List
Tečaj
spodarske
?
obrtniške
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta
Vi*	.1	1.1	4 ___1 1 /iA 1	ili	rv	li ÍA 1	V
2 gold
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr
za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane

Ljubljani v sredo 11. februarija 1880.
O b s e g : Vpliv svetlobe na rastlinstvo.
korist v gospodarstvu. (Konec.
Dobro orodje
velika pomoč kmetijstvu (Dalje.)
Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Konec.)
dobij o trd golžun. Ogerske. (Dalje.)
Pisanke in risanke za ljudske sole. Motniški rimski kamen „Savo fluvio".
0 ruskih ženskih gimnazijah. (Dalje.)
Saliciina kislina in njena Kaj storiti, ako kokoši
Pisma iz
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novicar.
Gospodarske stvari
Vpliv svetlobe na rastlinstvo.
Po prof. dr. G. Hey eru.
Znano je, da ima solnčna svetloba lastnost neorga-nične spoj ine stvariti, pa take spojine tudi razkrojiti. Klor in vodenec, v enaki meri zmešana in na solnce
. v
noma siva, katera se proti severu v bel o spremeni. Pod vročim ekvatorijalnim podnebjem so pa tiči jako pi-
rudeči, zeleni, plavi, rumeni itd. Take barvě imajo
sani
naše tice samo na nekaterih peresih.
Zelena barva rastlinskih delov zavisi od ne-kega barvila, katerega imenujemo „listnato zelenilo" ali
klorofil
>>
(cloropbyll
\
in se
----
nahaja v rastlinskih sta-
postavljena, se takoj spojitá z močnim razpokom, aenci ali pa pri sveČi ju pa brez vsake nevarnosti ne-šamo. Sreberni jodec (Jodsilber) solnčno svetlobo raz-kroj a.
Rastline ogljenčevo kislino v-se jemljejo, a kislec morejo samo potem izdibati, ako jih solnčna svetloba zadene; da ga več ali manj iz sebe dadó, je odvisno
nicah v podobi na pol mehkih krogljic.
Listnato zelenilo opazimo samo pri onih rastlinskih delih, do katerih solnčna svetloba dospé, — tako
od tega, kako solnčni žarki na rastlino padaj o ali pa lomljeno.
ravno
krojiti
Mesečna svetloba ne more ogljenčeve kisline raz-
}
ker njena světlost je celó majhna in je v pri-
meri proti oni od solnca kakor 1:300000.
Ogljenčeva kislina, katera je jako važna vživljenji rastlinstva, vsled ogljenca, katerega si rastlina prisvoji
so krom pir jeve klice v kletih ali hramih blede barvě ; če pa zraven okna izrastejo , se p o z e 1 e n é. Buča je na strani, s katero na zemlji leží, skoraj čisto bele barvě, ker te straní svetloba ne zadene. — K1 o-rofil nahaja se samo v živečih rastlinah in se v jeseni na pr. pri listji v neko rumeno barvilo (xanthophyll) spremeni. Listnato zelenilo se ne raztopi v vodi, raji v eteru, najraji v solnati kislini. Listje drevesno ne potřebuje mnogo tega zelenila; Bercelij trdi, da celo drevó srednje velečine za pozelenje listja samo 10 gramov potřebuje.
Ako pomislimo, da se rastlinski sladkor in eterična
olja iz ogljenčeve kisline in vode vsled vpliva svetlobe
more samo tako dolgo koristiti svetlobo vživa.
;
t oi taouiua	j t> o j	_	.S	.
dokler rastlina tudi stvari j o, ker svetloba kislec iz omenjenih spojin izlo-
Nekatere rastline v tmini živijo
te spadaj o v
uv^x kj xctatiiuv/ y t lu i u i ai y il \J , ai be Duauaju ▼
najnižje organizirane razrede. Tako nahajamo večkrat v rudnih jamah glive, osobito iz vrsti „byssus" in „aga-ricus" ; v sredini sadja, kamor gotovo svetloba nikoli ne dospè, dobimo plesenj (hypbomycetes, Scbimmelpilze).
Rastline ne zahtevajo za svoj obstanek enake mere svetlobe, pa tudi pot, kako svetloba do njih dohaja, je različna. Borovnici (vaccinium myrtillus), na pr. ne
čuje, se nam potem ni čuditi, Če sadje, posebno pa grozdje, v letinah, kedar je mnogo jasnih, svetlih, pole-tinskih dni, več sladkorja, in prijetnejši duh in okus
UgajajO ouiui/ui ami ivi , «au uavpixv ua'iiju pauajkj , aatu
se tudi navadno v gozdu zgubi, ako preveč drevja v njem izsekamo; navadni vresek (calluna vulgaris) na-sproti pa ne ljubi sence od drevja. Večina praprotov, mahov in gob zahteva raztrešeno lomljeno svetlobo. Lišaje (lichenes) pa nahajamo ravno tako v senčnih kakor sončnatih krajih.
Na gorah rastejo nekatere rastline na prostém, katere v ravninah samo v senci nahajamo, a temu je skoraj gotovo vzrok to, da so na gorah svetli dnevi redkeji nego v ravninah; megle in oblaki nadomestujejo tukaj senco gozdnega drevja.
Velik vpliv ima tudi svetloba na barvo
solnčni žarki, ako navpik na-njo padajo
zato
ima, kakor v deževnih poletjih. Se ve da tudi to pio ta tukaj mnogo vpliva.
Od nekdaj uže pripisuje se tudi mesečni svetlobi neki vpliv na rastlinsko življenje. Posebno vrtnarji se radi po tem ravnajo in mislijo, da nekatera semena, se-jana pri prvi polovici meseca, hitreje klijejo in biljke bolje uspevajo. V zahodni Indiji trdijo, da les posekán, kedar je polna luna, popřej začne gnjiti in se rajši raz-poka memo onega, ki je v kaki drugi dobi posekán bil.
in
Nadgozdar Sauer je to opazoval 20 let, tega mnenja, a zraven tega se je prepričal
tudi
da
on je je za
VV^Vf x a i u v nj y M Cii mi t via	J Jl Ji AVlWi f	j v MA%m
tehniško porabo najbolje les posekati takrat, kedar se me^ec manjša, ker v tej dobi naj manj rastlinskega soka
Mogoče je, da so omenjene prikazni ▼
v
sebi
ima.
zvezi s stanjem meseca, a gotovih in natančnejih doka-
zov nam o tem še manjka.
Jan. K.
Pihelštajnski.
tičjega perja
arvo cvetja in naáem podnebji je barva tičev veči-
Dobro orodje
velika pomoc kmetijstvu. mačemu oraIu> katero tu in tam rabijo in ga imeiiujejo
"	/ ^AM A «Vftl« 4 /\ OA	/J	1« ^v I * A M l« A 1 >---1
(Dalje.)

pa 28 gold.
Cena mu je 20 gold, brez kolic, 8 kolicami
(Dalje prih.)
Omeniti moramo vendar, da Cugmajerjevo drevó ni prav za vsako zemljo primerno. Sleberna zemlja zahteva primerno oralo, zato tudi v isti zemlji ne more eden in isti plug služiti za plitvo ali pa prav glo-
boko oranje.
Za srednje zvezne zemlje je Cugmajerjev plug, kakor rečeno, izvrstno dober plug, za prav težko ilovno zemljo treba drugih plugov, kakor tudi za
Salicilna kislina in njena korist
darstvu.
gospo
(Konec.)
težki kameniti svet
y
na
pr
za prvo „Vidač",
za
Kakor meso se dá tudi m le ko s pomočjo salicilne kisline več časa frišno in sladko ohraniti. Treba mu
drugi pa ,,Grignon", o katerih bomo pozneje govorili.
Za hribovske kraje izdeluje gosp. T. Bohrer
nekaj salicilne moke pridjati in jo ž njim prav dobro pomešati. Da je to velike koristi za gospodarstvo, přiznal bo vsak, kdor pomisli, da se tako iz mléka
„obračljivo oralo" (Kehr- oder Wendepflug) nam kažete pridjani podobi.
Prva kaže na lev o obrněno oralo.
