Leto 1S99.
1 145
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CVJI. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1899.
Vsebina: St. 255. Zakon o uravnavi prejemkov v vrsto služništva spadajočih dejalnih državnih slug.
8 55.
Zakon z dne 26. decembra 1899.1.
o uravnavi prejemkov v vrsto služništva spadajo, čih dejalnih državnih slug.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§■ 1.
Slatni prejemki v vrsto služništva spadajočih, naravnost iz državnih sredstev plačevanih državnih slug, na katere merita zakona z dne 15. aprila 1873.1. (drž. zak. št. 49) in z dne 26. maja 1889. 1 (drž. zak. št. 86) so:
1.	plača,
2.	služnostarostne priklade,
3.	dejalnostne priklade,
4.	užitek služne obleke ali pa nameslka zanjo.
1.	Plače in služnostarostne priklade.
Oddelek T.
§•
Plače v §. 1 oznainenjenega služništva, izvzemši listo, ki je imenovano v §. 5 in 6, se ustanavljajo po štirih razredih tako:
1.	razred................ 700 gl.
U.	,	  600	,
IH.	,	  500	„
IV.	,	  400	,
§. 3.
Dotični resortni ministri določajo ukazoma porazdelitev slug v štiri plačne razrede ter ustanové posebne zahteve za dosego višjega plačnega razreda.
§• 4.
Služnostarostne priklade se ustanavljajo s 50 gl. za vsakih pet v dokončni lastnosti v nevojaški državni službi izpolnjenih' služnih let in se vra-čunjajo v pokojnino.
Znesek služnostarostnih priklad ne sme pre-sezati vsote 100 gl.
Za pripad služnostarostnih priklad je merodajna skupna trajnost če tudi pred veljavnostjo tega zakona izpolnjenega dokončnega' (definitivnega) službovanja brez ozira na plačni razred, tako da tudi o prestavi v višji plačni razred ostane že pridobljena služnostarostna priklada v veljavi, oziroma da se v prejšnjih plačnih razredih prebiti služili čas všteva pri izmeri služnostarostnih priklad.
V c. kr. finančni straži prebiti služili čas se vračunja :a pripad služnostarostnih priklad.
Oddelek II.
§■ 5-
Gledë moštvu pripadajočih udov uniformirane varnostne straže, udov civilnopolicijske straže in policijskih agentov, veljajo zastran izmere plač in služnostarostnih priklad nastopna posebna določila,
2l;i
(Slovonlich.
Plače znašajo:
1.	Za nadzornika višje pristojbine
(1. razred).................................... 700	gl.
2.	Za nadzornika manjše pristojbine (II. razred).............................. 600	,
3.	Za stražnika višje pristojbine
(I. razred), oziroma višjega stražnika in za policijskega agenta višje pristojbine (I. razred)............................... 500	„
4.	Za stražnika in policijskega
agenta manjše pristojbine (II. razred) .	450	„
I pravico do služnostarostnih priklad, ki se ustanavljajo s 50 gl. za vsakih 5 v plačni stopnji po 700 gl. izpolnjenih služnih let, in se vračunjajo v pokojnino.
Znesek služnostarostnih priklad ne sme pre-sezati 100 gi.
§• 8.
Trgovinski minister določa ukazoma porazdelitev slug v tri plačne razrede ter ustanovi posebne zahteve za pomikanje v višje plačne razrede.
Služnostarostne priklade, ki se vračunjajo v pokojnino, se ustanavljajo tako:
po izpolnjenem	3. služnem letu na . ß		30 gl. 60
n	w n	r>	v •	t» 9.	Tl	•» ti	n	•	t? .	90 .
n	.*	12.	* TT	T*	- 120 „
n	1	16.	TT	n	• 160 „
» *	20.	»	»T	. 200 „
n	n	23.	n	ti	•	. 250 „
Služni čas, ki so ga ti služniki pred veljavnostjo			
tega zakona prebili v dokončni lastnosti			v nevojaški
državni službi,	se vračunja	pri izmeri služnosta-	
rostnih priklad.
