem samem dnevu videli ekonomske osnove sovraštva in segregacije (ločitve zamorcev od belopoltih državljanov).
V jeklenih mestih je dobička-nosno, če se ljudstvo drži razdvojeno.
Sever proti jugu, pleme proti plemenu, kmet proti delavcu— dobički ljudi, ki lastujejo jug, se množijo s tem razdvajanjem ljudstva.
Toda njihovi dnevi so stqti.
Dobri ljudje juga so naučili svoje sveto pismo. Vedo za osnovni krščanski nauk o očet-stvu Boga in bratstvu človeka. Vedo, da je Bog ustvaril vse narode, ki bivajo na licu zemlje, iz ene krvi. Vedo, da smo vsi mi člani eden drugega. Prav tako sigurno kot ljudje povsod, želijo nebesa tu na zemlji in njih ne bodo več ustavili tisti, ki bljuje-jo sovraštvo.
Lastniki rudokopov in livarn, velikih plantaž in časopisov, netijo sovraštvo.
Osebno se ne udeležujejo borb, ampak hujskajo
Ti-le lastniki se osebno ne udeležujejo linčanj svobodnega govora ali pa živih bitij, prav tako kakor se osebno ne udeležujejo borb v vojnah, ki jim prinašajo dobičke.
Toda netijo strasti drugih. Dobili so druge, ki za njih izvršujejo umazano delo. Toda vrste no-
t ,	—JU U1UČIZ.Č111U UClU. JL UVICI	xxv>
korporacije s severa. Ni- rekrutov za njihovo umaza-
^"^0 imeli shodov, ker je polici-3^ vztrajala, da loči Američane po barvi njihove kože. Nismo ^^eli shodov, ker so policijske
V	IJK.UV-Lt;i VlUi, Ud a v	ixjAii
iasti teh korporacijskih mest iprofite le nekateri, dočim
no delo se redčijo, ko vedno večje število mož in žena juga spoznava, da so bili žrtve predsodkov—ter vidi, da so od njih želi
so
tri dnevno delo
na teden od 4. ure naprej do-^ dekle za streženje pri mizah bari. Vpraša se za dogovor ^ 15335 WATERLOO BD!
poštenemu fantu
odda v najem eno sobo. Vpraša se na 1157 E. 71 St.
išče se
v ^ 3 sobe za dva priletna ^ oveka. Kdor ima za oddati naj
Pusti
ali
naslov v uradu tega lista
'^aj pokliče HE 5311.
slovenec
srednjih let se želi seznaniti g ^ovenko poštenega značaja v Vrho ženitve. Katero zanima ^3 se zglasi ali piše na ^'Ph Zak, 4017 St. Clair Ave.
njim in njihovim sosedom pred-jsodki prinesli samo bedo.
Delavci, kmetje in neodvisni trgovci juga se obračajo proč od lažnega vodstva tistih, ki se jih je označalo za "južnjaške liberalce." Obračajo se proč od teh, ki so pridigali strpljivost z nestrpljivostjo, strpljivost s se-gregacijo, strpljivost z morilskim Jim Crowizmom. Spoznali so, da so ti ljudje le nekoliko bolj na levo od Hitlerja in Ran-kina.
Naučili so, da nihče ne more verjeti v segregacijo in istočasno v demokracijo.
V radijskem pogovoru me je urednik nekega časopisa v Ar-kansasu vprašal o mojem mišljenju glede FEPC. Hotel je vedeti, če bi se vmešal v pravico človeka, da si izvoli svojega druga. Odgovoril sem, da smatram to za najbolj važno pravico. Odgovoril sem mu, da me je prav
vdanost tej pravici vodila v borbo proti segregaciji—segregaciji, ki odvzemi je tako zamorcu kot belcu pravico svobodne izbire svojega druga. Temu človeku, temu istemu zagovorniku segregacije, sem povedal, da čeprav vem, da ne moremo ozakoniti ljubezen, mi pa bi povsem sigurno in tudi bomo ustvarili zakone proti dejanjih sovraštva.