;
kakoršno dobi vsa smetana. Koliko se pa salieilne kisline ima
vselej porabiti, to so skušnje dovolj jasno pokazale. Kdor ima za mléko klet, kjer termometer kaže toplote
14 do 16 stopinj R., in če 10 litrom mléka vmeša
grama salicilne kislme v podobi moke, ta bo na svoje začudenje zapazil, da mu je mléko frišno in sladko ostalo celih 12 ur dalje, kakor brez salicilne kisline.
8esede
ne
Ako je klet še bolj hladna (10 stopinj R.) mléko celih 24 ur ne. Več salicilne kisline ko se pri-
mesa
f
dalje ostane mléko nespremenjeno
Kdor
pa
vzame na 1 liter mléka po 5 gramov salicilne moke, ta ga ohrani frišno v kleti s 12 — 16 stopinjami R. po
do
dni, v shrambi s 10 stopinjami

celó
dni.
Za navadne potrebe utegne dosto biti, ako se 12 gram»
liter jemlje. Tako ostaj a mléko frišno do 36 ur,
na
oralo.
Druga podoba pa nam kaže na desno obrněno pa ne zgubi lastnosti za narejanje smetane.
Enake in velike koristi je salicilna kislina tudi za
ohranitev surovega masla (putra). V ta namen se raztopi nekaj salicilne moke; dobíjena tekočina vlije se
v
posodo
?
kjer se puter gnjete. Nekateri
gram na
kilo) salicilno moko kar pri gnjetenji s putrom pome-
šajo. Gledati pa je , da se mešanje vrši enakomerno. Sveto vati je tudi prtiče, v katere se puter zavija, namočiti v salicilno kislino.
Tudi frišna jajca moremo s pomočjo salicilne kisline za več časa dobro ohraniti. Denejo se v vodo kjer se je popřej nekaj saliciloe moke raztopilo. Ko
t
y
ker
pripomočjo dveh vodo v obr ni ti se more na koncéh njiv celo oralno telo. Tako dobrega obračlji-vega orala pač nihce drug ne izdeluje po tako nizki jim vkuhani sadeži v steklenicah dobijo plesnivčevo ceni, toliko bolje, ker to oralo kaj dobro zemljo drobi kožico. Ali naj se ne jezijo več, ker si sedaj vrlo dobro
se zopet izvzamejo, treba jih je do dobra obrisati ia na hladném hraniti.
Gospodinje, kuharice se vćasih mnogo jezijo
in obrača. Kjer se ima orati njiva v eno plat oralo neprecenljive vrednosti.
?
je to
Gosp. T. Bohrer izdeluje to oralo za 24 gold.
y
s
pljužnami vred za 32 gld. S pripomočjo nekega šravfa more se med oranjem oralo staviti tako, da manj ali več globoko orje. Oralo s šr a v fino pripravo veljá
pomagati morejo. Plesnivčevo kožico naj odvzamejo in potem na vrh položijo snažen papir, ki so ga bile prej namočile v salicilno kislino.
Zdravnikom rabi salicilna kislina, da gnjitje pri
ran ah zabranijo, vsled česar te hitro ćelijo.
e velike važnosti, škoda le,
u /
Sploh salicilna kislina
pa 26 gold.
Poglejmo zdaj Bohrerjev majerjevi sistemi (Doppelpflug).
„dvojni plug" po
Cug-
da je sedaj še predraga. Kilogram veljá 11 gold, in če
se vzameta 2 kilograma, 10 gld. 50 kr. Ako še poštne
in druge potroške vračunamo, stane 1 gram več, kakor
.....> da j«
krajcar. Vendar mnogokrat je korist tolika vsakako vredno kupiti nekaj salicilne kisline.
Po „6teier. Landb."
iz „Slov. Gosp
a
Ta plug se rabi v goratih strmih legah
On
ima dva oralna telesa in
ročice
Sporain na zaslužne kranjske sadjerejce.
(Konec.)
Leta 1868. so dobili svetinje: Pire France, misi-jonar v Ameriki, Jarc Jožef, kmetijski sin v Medvodab
tudi v strminah izorje vsa njiva v eno plat
njim se lahko Volčic Anton, hlapec v dragatuškem farovžu, Fazan
9
kar
je v
takih legah velekoristno. Enako je to oralo našemu do- v Radoljici;
Jožef, gozdar v Poljanah na Kolpi, in Dežman Matevž
častno diplomirani pa so bili: Tuma
Jožef v Radoljici, Kadivec France v Loki in Trebec Gašpar v Senožečah.
Leta 1869. so dobili svetinje: Bergant Blaže od sv. Tomaža pri Loki, Mulej Jožef iz Studenšič, Povše Jožef iz Zaboršta na Dolenjskem, Tifoit Jožef v Golo-binjeku ; — častno diplomirani pa so bili : Schaffer Edvard, grajsčak v Vinji Gorici, Hudovernik France v Radoljici, Karol grof Lanthieri, grajsčak v Vipavi.
Leta 1870. so dobili svetinjo: Vode Jožef iz Dol-skega, Deklev* Leopold iz Košane, Barle Jožef, učitelj v Vipavskem trgu, Sajè Janez, učitelj Predoseljski, Muhič France, učitelj iz Vinskega Vrha blizu Vinice ; — častno diplomirani pa so bili: Treo Anton, Godec Matevž , pomorski zdravnik v Ljubljani in posestnik v
Toplicah.
Leta 1871. so dobili svetinje: Stare Primož, Stare Matija in Smukavec Janez, vsi iz Podjele bohinjske, Bernard Albert, podobar pri Fužini, Markelj Janez, Mencinger France, učitelj , oba iz Bohinjske Bistrice, Jančar Alojzij iz Dovjega, Eisenzopf Matija iz Starega Loga , Strainar Janez, mlinar iz Gotne Vasi, Kastelic France iz Novomesta, Dermelj Dragotin, ^učitelj v Po-ítojni in Zupančič Jožef, gospodar na Crnomaljskem dvoru.
Leta 1873. so dobili svetinje: Pucelj Ignacij iz Sodražice, Jerič Jožef, župnik v Dobu, Bervar Anton od sv. Križa in Ferjančič Jožef iz Slapa pri Vipavi.
Leta 1874. so dobili svetinje: Schônbrun France, učitelj v Metliki, Gospodarič France, borštnar na Vinici, Kenda France, učitelj v Semiču, Zarnik Anton iz Krtine, Vodnik Janez iz Zaboršta, Slovnik Anton iz Zaboršta, Suštar Tomaž iz Vinja, Anton Uršič mladi iz Dobrad, Jan Anton iz Višelnic, Kavčič Val. iz Pernik,
Ozirek Anton, učitelj na Dobrovi.
Leta 1875. so dobili svetinje: Eisenzopf Janez, učitelj v Poljanab, Žust V. iz Klopče, Kerzan Mv iz Žeje, Račič Helena od sv. Helene, Svanel J. iz Št. Vida, Pengal Anton iz Pšate, bom J. iz Pšate in Mebkovec France.
Leta 1876. je dobil svetinjo: Friderik Homan, tr-govec v Radoljici.
Leta 1877. je dobil svetinjo: Adlešič Jurij, učitelj
t Vipavi.
Leta 1879. sta dobila svetinji: Barle Janez, učitelj v Podzemlji in Deutschmann Matija iz Gorenje nemške Loke.
Ta imena so živa knjiga o naši sadjereji, katera se je tudi uže skazala v oćitnih razstavah ljubljanskih, v katerih smo videli lepo sadje, posebno v jabolčnih vrstah. Želeti je vendar, da bi se umna sadjereja po inteligentnih gospodarjih in ljudskih šolah še bolj razvijala in da bi naši sadjerejci vsi od prvega do zadnjega vedeli tudi imena sadnega drevja, ki ga vvsvojih vrtih gojijo.	Žan.
Živinozdravniška skušnja.
Kaj storiti, ako kokosi dobijo trd golžun.