V finančni straži prebiti služni čas se vračunja za pripad služnostarostnih priklad.
Oddelek lil.
§• 6.
Porazdelitev slug v tri plačne razrede je izvesti tako, da naj ostane s tem slugam postopno pomikanje v istem plačnem razredu v višjo plačno stopnjo najpozneje po petih v nižji plačni stopinji izpolnjenih letih, ne kraté določil veljavnih disciplinarnih predpisov, vedno zagotovljeno.
2.	Dejalnostna priklada.
§• 9.
Dejalnostna priklada se izmerja po štirih krajnih razredih, v §. 10 zakona z dne 15. aprila 1873.1. (drž. zak. št. 47) ustanovljenih za državne uradnike, in znaša:
za I. krajni razred dejalnostnih priklad 50 odstotkov od plače,
za II. krajni razred 30 odstotkov od plače, za III. krajni razred 25 odstotkov od plače, za IV. krajni razred 20 odstotkov od plače.
Plača začasno ali dokončno nastavljenega služni štva poštnih in telegrafskih zavodov, na katere meri zakon z dne 26. maja 1889. 1. (drž. zak. št. 86), se ustanavlja po treh razredih, vsak s tremi plačnimi stopnjami, tako:
§• D».
Tistim slugam, ki uživajo naturalno stanovanje, je dejalnostno priklado izplačevati s polovico zneska, kateri bi jim šel drugače.
I	4. stopnja	.
I	razred	\	2.	„
(	3.	„
^	1. stopnja	.
II. razred	j	2.	„
(	3.	,	•
I	1. stopnja	.
III. razred	.
I	3.	„
§•	7.
700 gl-650 „ 600 „
600 gl' 530 „ 500 „
500 gl' 450 , 400 „
Tega prikrajšanja dejalnostne priklade ni v tistih primerih, v katerih je naturalno stanovanje komu odkazano zaradi službe.
3.	Služim obleka.
§- 11-
Natančneji predpisi o dobivanju služne obleke, ki gre komu po §. 1, ali pa njenega namestka se pridržujejo ukaznemu potu.
Iz nižjih v višje plačne stopnje se sluge v istem plačnem razredu prestavljajo po postopnem pomikanju.
Prehodna in končna določila.
§• 12.
Sluge poštnega in telegrafskega zavoda, ki so se pomeknili v 1. stopnjo I. plačnega razreda, imajo
Ob uvrstitvi v posamezne plačne razrede, ki jo je opraviti izvršuje ta zakon, naj velja to načelo, da
ne sme noben sluga dobiti manjšega, v pokojnino vštevnega skupnega prejemka, nego ga je že zadobil ob času, ko je obveljal cesarski ukaz z dne 19. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 159).
Ako bi kak sluga na podstavi pričujočega zakona plače, dejalnostne priklade in služnostarostnih priklad skupaj dobival manj, nego kar so znašali njegovi prejemki plače ali letne mezde, jdejalnostne priklade in služnostarostnih priklad skupaj ob času, ko je obveljal cesarski ukaz z dne 19. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 159), mu je razloček poravnati s priklado, ki se ne vračunja v pokojnino, in se ustavi po meri, kabr se sluga pomakne v višje prejemke.
§• 13.
Osebne priklade je ob pomikanju v višjo plačo, in pa ob zadobitvi v tem zakonu ustanovljenih služnostarostnih priklad, obstoječim predpisom ustrezno zmanjšati, oziroma ustaviti; pri lem naj se ne vračunjajo dejalnostne priklade.
§• H.
Zakon z dne 14. maja 1896.1. (drž. zak. št. 74) se uporablja na sluge, katerim se s tem zakonom uravnavajo prejemki, in pa na njih vdove in sirote.
§• 15.