Wallace predlaga mere proti omejevanju pravic
Po celem jugu smo zagovarjali polno zaščito vseh državljanov v okviru ustave Zedinjenih držav. Nocoj hočem pozvati kandidate republikanske in demokratske stranke, naj se skupaj z menoj obvežejo, da bo, kdor koli bo izvoljen uveljavil drugi člen 14. amendmenta nič manj kot ostale določbe ustave. Ta člen naše ustave predvideva znižanje števila kongresnikov za vsako državo, v kateri se omejuje volilna pravica.
John Rankin in trinajstorica ostalih so vkupno dobili manj glasov, kot pa jih je bilo odda nih tu v 25. distriktu.
Leta 1946 je za izvolitev 14 kongresnikov iz Louisiane in Mississippi-ja bilo oddanih manj glasov kot pa v 25. kongresnemu distriktu tu v New Yorku. To ni samo krivično napram ljudstvu new-yorškega 25. distrikta; to je zelo krivično napram ljudstvu južnih držav, katerih svoboda je.bila omejena radi neuspeha kongresa, da se uveljavi 14. amendment.
Ce bo vsak kongresni kandidat, vsak predsedniški kandidat, obljubil, da bo zagotovil ustavno razmerje na osnovi prihodnjega ljudskega štetja, prerokujem, da bomo dočakali konec mnogim zaprekam, ki stoje na poti svobodnim volitvam na jugu.	.
Mi obljubljamo z naše strani, da bomo uveljavili to ustavno pravico.
Kdo so tisti, ki nas sovražijo?
Z obljubo, da se bomo držali ustave, smo si pridobili sovražnikov. Mi smo ponosni radi naših sovražnikov, ki so:
Ljudje, ki zagovarjajo Jim Crow (plemensko diskriminacijo proti zamorcem)?	•
Ljudje, ki zagovarjajo Taft-Hartleya;
Ljudje, ki podpirajo fašiste v Grčiji ih na Kitajskem;
Ljudje, ki imajo rajši ozračje vojne, ker s tem kopičijo dobičke;
Ljudje, ki so sovražili Franklin D. Roosevelta in New Deal in ki so sedaj enotni v sovraštvu proti Progresivni stranki;
Ti ljudje, republikanci in demokrati, ki so skupaj povezani s sovraštvom, izkoriščajo vsak mehanizem, ki jim ga svetuje dvo-strankarski strah, da bi porazili kongresne kandidate, ki zagovarjajo mir.
Demokratje, republikanci in tisti, ki se sami imenujejo za liberalce, so si podali roke, da bi
podprli skupnega kandidate proti kandidatom Progr esivne stranke, proti kandidatom Ameriške delavske stranke.
Podali so si roke v svojem dvostrankarskem gnevu proti ljudem, ki imajo najboljši liberalni in delavski rekord v kongresu Zedinjenih držav. Storili so—ti korumpirani in nevarni ljudje—veliko čast dvema pravima služiteljima ljudstva, VitU Marcantoniu in Leo Isaesonii. Leo Isacsona so počastili S tem, da so mu postavili skupnega nasprotnika. Počastili so Vita Marcantonia s skupno kampanjo grajanja in sovraštva.
Bojijo se našie moči. Videli so, kaj lahko ljudstvo stori, ko je preteklega februarja poslalo Leo Isacsona v kongres.
Videli so, vedno iznova, vdanost volilcev Vitu Marcantoniu, temu dinamičnemu branitelju progresivnih principov. Imajo razloge za svoj strah—pa čeprav so združili svoje vire in napore, mi jih bomo porazili na dan volitev in vrnili Vita Marcantonia in Leo Isacsona v kongres.
O boječih liberalcih in delavskih voditeljih
Z veliko žalostjo sem opazil, da imajo dvostrankarji nove zaveznike; boječe ljudi, ki pravijo, da so liberalci in voditelje delavstva; ljudi, ki nečejo, da Wall Street upravlja z deželo, potem pa prosijo delavce, naj prispevajo dolarske bankovce, da se ohrani predsednika Tru-mana in njegovo wall-streetsko toplo v Washingtonu.