Golžun (krof) pri kokoših je namreč kožnata raz-teza v požiravniku, katera je zato vstvarjena, da se jed v golžunu namoči in mehka postane, predno doli v že-lodec pride. Če toraj kokoš trdo hrano, kakor koruzo, ječmen in take reci v preveliki meri povžije, nima golžun dosti soka v sebi, da bi nabrano jed v golžunu raz-močil in omehčal. Tako ostane povžita hrana ko trda kepa v golžunu in živali zbolé, pobešajo glavo, greben zgubi rdečo barvo, žival postane klavrna, po kotih po-čepa in če se ji ne pomaga, pogine v kratkem času. Ena ali dve majhni žlici dobrega laškega olja, ka-
kor potreba kaže, se vlije v bolno kokoš in vtrjena jed se kmalu spravi v želodec in žival je oteta.
Solske stvari.
Pisanke in risanke za ljudske sole,
izdal in založil Ivan Lapa j ne v Krškem , natisnene deloma pri Karolu Winikerju v Brnu, deloma pa pri Fr. Brožíku v Pragi, unidan tudi v našem listu napo-
vedane, so prišle ravnokar na svitlo. Pisank je 8 vrst, risank pa 4, katere vse so priredjene po znanih Grandauerjevih risanskih vzorih. Vse pisanke in risanke so jako lično izdelane, papir je v vseh prav lep. Po takem bodo dobro ugajale šolskim vajam ter so pripo-ročila vredne.
Ozir po svelu.
O ruskih ženskih gimnazijah.
Iz Rusije. —7j.
(Dalje.)
V	Rusiji imamo tedaj kakor dve stranki tako tudi dve ideji odgoje ženske mladine, zakaj drugače ni mogoče imenovati ne tirjatev realistov ne tirjatev huma-
nistov.
Realisti tirjajo specijalnih šol uže iz mladih, otročjih nog, al take šole bi dajale ženskemu spôlu le enostransko omiko, ki je jako sposobna izbujati razne nizke strasti in po svoji pomanjkljivosti umstvenega razvitja zatirati blaga čuvstva in nravnost; ženski spol bi se po taki omiki le oddaljaval od idealne popolnosti in pogreznil bi se v surovi materijalizem, kateri bi posa-meznim členom človeŠkega obšcestva le redko kořistil, ako je mogoče tako korist imenovati „korist", a ob-ščestvo bi pripeljal do propada. Ideja realistov tedaj niti ideja ni, ker nima nič obščega s hrepenenjem po praktični popolnosti ; realna ideja je le pogubna pomota.
Z druge strani so tirjatve ruskih humanistov blage po svoji ideji, ali nekako podobne so Platonovi idejalni državi, katere, koiikor nam zgodo vi na priča, do zdaj še noben narod ni mogel oživiti. Idejalnih šol do zdaj tudi še noben narod nima. Glavna zadača dobre soie ne more biti nikakoršna druga, razen nravnega in umstvenega razvitja, kakoršno je v stanu priviti se prak-tičnemu življenji.
V	ustavnih državah vlada tista stranka, katera je močneja. V Rusiji pa ustave ni, ne resnične, ne laž-njive. Ruska vlada tedaj ni odvisna od strank v takem pomenu, v kakoršnem v ustavnih državah. Vendar na-pak bi bilo misliti, da v Rusiji na vlado ne vplivajo stranke, ali da vlada ne posluša želj naroda. To se godi v Rusiji ravno narobe. V ustavnih državah večkrat vlada umetna parlamentarna večina, — v Rusiji pa vlada zdaj, k naši veliki sreči, volja modrega vladarja, ki ne vidi nikakoršnega interesa v podpiranji ene stranke na škodo celega naroda, temuč vpeljuje v življenje tisto, kar praktično življenje naroda odobruje. Tako se objasnujejo vse velike reforme pod vlado sedanjega cesarja, in ena iz največih njegovih reform je šol ska reforma. V 25 letih carstvovanja sedanjega cesarja so se šole sploh dvanajstkrat pomnožile, in najveći odstotek tega pomno-ževanja spada na ženske šole. Pri reformi ženskih je vlada zaslišala specijaliste kakor humanistične tako tudi realistične stranke, ter je skušala izpolniti terjatve obéh strank, koiikor je to mogoče brez škode za praktično življenje naroda. Tako so se osnovale „obščeobra-zovateljnija ženskija gimnaziji", v katerih prejemljejo
deklice v takih razmerah ženski ugodno odgoj o, v ka-
*
koršnih razmerah se ugodno za moškega odgojajo mladenci v moških gimnazijah.
Vendar da se izkusi praktičnost terjatev humanistov pa tudi realisto v, je vlada osnovala tudi se sledeče specijalne in više ženske sole: 1) specijalne sole sadovodstva (vrtnarstva), knjigovodstva, stenografije in telegrafije; 2) vise ženske sole v Moskvi in Petrogradu, ki se delé na tri fakultete : a) filologiko-historično fakuiteto, katere predmeti so: občna zgodo vina, ruska zgodovina, geografija, zgodovina ruskega jezika, staro-slavjansko in rusko slovstvo, občna zgodovina slovstva, francoski, nemški in angleŠki jezik, latinski jezik, logika, psihologija in higijena ; b) fiziko matematično fakuiteto s predmeti: matematika, viša algebra, analitična geometrija, kemija, fizika, zoologija, mineralogija in botanika; c) medicinsko fakuiteto za ženske in otročje b olez ni.
Dekle , ki želi stopiti v v i š o žensko šolo, mora imeti spričalo, da žensko gimnazijo z dobrim vspehom okončala, da je prav lepega zadržanja, za medicinsko fakuiteto pa še posebej, da je naj manj 20 let stara.
Naštete specijalne in više ženske sole so pokazale, da so ideje humanistov bolj praktične in tedaj njihove terjatve bolj opravičene, kakor pa ideje in terjatve realisto v. Vlada nikdar ni sprejemala na državno službo telegrafi s tik, a lansko jesen je ukazala tudi privatnim železnocestnim kompanijam, odpustiti iz službe
vse telegrafi stike ter sprejemati v službo samo moške. Vsled tega so se začele telegrafične šole rušiti. Mnogo uSenk imate samo dve fakulteti viših ženskih sol1, nam-reč filologiôna ia materna.
(Dalje prihodnjič.)
Pisma iz Ogeràke.
III.
Po mojih dosedanjih dopisih iz Ogerske bi lahko mislili, da sem strasten občudovalec Madjarov ter da na njih samo občudovanja vredne lastnosti vidim, kakor naši nemškutarji na Nemcih. Vendar jaz sem vedno tega prepričanja, da, kedar, bodi-si naše prijatelje ali naše sovražnike opazujemo, nikoli ne smemo prezirati ne dobrih lastnosti pri prvih, ne napák pri druzih. Kedar dober vspeh stremljenja naših sosedov ali naših na-sprotnikov vidimo, ne zavidajmo jim slepo tega, ne hu-dujmo se po otrocje zato na-nje, ker so nas prehiteli in prekosili, temuč preiskujmo vselej brez slepih strasti po mirnem razumu vzroke, po katerih smo mi zaostali in še zaostajamo, kaj daj a našim nasprotnikom pre vago, večo moč, boljši vspeh in znamenitejšo veljavo; pozve-dujmo njihove odlične lastnosti, dobre poti in skušene pripomocke, po katerih so mimo nas prednost si pridobili ter prisvojujmo si jih! Potem pazimo vedno na njihove napake, krive poti in njihova slaba sredstva ter porabimo njihove pogreške na lastniprid! Spoznavajmo tako naših sovražnikov kreposti, da se s temi za boj krepimo, pa tudi njihove slabosti, katere, ako zmagati hoćemo, zmagovalno napadati moremo!