Vlada se pooblašča, po meri posebnih razmerij za posamezne vrste slug dodeliti izjemoma višje nego v tem zakonu ustanovljene prejemke.
§■ 16.
Iz državnih sredstev plačevane začasne in pomožne sluge je v zmislu zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) o bolniškem zavarovanju delavcev, zavarovati za slučaj bolezni.
Zavarovanje se srne opustiti, ako se dajejo začasnim in pomožnim slugam vsaj v §§. 6 in 8 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) predpisane najmanjše dajatve.
§. 17.
Vsi temu zakonu nasprotujoči zakoni in ukazi izgubé z dnem, katerega obvelja ta zakon, svojo moč in veljavo.
§• 18.
Izvršiti ta zakon, ki obvelja dne 1. januarja 1900. 1., je naročeno vsemu Mojemu ministrstvu.
V Wallsee-u. dne 26. decembra 1899. 1.
Franc Jožef s. r.
Wittek s. r. Chtedowski s. Stummer s. r. Stibral s. r.
Welserskeimb s. r. r. Blumfeld s. r. Jorkaseh s. r. Schrott s. r.
Bernd s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 20, tudi leta 1900. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naiočnina ze celi letnik 1900 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 2G, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858.	. . 50 K desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888.	. . 40 K
,	, . 1859.	,	, , 1868. . . 24 ,	,	, , 1889.	„	, , 1898. . . 60 ,
1869.	187»	. . 32
Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja „ „ 1870.	„	„ „ 1899.................. 1-0 .
V izdajali drugih jezikov stane:
desetletje od' 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 32 K	I desetletje od 1. 1890. vštevši do 1. 1899. . . . 60 K
.	. . 1880.	„	„ , 1889. ... 40 ,	I
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1899. pa staneta . . . . 120 K
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.	za	. . .	. 2 K 20 h		Letnik 1866.		za
.	1850.			. 10.	50 ,		1867.	
.	1851.			• 2.	60 ,		1868.	
,	1852.			. 5 .	20 „		1869.	
.	1853.			. 6.	30 .		1870.	
.	1854.			. 8.	40 ,		1871.	n
,	1855.				70 .		1872.	
.	1856.			• 4,	90 .		1873.	
.	1857.				70 .		1874.	
1858.			• 4.	80 ,		1875.	Tl
,	1859.			■ 4.			1876.	Tl
. 1860.			• 3.	40 .		1877.	n
. 1861.			• 3.			1878.	
. 1862.				80 .		1879.	
.	1863.			<■)	80 .		1880.	
.	1864.			• 2,	80 ,		1881.	
,	1865.	»		• 4.	— ,	1»	1882.	»
. . 4 K 40 h	Letnik 1883.	za . .	5 K	— h
. . 4 , - .	,	1884		5 ,		 „
. . 4 , — ,	,	1885.		3 ,	60 ,
. . 6 , — .	, 1886.		4 ,	60 ,
. . 2 . 80 ,	.	1887.		5 .		 „
. • 4 . - ,	1888.	» •	8 ,	40 ,
. . 6 . 40 ,	.	1889.		6 ,		 „
	,	1890.	Tl	*	*	5 .	40 ,
	,	1891.		6 „		 »
. . 4 . — ,	.	1892.		10 ,		 ,
. . 3 , - .	,	1893.		• 6 ,	— ,
. . 2 . — ,	,	1894.	„ , .	• 6 .		 ,
. . 4 . 60 .	,	1895.		. 7 ,	n
. . 4 . 60 .	,	1896.		. 7 ,	— „
• ■ 4 . 40 ,	„	1897.	T.	•	»	. 15 ,	— »
. . 4 . 40 .	,	1898.	Tl	•	•	. 6 ,	— *
. . 6 . - .	,	1899.	Tl	. 10 ,	— *
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni. kakor
nemška izdaja.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli Iiedo-statlli, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tédnili naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne sainö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (*/4 pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.