Pravim, da je takšna akcija, takšen dvorezen govor in takšna dvoličnost sramotna, brez morale in korumpirana. , Ti ne-liberalni liberalci, ti delavski voditelji, ki se borijo proti monopolom z besedami, toda katerih akcije podpirajo kandidate monopolov, ti ljudje omogočajo dvorezne govore Truma-na. Omogočajo Trumanu, da obsoja Taft-Hartleyev zakon istočasno, ko ga uporablja, da bi z njim razbil unije in Wagner j ev akt; da zahteva civilne pravice istočasno, ko ohranja segregacijo v armadi in izvaja lojalnost-ne čistke; da zahteva kontrolo cen, potem ko jo je uničil; da zagovarja mir, ko pripravlja vojno.
Najbolj jasni dokaz, da mi, ki pripadamo Progresivni stranki, nismo nepraktični, je zveza sovraštva, ki se jo je ustvarilo proti nam.
Nekateri liberalci in nekateri Pied Piper j i delavstva nam bodo povedali, da so delali kompromise, ker jih je delal Roosevelt; toda obrekujejo velikega človeka, ko svoje akcije primerjajo z Rooseveltovim. Roosevelt je z najbolj spretnim političnim manevrom v zgodovini sveta storil mnoge* svoje politične kupčije, toda vedno s pospeševanjem stvari navadnega človeka.
korupcijo, ne pričakujejo nobenih dobitkov in pospeševanj. Pogajajo se,- da bi pomanjševali zgube. To so boječi ljudje. To so ljudje, ki se lahko čuvajp pouka, da je edino zdravilo za strah, da se vstane in stopi v borbo za pravdo;
Dvostrankarji so spoznali, da se progresivci ne prodaj ej o. Pro-našli so potom svojega vodilnega agenta v New Yorku župana 0'Dwyer-ja, da stranka, v katero je s ponosom vstopil Fiorello LaGuardia, ni na prodaj.
Bili O'Dwyer je to pronašel, ko je poskušal s svojimi bolj domišljavimi ponudami pregovoriti John Rogge-a, naj opusti tekmo za namestniški sedež. Bili O'Dwyer je slišal, ko je Vito Marcantonio rekel: ne! Slišal je, ko je John Rogge rekel: ne! On ve, da bo John Rogge vodil tisto vrsto dinamične, borbene kampanje proti korupciji, katero bi bil moral sam voditi proti Tammany-ju.
O'Dwyer, ki je trumaniziral
svojo lokalno upravo s tem, da je služil istim interesom kot republikanci, da je nahujskal policijo na stavkarje, da je pobijal inflacijo z zvišanjim voznine, da je oklical lokalne lojalnostne ukaze, ta Bili O'Dwyer je spoznal, da progresivci vedo za dvoreznost v govorih, ko jih čujejo.
Kot je predsednik Truman dokazal, da so mu čevlji Roosevelta preveliki, tako je tudi župan O'Dwyer dokazal, da so mu preveliki ,čevlji La Guardia.
Ljudstvu moramo povedati, kdo smo mi, progresivci
Da, naš napis "ni na prodaj" nam je pridobil mnogo nazivov. Toda nič zato, če nas nazivljejo "rdeči', 'ali pa "črni,"- če mečejo na nas jajca ali pa kamne.
Obrabljeni, diskreditirani in navadni politični prevaranti so se pridružili tistim, ki so celo svoje življenje izvajali črno reakcijo. Ustanovili so en tabor, čeprav je v njemu mnogo zastav.
Proti komu so se združili? Kdo smo mi, da so pozabili na stara
krvna sovraštva, da bi se borili proti nam?
Mi smo tisti, ki se zoperstav-Ijamo teku, ki vodi v vojno.
Mi smo tisti, ki bi vzeli iz rok monopolov moč, da lahko rečejo, kdo bo stradal, kdo pa se bo gostil.
Mi smo tisti, ki se s protesti zoperstavljamo politiki proti manjšinskim skupinam, ki se jo upravlja s policijskimi gorjača-mi. Mi smo tisti, ki čutimo, da smo napadeni vedno, ko je barva kože človeka, ali pa barva njegovih političnim prepričanj opravičilo za brutalnosti, pa naj se vršijo v Mississippi-ju ali pa v Harlemu, doma ali pa v inozemstvu.
Mi moramo sedaj iti v vsako poslopje tega mesta, v vsak predmestni dom, na vsak ulični vogal. Moramo povedati ljudstvu, kdo smo. Mi bomo stali pokonci in sprejeli zasmeh najemnikov.
, Mi moramo delati in mi bomo delali, tako da bodo lahko 2. novembra Američani jasno izbirali.