Oprostite mi te postranske opazke, po katerih se zopet k svojemu predmetu vrnem. ,,Ogerske za Ogre!" to odločno geslo madjarsko naznačuje boj, katerega so Madjari za priznanje svoje veljave počeli. ,,Mi smo mi — Madjari Ogersko državljanstvo ima biti kongruentno z ogersko narodnostjo, toraj kakošnih deset milijonov Nemadjarov, ki v orgerskem országu in v ogerski obla-
sti prebivajo, se mora brž ko brž pomadjariti. Tisza je v ogerskem državnem zboru svečano in odločno se izjavil, da na Ogerskem se sme edino le ob ogerskem narodu govoriti, a kdorkoli bi trdil, da Ogerska ni država edinega ogerskega naroda, temveč nekoliko-
terih narodnosti, ta je državni izdajalec ter se mora kot takošen kazno vati. Madjarski jezik se je proglasil po celi ogerski kraljevini, izvzemši ,,avtonoinno" Hrvatsko, za edinopravnega. V Avstriji imate §. 19. in po njem barem nekoliko utrakvisma ali faktičnega priznanja poleg nemštva Še nekaterih drugih narodnih pravic ; za rajncega Déaka so tudi v Pešti nekateri avstrij skemu §. 19. podobni zakoni za ogersko konstitucijo se ustanovili, pa ti zakoni smejo biti samo na mrtvem papirji, kdor pa se drzne njihovo izvrševanje zahtevati, je državni zločinec ter se kaznuje za hudobnega rušitelja veliko-madjarske državne ideje. Na Ogerskem toraj ni-kjer ni več dopuščeno, s katerim koli narodom v dru-gem nego madjarskem jeziku občevati, vloge v katerem slovanském, nemškem in rumunskem jeziku se nikder ne sprejemajo; še kvitance morajo biti madjarske, in če bi zbornica magnatov odloke ultramadjarske zbornice državnih poslancev ne bila ovrgla, imeli bi testamenti na Ogerskem le tedaj veljavo, ako so madjarsko pisani.
Pogosto mi je prilika slišati bridke tož be Srbo v, Slovakov, Nemcev in Rumunov, koliko sitnosti, težav in stroškov jim to prizadeva, da so v čisto srb-skih, slovaških, nemških in rumunskih mestih in pokra-jinah edino le madjarski uradi ter se stranke z uradniki po tolmačih razumevati morajo ter se sili jo za uradniške odloke, razglase in dopise vselej za drago plačo tolma-čev iskati. Ako pa se zavolj teh silnih sitnosti kdo drzne svojo nevoljo izreci, ga madjarski oblastniki oholo in zaničljivo zavračajo: ,,sramuj se! tisi Oger! ti hočeš biti ogerski državljan in še ogerskega jezika ne znaš ! — Ako ti uredbe in zahteve ogerske države niso po godu, pa pojdi drugam! Ogerska je za Ogre kakor Angleška za Angleže, Francoska za Francoze itd."
S temi argumenti se tudi dolžnost in potreba dokazuje, po kateri šole po celi Ogerski v madjarskem jeziku biti morajo, ker vsakateri ogerski državljan je po tem modrovanji Oger in vsakateri Oger mora ogerski znati; če ne, tedaj ni dostojen, da se med ogerske državljane šteje in na Ogerskem prebiva. Madjari hočejo na vsakateri jim mogoči način, bodi si dobrim ai hu-dim, vse prebivalstvo ogerske kraljevine pomadjariti: državni uradnik toraj nikdo ne sme biti, kdor se Ma-djara ne imenuje ter odločno za madjarstvo oe poteguje, kdor naj bolj za slavo madjarstva kriči, naj bolj še mest 3 in naj bolj Šo plačo dobi. Sole in uradi imajo madjarstvo gojiti, krepiti in širiti, cerkev pa ga blagoslavljati.
Kakor je znano, je ogerski državni zbor v pošlém letu zakon ustanovil, po katerem se mad jarščina brez izjeme v vseh šolah po vseh ogerskih pokrajinah učiti mora; slavjanski, rumunski in nemški učitelji, kateri madjarščine ne znajo, se je morajo v treh letih za dostojno službo naučiti, in ako ob tem terminu ne zamo-rejo pokazati dovoljnega znanja v tem jeziku, se oni, kateri še niso 50 let stari, brezpogojno iz službe odstra-nijo, — tišti pa, kateri so uže 50 let dovršili, „nekako" penzijonirajo. Ni treba omeniti, da so vsi šolski nad-zorniki in oblastniki sami navdušeni Madjari ali madja-roni, katerih je sicer največ in katerih madjarska na-vdušenost ne pozna ne cilja ne konca. Učitelji, kateri med svojimi učenci madjarstvo marljivo širijo, dobivajo za to patrijotično marljivost vsakojakih pohval, odlikovan) in denarnih nagrad; — nasproti pa učitelji, katerih učenci se malo ali slabo madjarščine naučijo, prezirajo, kaznujejo in preganjajo. Kakor učiteljem, tako so tudi učencem slavjanskih, rumunskih in nemških starišev posebna darila in odlikovanja odločena, če se dobro madjarščine poprimejo in madjarskega duha navdahnejo. Za takošne madjarske premije pa ne skrbi samo vlada, temuč skrbijo tudi, ali rekel bi pa naj bolj , privatne osobe in privatna društva: zdaj kakošen bogati prelat,
zdaj kakošen magnat katere koli vrste, zdaj kakošen jenekdaj neka grajščinica stala, poimenovanje ,,graj-mestjan ali trgovec ali kdor koli se hoče patrijotičnega ščinica" pa ni rimska, ampak sredoveška starina, torej,
in za državo in madjarstvo zaslužnega pokazati
9
ali
se
kako pravi ljudstvo, da je gradišče ali grajščinica bila?
vladi za kakošen križec, kakošno zvezdico ali kakošno	Zarad lege ustanove sv. Antona pa znate prav imeti, če
takošno odlikovanje prikupiti, daruje v to svrho večo	ni na Kozjem hrbtu dokazov meni tudi se je uže to do-
ali manjšo denarno svoto. Razven tega pa so tudi skoro	zdevalo, al nepoznán mi je kraj, zato sem po listinskem po vseh mestih društva, katera ob vsakoterih prilikah
A	_	m	mm	* 1	1	% m	m	^
imenu
našel
tudi po kavarnah in gostilnah darove pobirajo za dařila slavjanskim, rumunskim in nemškim šolarčkom, kateri se pridno madjarščine učijo in v madjarskem duhu
odlikujejo.
Madjarska duhovšóina je z vso gorečnostjo vneta za razširjevanje madjarstva: kjer koli mogoče
Savo Fluvio
savski most.
Za to rimsko stacijo se še dan danes kraj lege ne pozna, zato hocem v kratkem svoje mnenje objaviti* Glavna cesta iz rimske Ljubljane peljala je po se-danji dunajski cesti proti sv. Krištofu. To kažejo gro
za razširjevanje madjarstva: Kjer Koli mogoče, se le UdlliA	pruu »v. ivnaiuiu. io	gro-
madjarski pridiguje in veronauk le madjarski uči. Slo- bovj itd. natanko v prof. Můllnerjevi knjigi „Emona"
vaški duho ven, znamenit in pošten mož iz Gornje-Oger-skega, mi je pripovedoval, da tam nekateri duhovni v cerkvi s prižnice slovaškemu ljudstvu prigovarj aj o, naj se vsakdo pridno madjarskega jezika uči, ker to je Bogu dopadljivo; madjarski jezik je žlahtnejši od slovaškega, toraj tudi Bogu ugodnejsi, in kedar se k njemu lepo po
popisani. Kam pa od tod?
kjer je še daudanes „savski most", izurjenost Rimcev pri zidanji cest, ki so si vedno naj-
naravnost proti kraju
To kaže praktično
krajše in naravnostne poteze izbirali.
pripravnega obrežja
za ,,brod
Vsaj
ni
drug je
i(
p^«	v/wiv^jc* zi<» ,,uiuvi , in to kaže pa tudi po-
glavitno velikánská trdnjava nad sedanjim črnuškim
madjarski moli, on molitve rajši in popřej usliši nego mostom, ki je po svoji izvrsni legi in osupljivi veli-
1__J___ _ ^ M ^ M I X 1VB r? A %V\ * 1 A nf i ir% WADi ^ \	kosti sama no sp.hi iavnn «nričaln n važnnflti nif»rii Irp.r
kedar se po slovaški za milosti prosi
Ob navedenih
in še
mnogoterih druzih razmerah
9
o se
katerih pa prihodnjič obširnejše govoriti nameravam tedaj lahko misli, da Madjari v kratkem svoj cilj dose-žejo ter slovansko , rumunsko in nemško prebivalstvo, katero je v njihovi oblasti, pomadjarijo; vendar te želje, kakor mogočne tudi so, se Madjarom ne spolnijo, in
kosti sama po sebi javno spričalo o važnosti njeni, ker je varovala prehod čez Savo menda uže iz prazgodo-vinskih časov. Nje položaj govori za pravo lego na Savi, pa tudi to, da nam druge poteze od sv. Krištofa naprej manjka.
motil
Najboijše spričalo
)
da
se v svojem mnenji nisem
}
_ __ ______pa je daljava po rimskih miljah.. Od Emo ne
sicer prav° za voljo teh brezobzirnih, nasilnih * z vijačnih,	(Iga) do savskega mosta (Savo fluvio) je bilo
renaglih in hudobnih sredstev ne, katerih se v tem	rimskih milj. *) Ta daljava se tudi z današnjo vjerna
..............Sedaj je pri savskem mostu kilometerkamen 61/
oj u poslužujejo. Več o tem prihodnjič.
i
Budapešti 3. februarija.
kilometra, na Viru pa 153/5 kilometra; to dá 6 dobrih
Starinstvo.