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
Rooseveliovi čevlji so preveliki za Trumana
Ljudje, ki se danes pogajajo s
pick out your own reward
here!
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Y*ar	In 5 Years	In 10 Year*
$ 2:50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
5^ Am^icai Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
Ti/i /» «11 oSclaJ U. S. Treasury adrertlsement—prepared under auspices ohTrtasitfr DiPittmtni and Adraftlslng CoaneH.

Tone seliškar:
TRŽAŠKA
CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje)
se je prekrižal in molil,
je zadovoljen, vzame kredo m napiše na javorovo mizo; Ribi-
sta jedla, vsak v svojih' ca ino pasterička, ne pa, kakor dokler ni bila skleda' stoji-v knjigi; Ribiza ino paste-Po jedi sta se prekriža-1 rizhka. Rad bi čital kaj o želez-j ' je Mica odnesla posodo niči, toda ko obrne prvo stran, ^ jG ostal Tine sam, je vzel z' vidi, da nosi knjiga letnico 1846.
edino knjigo, ki je bila | "To so bili časi cestarja Lu-® mnogo let poleg pratike pri ke," de sam pri sebi. Potem se listal je v nji in poskušal' obleče v delovno obleko in gre J^ati. Najlaže je bral na glas.' pomagat sestri izkopavat krom
^— -I	.	_ v___
kt.
"I - IV ni'
in razločno je Še tisto popoldne se je vreme spremenilo; težki, capasti obla-
pir na varno; nikogar nista imela, da bi jima pomagl. Lep krompir je bil letos! Tine'je izpodko-paval tako naglo, da je utegnil se Mici pomagati pobirati in nositi na voziček. Ko je bil voziček zvrhan, ga je zapeljal pod kozolec, zvrnil in hitel z njim nazaj na njivo. Oblaki pa so se kar naprej gnetli nad barjem, že so dosegli Polhovgrajske hribe;
biti dve vreči izbrano lepega krompirja! To bo temelj njegove učne dobe, temu se ne da izogniti !
Oblaki so lezli niže in' niže, prečudna tišina je tlačila človeka k tlom; nenadoma se je ulilo izpod neba z vso silo. Tine se ni menil za dež in za blato, ki se mu je lepilo na noge. Mica ga je klicala izpod kozolca, z vseh
vsa pokrajina je bila pregrnjena jnjiv so tekli ljudje pod streho, s sivimi oblaki, iz njih je počasi j Tine pa je kopal in kopal, dež
gre v mesto, se bo še en- žpir. at preizi^usil v branju, saj ga| na Dobrovi nikoli Počasi
cital:
začelo rositi.
"Ta dež ne bo zlepa prenehal," je dejal izvedeniško, ko se je oziral po nebu. "Pohitiva, kolikor bova napravila še pred nalivom, bo prav."
"Mene že tako križ boli, da ne morem več," je vzdihnila Mica. "Naloživa, kar je izkopanega, pa bova pod streho prebirala!"
"Le pel ji voziček pod kozolec, jaz ne odjenjam!" je dejal Tine
Mica z velikim rdečim očetovim zbolel zaradi tega blatnega dežnikom in s konca njive kriča- krompirja! Tega pa ne! Kakor la kakor obsedena:	I je bil Karlišnikov moški rod res
"»'Ali si čisto ob pamet ali kaj? ; v neki meri od sile trmast, po-Saj je jutri še en dan, takoj se sebno pri delu—pametnim be-mi spravi pod streho in na peč!" J sedam so le vsi nastavljali uše-Tine je slišal in kopal kar s£ Na srečo se je prav tedaj naprej; nejevoljen je bil na dež strašno zabliskalo in votel, mo-in na blato, no, zdaj pa še Mica I gočen grom je zabobnel čez bar-
je. Naglo je vrgel motiko od se-baba be:—v železo rado trešči—in jo Meni se mudi!" ji je'je ucvrl v hišo. Mica je kurila
i šoto v peči za svinjsko kuho.
s svojo kričavo šnobo!
"Domov se mi poberi, neumna!
odvrnil.
Velika povodnja je bila, ino ki so rinili izza Krima, da se je P^valiia veliko travnikov. . . čez goro kmalu poveznil klobuk;
Poskusil je čitati tudi novi to obeta dolgotrajen dež. Z Mico ^avopig. Ta mu gre bolje, v šo- sta hitela na vse pretege, da bi
Ša je navadil. Sam. s seboj la, da bi jima pomagal. Lep krom- vo. Za mojstra mora vendar do-
mu je curljal s klobuka po obrazu in za srajco. Za nič na svetu ne bo odjenjal, dokler ne bo do volj krompirja za tisti dve vreči. Saj ga je bilo pod kozolcem že več, toda krompir za učnino mora biti najlepši.
Zemlja pa je bila vendar močnejša kot njegova trma. Voda jo je zalivala in mokra ilovaca se je oprijemala nog in motike s toliko težo, da se je močno
"Prehladil se boš in obležal, j veža je bila zakajena, pa ven-potem se ti ne bo nikamor mu-; darle topla; naglo je vrgel s se-dilo. Karlišnikova trma ti taka! i be mokre cape, sedel na prizidek Sram te bodi, da si tako neu- k peči in si grel prezeble noge.
kar modrikaste od vode in mraza.
Mica je z lesenim tolkačem drobila v škafu skuhano kole-
men!y
Jezno se je obrnila z dežnikom, ko ni opravila nič. Prav tedaj je prisopihal vlak po nasipu, veselo in naglo, kakor da rabo in obtolčen krompir za svi-pelje potnike na svatbo; Tine je'nje; vmes jo je kdaj pa kdaj gledal za njim in strmel.	j posilil, jok za očetom, še bolj
"Tega ne ustavi nobeno vre- pa zaradi strahu, da bo tako sa
trmasto in se z,aril z motiko spet i upehal. Čeprav ves premočen, je me!" si je dejal
' ma živela v hiši.
v zemljo, kakor da hoče za vsako ceno še danes prekopati nji-
bil vendar vroč; kmalu je bil ta-
Premislil pa je tudi Micine be- j "Oh, Tine, jaz bom od strahu ko blaten, kakor da se je v raz-'sede: zares vražja smola bi bila, umrla, ko bom tako sama! je orih povaljal. Čez čas je pritekla' če bi zdajle tik pred učenjem ^ tarnala. "Počakaj no vendar še
nekaj tednov!" ga je milo prosila. "Saj ne gori voda za to tvoje učenje!"
Nak, Tine se ne da pregovoriti. Štirinajst let je bil dopolnil spomladi, učna doba traja tri leta; njemu pa se mudi na vlak. Tu ni kaj spremeniti! Toda Tine dobro ve, da se Mica le hlini s svojo osamelostjo, saj bo vendar že prvo noč spal Jože v, hiši, tisto noč po tem, ko bo Tine odnesel pfete.
"Tak ne bodi no tako strahopetna! Kdo te bo snedel—če te pa Jože, se itak ne boš branila," ji je dejal zbadljivo.
"Kateri Jože pa—?" se je čudila Mica.
"Sveti Jože prav gotovo ne, ampak tisti, ki si z njim dogovorjena."
"Jezus Marija, Tine, kaj se ti blede?" se užaljeno pači Mica.
"Nič se mi ne blede, kaj pa skrivaš, ko ni kaj skrivati!"
"Torej moj lastni brat me ob-reku je—?"
(Dalje prihodnjič)
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
V ozko gaz, ki je nastala za njim, se je nameril Ivan Alekse-jevič. Skoraj prav pri vratih, kjer je bilo zborovanje, je ustavil Hristonja nek kozak, sodeč po govorici, z dolenjih krajev.
—	Malo rahle je bi lahko rinil, živina! — je strupeno zinil.
—	Boš pustil, ka-li!
—- Tudi tu lahko ostaneš! Saj vidiš, ne gre dalje!
—	Miruj, uš, če ne, te bom z nohtom. Nemara te bom še stri! — je obljubil Hristonja, lahkotno dvignil pritlikavega kozaka, ga prestavil in stopil dalje.
—	Hu, kakšen medved!
—	Trden je, atamanec!
—	Presneti teleban! Lahko bi štiricolski peljali čezenj!
—	Kako ti ga je premaknil!
poludaršinsko dlan vso Grigori-jevo roko.
—	Kako je kaj' našim?