Dr. Ahasvérus. rimskih milj ; daljava od savskega mosta do unkraj
M engsa, kjer so podzemeljske razvaline, je pa še do-
"j^*	ťv,uuvuiv'1joq' ,	jo	do vav-
kaj veča. Od Vira do Gradiš ča pri Podpeči pa je
Motniski rimski kamen „Savo fluvio66.
Prošnja do domoljubov.
V. VLPIA. FIRMINA. ANNOR. TRIG. M. VLPIVS. N. MNTA. FIRMINVS. ET CANNONIA. STATVTA. V. F. FECERVNT. ŠIBI. ET. VLPIO
FIRMIANO. F. AN. XIII.
Tak je napis tega
zopet dobrih 5 rimskih m lj. Ce se tedaj te daljave z rimskimi milijami primerijo, razvidi se takoj , da se tù
vse vjerna
Res
Je
)
da je namasti 5 blizo 6'/3 rimskih
, a ni nemogoće
?
da

milj od savskega mosta do Vira je bila rimska pošta „ad quarto decimo" (lapide nekaj bliže stala, kakor sedanji Vir; če pa je, potem
je daljava od rimske pošte pri Viru na Gradišče taista,
kakor iz Blagovice na rimske Trojane.
uže tretjikrat v „Novicah" ome-
njenega rimskega kamna.
Kamen je sam na sebi tako nedolžen, da se prav nič ne more uganiti o njem. On predstavlja neko v Brednjem času rimskih cesarjev živečo družino, namreč zakonske: ,,M. Ulpius Firminusu in njegovo soprogo „Cannonia Statuta", katera sta ta nagrobni kamen svo-
tem, menim, je stvar dosti razsvitljena. Kdor pa ni tega prepričan, svetujem mu, naj vzame v roke karto generalnega štaba in naj natanko vse to pregleda vé, da mora ljubljansko savsko obrežje poznati prepričan sem, da bo potem mojemu popisu pritrdil.
(Konec prihodnjič.)
se in
otrokoma, 30 let
stari hčeri „Firmini" in
jima umrlima
13 let starému sinu Ulpiju Firminu postavila.
Codex Aug. stran 364. imenuje Speier (??) kot
kraj nahodbe. Apianus^je pokazal kraj blizo grada
Y ' ~ ~ ~ To
«
ko
Mnogovrstne novice.
SO let star ega konja, ki ga je jahal
naš
cesar
se je
dal
Sanneck = Savinjek, Žovnek" 2 milji od Celja.
je menda tudi pravo.
Lacij (1551), ki je Apiana prepisal, je po svoji
, sebi prisvojil, in ga na T r o-
1867. v Budapeštu za ogerskega kralja kronati, so 28. dne u. m. zavoljo neozdravljive bolezni zaklali v dunajski živinozdravnišnici. Izvrstno lep konj
je bil v cesarskem
Cebra" imenovan
belec
po
barvi
metodi, kar se
Je
dalo
jane přestavil. Avgust Tyff, ki je toliko o Trojanah pripovedoval, ni vedel nic o tem napisanem kamnu. To dokaz , da ni ne na Trojanah ne v Motniku njegovo
město bilo.
končana.
kobilstvu v Lipici rojen, zadnja leta pa je onemogel in v pokoji živel v hlevu ogerske garde na Dunaji. Da
bi se ga ne bila lotila neozdravljiva bolezen, doživel bi
tem pa je tudi zgodo vina tega kamna
bii morebiti 40 let, kajti najviša starost konjska sega do 40 in se ve malokaterikrat do 50 let.
V 39. l»stu „Novic'
leta 1879. je pisal
Križ nik, da ljudstvo pravi, da ondi, kjer je zdaj tabor
9
Časnikov izhaja v Avstriji 1200, v Nemčiji 3778 na Angleškem 2509, na Francoskem 2000, v Italiji 1226
*
Ni tedaj čuda, da si nasi nemškutarji Madjare za zgled jemljejo in da na to težijo, da bi, kakor na Ogerskem madjarski jezik, tako v Avstriji nemški jezik bil edini pravni
v Rusiji 500 itd
9 9
i
v Evropi tedaj skupaj 13.625.
Aziji izhaja 387, v Afriki 50, v Ameriki 9129,
*
jezik.
Vred.
) Po Peutingerjevi karti, **) Jeiuzaleinski potopiš.
Skupno itevilo dnevnih, teden- Radoslavu Silvestru, v drugi pa tudi vsem gospodom
in gospodićinam, katere so lepo sodelovale. Edino to je
v Avstraliji 100.
skih in mesečnih časnikov na zemlji iznaša po tem
23.291.
* Koliko davka nesó avstrijske pivarne?
Po
go-
tovih davkarskih izkazkih nič manj kot — 21 milijonov goldinarjev.
obžalovati, da čitalnica zdaj Čisto nič petja nima, in da ravnatelji Vodnikove veselice so premalo strogo na red
pazili
>
ki je potreben pri vsaki skupščini
f
ce
tudi je
7
na
v s
dopisi.
namenjena razveseljevanju. Kaj neprijetno je bilo pr. med slavnostnim govorom kakor tudi med gleda-lišno igro slišati nespodobno vpitje nekega vinjenega člo-
věka pod galerijo. Gotovo ne manj neprijetno bilo je
harec in
Pazna 3. februarija.
Gospod župnik V. Pe-
pa
tudi to, da
so ravno tistega člověka
se
celó
sle-
gospod
pri faranih iz Sore 13 vreč
kaplan Ivan Vrhovnik sta nabrala
to je
y
1113 kilogramov
dečemu plesu pustili, in da je bilo na galeriji med plesom več neodkritih ljudi videti s pipo v ustih!
nasi
žita in 20 gold, ter imenovane darove odboru za stra-
dajoče izročila. Gosp. dr. L. Gregorec, urednik „Slov. Gosp." v Mariboru, je isto tako poslal imenovanemu
odboru pri naročnikih „Slov. Gosp ." nabrane 104 gold. ;
gosp. Ivan Čatež pri sv. Ivanu je nabral in odboru poslal 20 gold.; gosp. opravitelj Tramte iz Žužemberka 17 gold.; gosp. Peter Majdič iz Mengša je poslal 3 vreće
čitalnici se sploh premalo na to pazi, kakim osebam da se vstop dovoli. Ni čuda toraj, ako se zapazuje, da se precejšnji del inteligence Čitalniškim veselicam , posebno pa plesom, odteguje. Sicer imamo pa tudi neka-tere odlično narodne gospóde, kateri čitalniških veselic
ne obiskujejo. Vzrok temu je neka bojazen, katera
se mogla uže skoraj smešna imenovati.
Naša čital-
(430 kilogramov) moke
gosp
župnik Kulavie v Št.
Vidu je nabral in odboru poslal 81 mernikov žita in 83 mernikov sočivja; v Kranji je nabral gosp. dekan
Anton Mežnarec 300 kilogramov krompirja in 725 kilogramov žita. S tem potrjujem tudi prejem 28 gold, po
nica preselila se je te dni zopet v nekdanje svoje pro-
Uršiča, iz katerih se je moralo
store v
V •
si
gosp
1
,bralno društvo" respektive „leseverein" umakniti. Sicer
se
1 • V •
shsi
7
da bode to društvo prav v kratkem mirno za-
dremalo. To bode joka po njem! Kaj ne?
si. vredništvu „Novic*

meni izročenih. Vsem imenova-
Rovt
sveČ.
Pri volitvi občinskega starešin-
nim častitim gospodom in neimenovanim dariteljem
ka-odbora
7
kor tudi si. vredništvu „Novic" izreka v imenu za stradaj oče v srednji Istri najsrčnejšo in toplejšo za-
stva 25. dne u. m. so bili izvoljeni : za župana gosp Jak. Petkovšek, za svetovalce pa dosedanji župan
gosp. Fr. H a dni k
7
hvalo
Šenturske gore 5. sveč.
Berbuč, tajnik odbora.
Kune.
gosp
Kavčič in gosp. Jakob
R.
mesec
dni
Ni še preteklo
Železnikov 6. febr. L. (Stiske in delavci.)
Sicer
ko sem nabiral na naši gori prve letošnje je res
da celi svet toži o hudih
časih, vendar
pa
ne-
spomladne cvetlice, uže so se prikazale za njimi druge kateri kraji stiske veliko hujše čutijo menuv nekaterih. in sicer dišeče violice (Viola ogorata) in pa k u r i c e V takém žalostném položaji smo tudi mi v Železnikih.
(Helleborus niger). Vi ne veste
kako
sem se
iih
zel, še bolj
pa razveselil, ko jih včeraj zagledam.
zav-
Na
Slabe železniške kupčije zadnjih let bi bile našim de lavcem
kovačem do malega uže vsem potisnile po-naših gorah uže violice v cvetji, ko doli na^polji za do- potno palico v roke, ter pognale jih po svetu z tre-
ber pedanj debela snežna odej a se pokriva zemljo; pri	****** v «>«	—«* — j~	——
nas v gorah toplo, da bi čez dan lahko golorok hodil	bom tu zapisal — ako bi usmiljeni gospodje bra-
doli v niža vi pa še vedno tako mrzlo, da kar	tje Globočniki ne bili v gotovo lastno škodo
_	4	*	«	^	v *	%	A ^	1 *	« A	1	I	/^V 1	• 1	•	«
bnhom za kruhom, ako bi
in to je gola istina
kar
okoli
škriplje pod nogami. To je pa vendar preveč; ali ni preskrbovali ubogih ljudi z delorn. Od sile imajo uže
to narobe svet? Pane samo naše ponižne gore, marveč raznovrstne železnine nakupičene po svojih mnogihhra-
ki jim leži brez prida, in celó na občutno zgubo.
mih
cela vrsta Karavank, so na solnčnati strani skorej po-
polnem kopne! da, celo nehotični velikani kamniških	Edino le up, da bi se utegnile kupčije s časom vendar
planin: Grintovec, Kočna, Greben in drugi bratci in	zopet kaj zboljšati, podpíral jih je dozdaj pri njihovem
sestrice za njimi, kažejo ti uže gola rebra, česar se lahko	nikoli dosti prehvaljenem početju. Al zdaj se kažejo
vsak
sam prepriča
ako ga je volja, o jasnem dnevu našemu kraju nove stiske. Od sv. Nikolaja sem

tedaj
ogledovati jih. Následek tega je pa tudi, da so studenci cela dva meseca, stojijo zamrznjene fužine Spodnje- in skorej vsi posušili se in voďe v potokih take upadle, Zgornjo-železniške, in tudi Jesenovšk© z valjanskimi da pri mlinih k većemu eno kolo še vrté. Po polu ure stroji (Walzwerk) vred. Zamrznjene pa stojijo tudi žeb
in še dalje morajo ljudje pri nas po vodo hoditi.
bo
se
po
leti, kako
Kaj
hudo bo za vodo, ako ne bo več
ljarske kovačnice. Ubogi trpini kovači so si pomagali dozdaj vendar vkljub strašanskih mrazev z tem, da so
t.
da so si s Človeško
snega padlo po planinah in če ne bo prav pogostoma	žeblje kovali „na pihanje , t. j. ^ o* o viwt^^
deževalo čez leto; od kod se bole voda jemala? Ljudje	pomočjo dali goniti mehove. Al zdaj potekle so zaloge
sicer prerokujejo, da bo prav v kratkem času še obilno	droboega železja, iz katerega se kujejo žeblji, valjanski
snega se nasulo, zlasti po planinah, a kdo ve, ali se bo	stroji ne morejo napravljati potrebnih cajnov, in če nam
to tudi res zgodilo, in ce se zgodi, ne bo zime, katera ^ug	uo uu viai ťiuaW wvtj	, ««
uže čez stri mesece traja, nikdar konca. Take zimske bi se kaj otopilo, in bi zlasti na Jesenovecu ne mogli prikazni, ko jo letos imamo, gotovo uže dolgo ni bilo. kmalu zopet delati, bodo ljudje nemilo primorani
Bog
uže
skoraj
ne bo dal pihati bolj mehke sape
da
raz-
it Vipave u. »v - JL UUi ULI 1 o ULI U V UILčtlUlUJL nasi x^j. U^iu og I	Aoawu	w ^ T vi*
dne t. m. slavili spomin Valentina Vodnika, ljubega kruhka. Tudi mlini stojijo vsi zamrznjeni
sveč.
Tudi mi smo v Čitalnici naši
kropiti
se
ter iskati si po svetu druzega zaslužka in
7
in
Pri tej
7)
besedi" odlikoval se je posebno gosp. koncipient moka se celó za denar uže težko kupi.
Drugje
se
Iju
Steier s slavnostnim govorom
>
ki
ni
bil
zložen, temuč tudi res mojstersko govorjen
jedernato dem pomaga z milodari; tudi naš kraj bi potřeboval na
kdo bi uže pisal
Slava mu! moč enacih dobrot.
hudi
zimi
Gospod Steier je govornik v pravém pomenu besede, ker je povsod zeló enaka ob enem je pa tudi
uu cugaju je jjo, lu ni ođHčen, delaven narodnjak, uu t^a- a* jc uau. vůi^jc jv>	«^v,,
terega se obračamo s toplo prošnjo, da naši čitalnici nas vkljub visocih gorá uže mnogi vodnjaki, sneg pa
hudih nasledkov njenih do ka- se je bati. Ozračje je silno suho; posušili so se pri
tudi v bodočnosti svoje spretnosti ne odtegne. Gledišna
igra „
gre v prvi
Dve bratranki" vršila se je tudi dobro
7
za
vrstij, se
ve Ia, hvala vrlemu našemu
kar
gosp.
tako gine in je tako presušen, da prav nič ni upati, da bi namočil kaj prida zemljo, ako bi tudi jel pihati jug. Bati se je toraj, da bo snegu sledila zdajci huda suša.
Za take, ki pri delu trpijo hude mraze, bi na spomlad	— Tukajšnjemu veteranskemu društvu je do-
tudi kake bolezni utegnile nevarne biti. Z eno besedo: šla čast, da je pres vi tli cesar prevzel protektorat
kVœor «,-po;„da;^-asss:	m«
Le eden je, ki more pomagati, in ta je
Bog
y
naš
mili oče nad oblaki ! Naj bi se usmilil vseh, ki so v
bedah, revah in stiskah!
(0 Abendrothovih sleparijah) piše ,.Edinost
yr
pride
Ljubljane
Cakali smo zopet cei teden, da nam
z Dunaja o dopolnenji ministerst
y
do danes nimamo druzih porocil, kakor to
7
da
zmešnjav brez konca do kraja in vsak dan več
.Ie Na
to-le: Mnogo naših kmetov, katere je Abendroth v Her cegovino z vozom in živino zapeljal, čaka še krvavo zasluženega plačila. Odkar se je poslanec Obreza v državnem zboru potegnil za uboge kmete , opazuje se prizadevanje, da se ta reč poravná; mi smo pozvedali o tem in priporoČamo vsem tištim voznikom, ki niso še
celem svetu je v politiškem takošne, kakor je v Avstrij
ljenji
y
vila v duhu manj šine proti vsem načelom večine vsem načelom ustavnosti in parlamentarnosti
m ali je přejeli vsega plačila, in tudi še niso komu dali poobla-vlada vodi opra- stila, da se potegne za plačilo, naj se obrnejo naravnost
, proti Po tej
do našega rojaka dr. Ferd. Pogačnika, odvetnika
na
Dunaji
Riemergasse Nr. 15). On je vesten mož
poti ne pridemo nikoli do miru, dokler ne stopi vladi tev se bo prav krepko potezal za to, da pride vsak do
na
čelo
moz
y
ki z železno roko prime za krmilo
i _ v	•	•	li
na
zasluženega plačila.
delegaciji je pa 6. t. m.
katerem napisano stoji : ,,p
d
podslomba minister odgovoril na interpelacijo poslanca Winklerja
o Abendrothovem ravnanji s kranjskimi vozniki. Ta od-
(lz seje družbe kmetijske 1. dne t. m.