—	Hvala Bogu. Pozdrave pošiljajo. Oče je naročil, da pridi malo naokrog.
prežetega govora so Grigorij in drugi začutili moč tujega prepričanja. Pravil je o izdajalski politiki Kaledinovi, ki je pognal kozašt^o v boj z delavskim razredom in kmetstvom Rusije, o skupnih koristih kozakov in delavcev, o namenih, ki jih imajo boljševiki, ko se vojskujejo s kozaško kontrarevolucijo.
— Ponujamo bratovsko roko delovnemu kozaštvu in upamo, da bomo dobili v boju z belo-gardističnimi tolpami zvestih zaveznikov v osebi kozaških bojevnikov. Na bojiščih carske vojske so delavci in kozaki skupno prelivali kri, tudi v vojski z buržuaznimi izmečki, ki jih varuje Kaledin, moramo biti skupaj in bomo skupaj! Z ramo ob rami pojdemo v boj
Uncle Sam Says


—	Kako je Petru?	^
—	Petru ... - Ivan Alekse- ^P^r vse, ki so zasuznjevali de-jevič se je v zadn# zasmejal, lovno lju&Avo v teku odAsto---I%!tro,*! neleati ziuUbni.	je grmd njegov Imbna-
—	Vem. No, in Natalja? — ^las.
CKrokaTEKa jiiwrnm-akaj vL --]%";-»«]& noga! TKiunajx-
ke na jeziku! ... — je navdu-
T/si 80 zdravi,	iba 1bik() jo te. Očka se nekaj drži
Hristonja je stegnil vrat in se ozrl po predsedstvu, sedečem zal Ivan Aleksejevič je poslušal
mizo. Tudi od zadaj je lahko	malo odprl usta, od napora^ na
vse videl. Grigorij je še nadalje	gosto mežikal in godrnjal:
spraševal in izrabil kratek od-	— Prav! To je res!
mor v zborovanju. Ko je Ivan	odposlancem je govoril
JtiekskBjevič pripwved()val o i/a-	;K)teg,rien rudar ui se zi-
isi, o vaških iioTTKXih, nsilkrat,	ir veitru. Tfstal
1(0 ])orocal o zbcmi lK\,Bvru]{ov,	, TMsravTial, kalkor dki je na-
stiskal Grigori ju laket, da se je Grigorij kar pačil.
Do you know the best way to assure your children a fine education? Possibly right now you are picturing them in a college cap and gown. But you must realize these will represent the entire cost of a college education. You need not wait until they enter college to start paying for it. Start now on the safe, sure-saving way with U.S. Savings Bonds. In ten ytars you'll have $4 to spend for every you put in. There are two automatic ways for the purchase of U.S. Savings Bonds, your firm's Payroll Savings Plan, or, if self-employed, your bank's Bond-a-Month Plan.	V.S. Treasury Department
zamenjal ga je lepotec Ščaden-ko z brkicami, pristriženimi po angleško.
—	Kdo je to? — je Hristonja povprašal Grigorija in stegnil grabljasto roko.
— Ščadenko. Eden izmed bolj-ševiških poveljnikov.
—	In to?
—	Madelštam.
—	Od kod?
—	Iz Moskve.
—	Kdo so pa onile ? — je Hristonja pokazal na gručo odposlancev z voroneškega zborovanja.
—	Vsaj malo pomolči, Kristan.
—	Sveti križ božji, kaj pa je nemara takega, če sem radoveden! ... Le povej mi: kdo pa je tistile, vidiš, ondile sedi zra ven Podtelkova, tisti dolgin, a?
—	Krivošlikov, iz jelanskega okraja, iz vasi Gorbatov. Za njim sta naša — Kudinov Do-neckov.
Kozaki so stali tesno drug ob ki so poslali njega in Hristonjol	delov, se ozrl po mno-
drugem, so se režali in nehote spoštljivo pogledovali Hristonja, ki je bil z glavo višji od vseh.
Grigorija sta našla ob zadnji steni. Čepel je, kadil in se pomenkoval z nekim kozakom, odposlancem 35. polka. Zagledal je sovaščana in povešeni vra-nječrhi brki so mu zadrhteli v smehu.
—	T ju . . . kakšen veter je pa vaju prinesel? Pozdravljen, Ivan Aleksejevič! Kako živiš, stric Hristan!