Konec.)
Dunajsko podporno društvo ubozih dijakov na višji
naj
v
s
oli kmetijski je po vabilo kmetijsko družbo pristopi kot ud podpornega društva; odbor je sklenil pristopiti kot letnik. — Okrožnica si. ministerstva kme-
govor ne daje veliko upanja, da bi ljudje z lepo dobili svoj zaslužek. Gosp. Obreza misli zdaj reč izročiti odvetniku in Abendrotha pa njegovega pajdaša tožiti. Vendar pa je treba reč dobro prevdariti, da ne bodo imeli ljudje še veče škode, ter s svojim zaslužkom zgu-
tij at va
naj
y
po kateri se avstrij skim kmetovalcem s vetuje, přiděláno svoje žito vsako leto hitro postavili
bili
se
tožbenih stroškov. Bodemo videli, kaj da porečeta
na žitne trge, ker le tako je mogoče odb ti konkurenco
Abendroth in njegov pajdaš, nek bankir Rus.
(Nav a dna božićnica v bolniŠnici ubozih otrok) na Poljanah se je letos zakasnila do přetekle nedelje zato
vzeta s to opomnjo, da kranjska dežela žita le v dobrih ker je izročitev režije usmiljenim sestrám bila
dne t. m. Nazočost preblage gospé so-
z amerikanskim in ruskim žitom
»
je
bila
na znanje
y
v
se
dovršena
letinah za svoje domače potrebe přiděla, v unanjo kup-
čijo pa ga nima nikoli prodati. — Odbor za letošnjo de-	Proge gospoda deželnega predsednika in mnogo druge
želno razstavo kmetijskih pridelkov in obrtoijskih	gospode, kakor tudi obilo darov pri božičnici nakupiče-
izdelkov v Gradcu je poslal družbi program te raz-	nih je kazalo zadovoljnost, da je režija prišla v roke
stave s prošnjo, naj ga objavi; odbor sklene vstreči tej	usmiljenim sestrám. Gosp. župan Lašau in gosp. kne-
v 1 • •
želji.
81. ministerstvo kmetijstva naznanja družbi
zoškof dr. Pogačar sta poprijela besedo in v zahvali
daje poročila o porabi lanske državne podpore za vsem dobrotnikom sta oba še posebno povdarjala do sirarstvo in napravo vo dnj ak o v odobrilo, isto tako brotljivost milostljive gospé soproge gospoda deželnega
&>	• /	i	i ii	i	.	•	m	m- m	il	i	•	i#
Ker
pa
predsednika, kateri v prvi vrBti gre hvala
da
je
zeló
tudi porabo podpore za pospeh govedoreje. lánsko jesen zavoljo goveje kuge delitev premij za zanemarjena režija milodarne te naprave prišla zdaj v
goveda na Notranjskem v Postojni
se ni
môglo

bolje roke. Ker se otroška bolnišnica vzdržuje samo po
vršiti, zato
je sklenil odbor, pozvati podružnico kmetij- milodarih, zdravila brezplacno daje lekarna Ternko-
sko postojnsko , naj poroča, kedaj in kako naj
se
letos lani opušČeno premiranje nadoraestilo.
Prošnja
cyeva, ozdravljanje bolnih otrók oskrbuje gospod dr. Kovač tudi brezplačno, zato je od mnozih straní na-
okrajnega šolskega sveta novomeškega je bila re-
stalo
vprašanje :
ali
je
poleg deželne bolnišnice, ki tudi
sena
tako, da se za šolsko mladino posije nekoliko po-
otroke sprejema, in za malo število bolnišničnega ozdrav-
v*
uci-
učnih kmetijskih knjig, denarnih dařil za marljive telje pa nima družba kmetijska na razpolaganje , zato
jih morejo dobiti le iz državne podpore, ki jo c. k. de- mnogo jet je od zunaj
želni šolski svet od ministerstva dobiva, da šanji družbinega odbora razdelí.
ljanja potrebnih otrók res potrebna ta otroška bolniš-
, ki se s tolikimi težavami vzdržuje v hiši, ki uže
nica
y
o
po
zasli-
čedni hiši.
bolj
podrtiji podobna, kakor
Po predlogu podružnice kranjske je bil gosp. Jožef Burger, posestnik in župan v Vogljah, za uda sprej et.
Junci in junice pincgavskega plemena, ki jih je po odborniku gosp. Lasniku kmetijska družba iz državne podpore nakupila in v Kranji Ô. dne t. m. po javni dražbi prodaní, so bili živinorejcem zeló
Kakor nam iz Maribora d,ošla pastirska lista kažeta, je gospod knezoškof lavantinski zdaj vendar
pole
or
o
netnškega lista razposlal slovenskega slovenskemu
narodu svoje škofije.
Došel nam je tudi list bis-
v v
vsec.
Prihodnjič povemo, kdo je junce kupil za pleme svoje
okolice. Isto tako tudi povemo, kdo je koroške ovne dobil.
Ministerstvo trgovstva je volitev gosp. Aleks.
kupa poreškega i pulskega v hrvatskem jeziku.
(Pobirki iz casnikov). „Tagblatt" svoje grdo ro-kovnaštvo v vsakem listu uganja, kajti če bi v vsakem ne metal svojega blata na domaće in druge rodoljube, ne bi vsakdanje hrane imeli njegovi privržene1'. Uni dan se je zopet debelo zlagal, da se narodnjaki uže na vse kriplje pripravljajo na boj za mestne volitve, in ker
Dreota za predsednika
gosp
Karola L u k m a n a pa
ga je strah
y
da
ne
y
za podpredsednika trgovske in obrtnijske zbornice kranjske za letošnje leto potrdilo.
Iz Novomesta nam je došlo žalostno naznanilo
nesramno natolcuje narodno da riti z mestnim premoženjem!
zmagali pri prihodnjih volitvah
go s p o-liberal-
stranko, da ne zna
No, od vas
c e v
pali
y
ki ste celo Avstrij o v strašne dolgove zako-ker ste svojim přívržencem na milijone goldi-
sipali, od
vas liberalcev se na-
Í.WT vmuovui UMILU JU uuaiv £J	ouuvy il c* a i± t* ti i iKJj	^aii ^	Otu o v ujlLU
da je prečastiti gosp. Anton Grašič, kanonik starosta	narje v nikdar sito zrelo
in predsednik kmetijske podružnice novomeške, po daljši	rodna in konservativna stranka ne bode učila gospo-
bolezni. 77 let star, 8. t. m. umi. Danes velečastiti	dariti niti v mestnih. niti v deželnih, niti v držav-
kapitel napravi blagemu rodoljubu slovesen pogreb. Naj nih zborih. Kako dobro so narodnjaki, ko so v mest v miru počiva!
nem zboru večino imeli znali
gospodariti, to je tiskano
poročilo"
mestnega
odbora do leta 1867. s števil- take določbe vzele, po katerih bi jim bila samouprava
kami pred svetom dokazalo. Tudi takrat ste, kakor in samovlada mogoča. Mi ne moremo odobriti one prazne vselej, ob volitvah isto laž
stranko
ono
gnali, da bi poročilo" vam je sapo
oil durvu j ai uuu jjuuiuvuu »«JA« JV/ OU^V
mogli ne besedice ziniti. Narodna stranka vam j
počrnili národno
prlo, da niste
traže, da ti narodi niso zreli za svobodo.