—	Zdrav sem in nemara nič več rodoviten, — se je zasmejal Hristonja in stisnil v svojo
semloi]. Ilaifnokar je laicel ]?o.	da
izvedovati, kako m kaj je kaj v i	^ pomirilo hrumenje. Ta ru-
ICainenski, toda ta cas je nekdk)	^ pc,dot*!n ladijsld irrvi:
izmexi seclecOi za mizo zavpil:	krepak, suh, s\re-
:— Zdaj, rojaki, bo spregovo- til se je zelenkasto — kakor da ril poslanec delavcev-rudarjev. je poškropljen z galico. V luk-Prosim, poslušajte ga pazno pa njicah po obrazu se mu je v
drobcenih, neizbrisljivih pičicah
debeli I premogov prah ih ravno tak premogov lesk so imele iza-belaste in od večne teme in črnih plasti zemeljske notranjščine obledele oči. Otresnil je s
v BLAG SPOMIN
ob četrti obletnici prezgodnje smrti naše preljubi]ene in nikdar pozabljene mamice
tudi mirujte.
Srednjevelik možak z mi ustnicami si je popravil nazaj počesane rjave lase in spregovoril. Na mah, kakor bi od rezal, je potihnilo čebelje brne-l —
nje g asov.	kami, stisnjenimi v pesti, kakor
Takoj ob prvih besedah
— Kdo je-na bojišču uvedel smrtno kazen za vojake? Kor-nilov! Kdo nas duši s Kaledi nom? On! — in pohitel je, da ga je zadavil klic: — Kozaki!
govega razvnetega, s strastjo
I
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za
[naklonjenost za vsakovrstno za
I varovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŠI ČEVLJI •
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. I ako jih oddaste v popravilo zan& sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši I prvovrstno delo.
Ffank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Rose Yager
ki nas je za vedno zapustila dne. 12. septembra 1944.
Mama naša, mama mila,
več ne čuje vaš se glas,
leta štiri so minila,
odkar si zapustila nas.
Z ljubeznijo mislimo na Tebe,
ker si tako rada imela nas vse,
v naših srcih vlada žalost,
ko spomin na Tebe budimo.
Predraga in nikdar pozabljena mama, vse prezgodaj si nas zapustila,
spomin na Tvoje zlato srce,
bo živel med nami do konca dni.
Žalujoči ostali:
Otroci
mL:-u.
Cleveland, Ohio, dne 14. septembra, 1948.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
Bratje! Bratti! Bratcf! Komu se pridružite? Kaledin si želi, da bi se opijanili z bratovsko krvjo! Ne! Ne! Ne bo po njihovo! Podavimo jih, pri Bogu, pri samem peklenščku! V morje bomo pometali te pošasti!
—	Pas-s-sja noga! . . . Hristonja je razkrehnil usta v nasmeh, zaploskal z rokami in ni vzdržal, da bi se ne zakroho-tal. — Ta-ko je! ... Daj jim po čeljusti!
—	Jezik za zobe! Hristan, kaj pa je? Ven te bodo treščili! — se je prestrašil Ivan Aleksejevič.
Lagutin, kozak iz Bukanov-skega in prvi predsednik kozaškega odseka pri vseruskem osrednjem izvršnem odboru drugega vpoklica, je ožigal kozake s krvavimi, neurejenimi, a v živo zadevajočimi besedami. Govoril je predsednik Podtelkov,
—	Samo tole te še vprašam . . . Kaj pa le-onile . . i ah, ne! . . . tale zadnji, grivasti?
—	Jelisejev ... ne vem, iz ka terega okraja.
Hristonja se je zadovoljil in umolknil, poslušal je novega govornika s prejšnjo nezmanjšano pažnjo in prvi prevpil stopino glasov s svojim globokim, za oktavo nižjim "tako- - -o je! . ."
Za Stjohinom, enim izmed kozakov - boljševikov, je nastopil odposlanec 44. polka. Dolgo se je davil z iztisnjenimi, neu-glajenimi stavki: zinil je bese-
Redna mesečna seja direktorija
Slovenskega društ. doma
'	na Rechar Ave.
se vrši
VSAKO TRETJO SREDO v MESECU
Vabi se direktorje na polnoštevilno udeležbo.