Vsak
rod
Je
zrel
za svobodo, le da svobodoe
naprave morajo
e „mars
route" dala, kako treba mestnemu odboru gospodariti
", da vidite národno gospodarstvo
primerne biti njegovi omiki in njegovim družinskim
Berite ono „poročilo Lagali boste „Tagblato
razmeram in potrebščinam. Ce v vseh teh ozirih vJadna postava ne ugaja našim
je gotovo, o.«, m x c* m orožje, s katerim sleparite ljudi
kajt
i n
vkljub temu še zmirom tolcevanje je vaše
to edino
?
krivi; mi smo svoje
željam in mislim, nismo mi tega
u
f
ki
iz vašega
lista
za-
jemajo svojo modrost
(Maskerada „
rode
Sokolova".) „Kdo ve imena, štej
Ki so prišli v umetnih shode!" Tako je s Ko kijem pač vsak vskliknil, stopivši v čitalnice naše
čarobno okinčane prostore pustni večer
in res
y
čez
600 ljudi obojega
pola
raznih stanov in raznega poli
mnenje v odseku razodeli, al žali bog, da naši predlogi na tem stališei niso bili sprejeti. Govor dr. Riegerjev je bilo mnogokrat z dobro-klici pozdravljan od avtonomistične strani.
Zbornica poslancev je 5. dne t. m. začela ob-ravnavati novo postavo o zemljiškem davku.
tej seji je poslanec knez Liechtenstein stavil predlog zarad premembe državne šolske postave na verski in narodni podlagi. Ta predlog pod-
tičnega mnenja, tukajšnjih in vnanjih med njimi čez po
pira cela avtonomistična stranka, Jugoslovani
Čebi
in
lovico mask
drug
krasnejša od drug
da
lUYltU Luaoa y Ul U^a IVICIOUVJO« WU vu U^v y VIC« 86 ]6 viv
vek mislil přestavljenega v „Tausend und Eine Nacht", se je gnjetlo po vseh gorenjih prostorih čitalnice
čio
Poljaki.
Poslanec Lienbacher izročil je zbornici
predlog, da se dolžnost, ljudsko šolo obiskati, otrukom
, ker
prostora je bilo premalo. Okoli 9. ure je počastil nav-
zoče s svojim prihodom deželni predsednik gosp. vit.
nekoliko časa mudil, pa izrekel prav
Sploh
zmanjsa na
let.
Kali
ki
XV a 1 i 1 U o ^ fti Ov	uvauiittu vuom "iuuuj j/m *■>
ugodno sodbo o veselici in njenih vdeleževalcih
Deputacija nemških Pemcev, grof Mannsfeld, Wolfrum in Schmeykal, je izročila spomenico proti spomenici čeških Slovanov; cesar je deputacijo prijazno
je zopet
j Ziupcb ic en giao	jujuuijauj, uamito i/<* , vic* jo unw
Sokolova" maškerada najkrasnejša predpustna veselica
po Ljublj
namreč ta, da je bila
v
v
Lj ub I j
čeravno tukajšnja nemška lista o nji in
sprejel rekši, da se bode na nj o ozir jemalo, kedar pride česka spomenica v obravnavo.
Iz Zagreba. — Následek onega razsajanja nekaterih
dijakov, po Starčevičevih bedarijah zapeljanih, je bil ta,
sploh o veselicah v čitalnici nočeta nič vedeti, kakor ga bi v Ljubljani in na Kranjskem ne bilo nobenega Slovenca. Med maskami je „Pavliha" bil ena najži-
da
so
bili
preparandi z 9 gimnazijsti iz šole pregna-
ni, mnogim juristom pa
se
dal
vahnejih
podnjih prostorih je bila gnječa še veča
Nemčija. — Bismark
»
consilium abeundi."
delà na to, da se nemška ar-
;
pust
storil kar je
je pokopaval do poznega jutra. Gostilničar je
mogel, m
bo z večerom gotovo zadovolj
mada pomnoži za 100,000 vojakov. Na pismo, ki ga je slavni vojskovodja Moltke prejel, naj bi skusil pre-govoriti cesarja, da se to ne zgodi, je odgovoril : „Vsak dober državljan mora za to biti, da se ljudstvu odvzame
Novičar iz domaćih in tojih
dežel.
veliko breme vojastva
t
vsa ljudstva bi morala priti
do spoznanja, da vsaka vojska, Če tudi srečna
danes
Dunaja.
>>
Streemayer
gre",
77
Streemayer ne gre", se sliši zdaj
, je velika nesreča. Tega prepričanja pa tudi cesarjeva volja se je slišalo ne more vdahniti ljudstvom; ono more priti le iz
?
minister je uže imenovan
7
čez par dni
pa
v
77
Wien. Ztg.
((
77
naučni
pride
v
se
bolj e, VWOXVV,	u x c* T X* vwgvjC ÍJUU81CV.
Mož je pravo odgovoril, al iz njegovih besed izvira malo
verske in nravne odgoje Ijudstev.
a
i<
tako je podila ena pravlica drugo, upanja, da se arm ade držav zma nj šaj o in ljudstvom olaj-
in danes smo tam, kjer smo bili pri začetku državnega zbora. In že, kakor ob času Hohenwartovega minister-
šajo vojna bremena.
stva
7
žuga dunajska judovska drhal z revolucijo
7
če
S ride ministerstvo avtonomistične stranke na krmilo, udovski časniki pa v te brklarije vlivajo ogenj ter kažejo na Lichtensteinov šolski predlog in na spomenico
Telegram
rt
Novicam". *)
čeških škofov, češ, da uže se kažejo časi tmine, nazaj-
stva itd.!
Zbornica poslancev je, kakor nam je telegram z Dunaja v zadnjem našem listu poročal, z veliko ve-čino sprejela vladno predlogo o upravi Bosne in Hercegovine. Govorilo se je poprej veliko, da se ustavaki bodo ustavili tej predlogi, al spokorili so se
Z Dunaja 12. februarija.
Jutri sklep zemljiske postave. Dr. J. Poklukar ob-
sirno
Oil il U gOVOVll y JJ\JU\AJ\A*I	UWIVWV t&V
gloma odpravljenih dobrih referentov.
povdaijoc važnost izvrsitve in škodo na
*
Tako popačen, da komaj te vrstice preberemo iz njega
Vred.
7
kajti večina njih je glasovala za predlogo in nekateri so celó govorili za-njo. Naša (avtonomistična) stranka je poslala dva zastopnika na govorišče : dr. B r a u n e r j a
in dr. Riegerja, katera sta za vladno predlogo govo-
Listnica vredništva. Gosp. M. R. na P : Dopis pride prihodnjič gotovo. Rabarbarnega semena ni nikjer tukaj dobiti; spomladi pa utegnete iz botaniškega vrta korenin dobiti
Gosp. M. P: „Pravoslavni pogreb" pre
y
rila,
pri tem ne
zamolčala, kar
srce vsacega teži
7
ki
ako se oglasite, jeli; hvala!
kmalu pride.
iskreno želi, da bi se uprava omenjenih dežel dobro vre-
dila. Dr. Rieger je med drugim rekel: „Ne morem si
in
jaz
mislim, da
s tem izrekam tudi
izrazil ob-
kaj, da ne bi
mnenje vseh svojih politiških družnikov žalovanja, da v tej postavi milo pogrešamo eno misel namreč misel svobodě in misel samouprave in samo- 12 gold. 3 kr.
Žitna cena
v Ljubljani 4. februarija 1880. Hektoliter: pšenice domaće 10 gold. 8 kr.
turšice 6 gold. 60 kr.
soršice
banaška 7 gold.
vlade dotičnih narodov. Mi bi bili želeli, da bi se bila 99 kr.
rži 6 gold. 39 kr.
ječmena 4 gold. 39 kr.
v tej postavi narodom v Bosni in Hercegovini prilika prosa 4 gold. 20 kr.
ajde 5 gold. 20 kr.
ovsa 3 gold.
dala, njihov glas slišati, in da bi se bile v to postavo
31 kr.
Krompir 3 gold. 5 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Tisk in sftložba: J. BlaznifeoYi naslednki v Ljubljani.