J. ROTTAR, ta j ni.k
do, jo kakor žig pritisnil v zrak, potem pa umolknil in mrdal z nošom; toda kozaki so ga poslušali zelo pazljivo, samo nekajkrat so ga ustavili s odobravajočimi vzkliki. Kar je govoril, jih je očividno živo prizadevalo.
—	Bratci! Našega zborovanja se moramo lotiti kot resnega dela, da ne bo ljudstvu v škodo in da se bo vse končalo
poravnavo! — je zategoval kakor jecljač. — Govorim zato, da bi se kako izognili krvavemu vojskovanju. Saj srno že tako! polčetrto leto gnili po rovih in! treba je povedati, da so se kozaki naveličali, če bi se utegnilo spet tako zasukati . . .
—	Tako je-e-e-e! . . .
—	Čisto prav!
—	Čisto prav!
—	Ne maramo vojske! . . .
—	Treba se je pogovoriti z boljševiki in s kozaškimi oddelki!
—	Zlepa je treba, ne pa takole . . . Dosti je mikastenja!
Podtelkov je s pestmi pobob-nal po mizi in vpitje je potihnilo. Odposlanec 44. polka si je
spet pukal ostro bradico in zategoval ;
—	Svoje odposlance moramo poslati z zborovanja v Novočer-kask in zlepa poprositi, naj se radovoljci in razni partizani umaknejo od tod. Boljševiki p& tudi nimajo kaj iskati pri nas. Bomo že sami opravili s sovraZr niki delavskega ljudstva. Tuje pomoči nam za zdaj še ni praV nič potreba, kadar pa bi se pokazalo, jih bomo sami poprosili, naj nam priskočijo na pomoč.
—	Tako govorjenje ni stvarno!
—	Tako-o-o je!
(Dalje prihodnjič)
POHIŠTVO ZA
6 sob se proda zaradi odhoda iz mesta. Pohištvo za družabno sobo in za 3 spalnice.
Vpraša se na
1049 E. 71 St., Apt. 1.
GOTOVINA IN IZOBRAZBA
Danes dobite dobro plačo v U. S. Armadi ali pa U. S. Zračni Sili. In če želite, lahko prihranite večjidel tega zaslužka, kajti vaša hrana, obleka, stanovanje in drugi življenski izdatki vas ne stanejo nič.
Istočasno lahko izdelujete korespondenčne tečaje ali pa pohajate večerne razrede po Vzgojnem Programu naših Oborožnih Sil. študirate lahko kakoršnekoli predmete od elementarne (osnovne) študije angleščine do kolegijskih tečajev.
Ako ste graduant višj6 šole (high school) morete obiskovati Armadno Tehnično šolo ali pa Specializirano Tehnično
šolo Zračne Sile, če. služite tri leta ... in izberete si kakršno šolo sami želite pred vojaškim vpisom! Izučite se v koristnem delu ali stroki, ki vam daje pravico do dobrega položaja v službovanju.
Poučite se več o tem pri vašem najbilžnjem Rekrut-nem Uradu—takoj!
U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE
CAREERS WITH A FUTURE
U. S. Army and U S. Air Force
Kodelka's Quality Inn
7303 DENISON AVE.
SE PRIPOROČA ZA NAKLONJENOST Fine vrste vina po 20c kozarec, razne vrste pivo in okusni sendviči.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
MLADA DVOJICA
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita najraje v st. clairskem okrožju, od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 53 U-
Lastnik prodaja
pod zgubo radi odhoda v Calif orni j o, zidano hišo s 6 sobami. Fornez na plin. sadnih dreves in druge ugodnosti. Cena $13,500 s pohištvom vred, brez pohištva $13,000.
Rudolph Knaus
894 E. 238 St., Euclid, O.
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO: '
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za ^13
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13Vž%.
STANDARD PAKETI za naropitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREčE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. I Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE; Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18ih ST.	NEW YORK 11, N. Y-
Telefon: WAtkins 4-9016
1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio
Z-dstopniki **Enakopravnosti
Za St. clairsko okroije:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okroija:	\
JOHN STEBLAJ 775 East 236 Si. REdwood 4457
Za newburiko okroi]«:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

OBLAK.MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 Si. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio