Acrocephalus 28 (134): 89-94, 2007 In dubio pro natura In dubio pro natura Z Naturo 2000 smo v Sloveniji dobili vrhunsko naravovarstveno zakonodajo. Ne da bi se povsem zavedali posledic, smo jo dobili v paketu skupaj z Evropsko unijo. V ponorelem svetu, kjer gre z naravo in biodiverziteto povsod samo {e navzdol, je Natura 2000 svetla izjema, ki deluje: vrstam ptic, ki jih varuje, gre bolje kot drugim (Donald et al. 2007). Eden izmed temeljev Nature 2000 je prepoved vseh posegov v prostor, ki bi v obmo~jih Natura 2000 lahko ogrozili varovane vrste. Izjeme od tega splo{nega pravila so dovoljene le v zelo omejenih okoli{~inah. Pravila so nedvoumna, so pa kompleksna in zahtevajo poglobljen {tudij. Nemara jim prav zaradi tega v Sloveniji nismo kos. Po mojih izku{njah jih slabo poznajo tudi mnogi, ki se z varstvom narave ukvarjajo profesionalno, od dr`avnih uradnikov do presojevalcev vplivov na okolje. V tem smislu je ilustrativna debata, ki se je spro`ila na posvetu Zavoda RS za varstvo narave o monitoringu novembra 2007. Uslu`benec Zavoda je izrazil mnenje, da je treba zaradi previdnostnega na~ela poseg v obmo~je Nature 2000 zavrniti, ~e o varovanih vrstah nimamo dobrih podatkov. Mnenju je nasprotoval predstavnik okoljskega ministrstva: v takih primerih moramo biti previdni z zavra~anjem, saj tvegamo, da bo investitor naro~il svojo {tudijo, in ~e bo ta pokazala, da vpliva posega na vrsto ne bo, lahko proti dr`avi spro`i od{kodninsko to`bo. Gre za fundamentalna vpra{anja poseganja v Naturo 2000, ki so hkrati pomembna vpra{anja varstva ptic. Poglejmo, kaj o zadevi pravijo predpisi. Temelje postavlja Direktiva o habitatih: pristojni dr`avni organ lahko poseg ali plan dovoli {ele potem, ko se prepri~a, da ta ne bo {kodoval integriteti obmo~ja (HD 1992). Na prvi pogled morda nekoliko nejasno. V resnici je glede tolma~enja Direktive potekalo `e ve~ sodnih sporov, tako da zdaj jedro evropskih naravovarstvenih pravnih pravil predstavljajo {tevilne sodbe Evropskega sodi{~a. Najpomembnej{e sodbe je Evropska komisija zbrala v bro{uri (EK 2006), o pravilih poseganja v Natura 2000 obmo~ja in o presojah sprejemljivosti posegov pa je izdala kar tri poglobljene bro{ure (EK 2000, 2001 & 2007). Sodbe ne pu{~ajo ve~ veliko dvomov. Poseg v prostor je mogo~e dovoliti samo v primeru, ko je pristojni dr`avni organ prepri~an, da ne bo {kodljivega vpliva na varovane vrste obmo~ja. Kadar glede tega ostajajo kak{ni dvomi, mora organ izdajo dovoljenja zavrniti (EK 2006, str. 38). [e ve~, {kodljivi vpliv je treba predpostaviti tudi v primeru, ~e podatkov primanjkuje (EK 2001, str. 29). Opraviti imamo s prvovrstnim primerom okoljskega previdnostnega na~ela. V primeru dvoma ali pomanjkanja podatkov bo v Sloveniji Agencija RS za okolje (ARSO) morala zavrniti izdajo okoljevarstvenega soglasja. Zakonodaja torej breme dokazovanja in zbiranja podatkov prena{a na investitorja. ^e bo `elel graditi v obmo~ju Natura 2000, se bo pa~ moral zelo potruditi. Jasno bo moral pokazati, da poseg {kodljivega vpliva na varovane vrste ne bo imel. 89 Uvodnik / Editorial Na nobeno varovano vrsto! ^e bo dvom ostal, ARSO dovoljenja ne bo smela izdati, odlo~iti bo morala v korist narave: in dubio pro natura1. Tukaj naletimo na pomembno razliko med biolo{ko in naravovarstveno stroko. Prva mora zagotoviti trdne dokaze, da lahko neki pojav sprejmemo za dejstvo. Pri slednji – vsaj v povezavi z Naturo 2000 – pa dokazujemo ravno nasprotno. Da se poseg lahko dovoli, so potrebni dokazi, da problem (pojav) ne obstaja. Razliko dobro ilustrira debata o preletnih koridorjih beloglavih jastrebov v Sloveniji, ki je tekla na straneh Acrocephalusa v zadnjem ~asu. [tudija Miheli~a in Genera (2005) je pokazala, da je na jugovzhodnem robu sne`ni{kega pogorja ena izmed zgostitev pojavljanja jastrebov v Sloveniji. V DOPPSu smo raziskavo spro`ili z namenom zagotoviti dodatne argumente za ohranitev Volovje rebri pred groze~o postavitvijo vetrne elektrarne. Tome (2005) je sicer opozoril, da predlo`eni podatki ne zagotavljajo neizpodbitnega dokaza, da so mesta zgostitev naklju~no zbranih opazovanj res tudi mesta najpogostej{ega pojavljanja jastrebov. Vendar, kot je pokazal Trontelj (2006), je {tudija kljub temu najbolj{e védenje o zgostitvah preletov jastrebov v Sloveniji doslej. Kot taka pa je pomemben argument varstvu narave. V upravnem postopku presojanja vplivov vetrne elektrarne na naravo na Volovji rebri imamo z njo na mizi informacijo o mo`nem problemu. Za beloglave jastrebe je namre~ znano, da so ob~utljivi za trke z vetrnicami (Drewitt & Langston 2006). Imamo torej dvom, o katerem govori Evropska komisija (EK 2006, str. 38), dubio! ARSO bi vetrno elektrarno lahko dovolila le, ~e bi se prepri~ala, da {kode za jastrebe ne bo – beloglavi jastreb je ena izmed varovanih vrst v obmo~ju Natura 2000 Sne`nik-Pivka. Tak{no prepri~anje bi lahko utemeljili le s poglobljeno {tudijo preletov jastrebov na obmo~ju na~rtovane vetrne elektrarne, ki bi pokazala, da obmo~je jastrebi preletavajo v zanemarljivem {tevilu. ARSO tak{nih podatkov ni pridobila. Investitor je sicer predlo`il rezultate sistemati~nega spremljanja preletov ujed (Aquarius 2005), ki pa pokriva le hladnej{i del leta, ~as med koncem oktobra in koncem maja. Kot sta pokazala Miheli~ in Genero (2005), pa je velika ve~ina opazovanj jastrebov v Sloveniji v ~asu med majem in oktobrom, torej v ~asu, ki se ga je investitorjeva raziskava le be`no dotaknila. Dvom je torej ostal prakti~no v celoti. In v skladu z na~elom in dubio pro natura bi morala ARSO `e samo zaradi beloglavega jastreba izdajo dovoljenja za vetrno elektrarno na Volovji rebri zavrniti. Poleg pravila in dubio pro natura pa ima poseganje v Naturo 2000 {e vrsto drugih pravil, naj na{tejem samo nekatera: pravilo daljinskega vpliva (po katerem je treba presojati in zavrniti tudi posege zunaj obmo~ja Natura, ~e bi ti lahko ogrozili varovane vrste v obmo~ju; ECJ 2006); pravilo zaupanja dr`avljanov v direktive (po katerem morajo vsi dr`avni organi v dr`avah ~lanicah, torej tudi ARSO in sodi{~a, pri svojem odlo~anju neposredno uporabljati direktive, kadar te niso ali so nezadovoljivo prenesene v pravni red ~lanic; ECJ 1996 & 2004); pravilo stro`jega varstva IBAjev, ki niso bili razgla{eni za Naturo (~e dr`ava IBAja ne razglasi za obmo~je Natura 2000, se s tem ne izogne prepovedi {kodljivih posegov; ECJ 2000). Sama tehtna in zahtevna pravila. Vsako zase je dovolj, da odpihne vetrnice z Volovje rebri. V dosedanjih postopkih nobeno sploh {e ni bilo na mizi. 1 »V primeru dvoma v korist narave.« Izraz je popularni sinonim za previdnostno na~elo, ki ga Evropska zakonodaja sicer formalno nikjer ne defnira. Priljubljen je posebej med nizozemskimi okoljskimi pravniki (Backes & Verschuuren 1997). 90 Acrocephalus 28 (134): 89-94, 2OO7 With Natura 2000, Slovenia has acquired top-level nature-conservation legislation. Without being totally aware of the consequences, we obtained it in a package of European Union legislation. In this crazy world, where nature and biodiversity are going nothing but downhill, Natura 2000 is an exception that actually works: the species of birds protected by it are doing better than others (Donald et al. 2007). One of the bases of Natura 2000 is a general prohibition of any development being carried out in Natura 2000 areas, which could adversely affect the species for which the site has been designated. Exceptions to this general rule are allowed only in very limited circumstances. The rules are clear, although very complex and in need of a thorough study. It is quite possible that for this very reason we are not equal to them in our country. From my personal experience, they are poorly known also by many of the people dealing with nature conservation professionally, from government offcials to the environment impact assessors. Quite illustrative in this sense was the debate at a conference on monitoring held in November 2007 by the Institute of RS for Nature Conservation. One of the Institute’s employees expressed his belief that an activity planned to be carried out in a Natura 2000 area should be turned down, owing to the precautionary principle, if no information is available on the presence or absence of protected species within the proposed development area. His opinion, however, was repudiated by a representative of the Ministry of the Environment who stated that in such cases, we must be cautious in rejecting an activity, as we run the risk of the developer ordering a study, and if this shows that there will be no signifcant impact on protected species, of the developer fling an indemnity claim against the state. These are fundamental questions about locating developments within Natura 2000 areas, and about bird conservation issues. Let us have a look at what the regulations say about this particular matter. The requirements have been laid out in the Habitats Directive: competent national authorities shall agree to a plan or project only after having ascertained that it will not adversely affect the integrity of the site concerned (HD 1992). Perhaps somewhat unclear at frst sight. In fact, several judicial disputes have interpreted this particular Directive, so key issues of the European nature-conservation laws have now been addressed by numerous judgments of the European Court of Justice. The most signifcant of these are presented by the European Commission in a special brochure (EK 2006). The Commission has also published three elaborated guidelines on how these rules should be implemented (EK 2000, 2001 & 2007). The judgments no longer leave much doubt. A plan or project can be allowed only when competent national authorities are convinced that there will be no detrimental effect on protected species within a Natura 2000 area. When, however, certain doubts exist in this respect, the authorities must not issue a permit for the development (EK 2006, p. 38). Furthermore, adverse effects should be assumed in cases where information is lacking (EK 2001, p. 29). Here, we are dealing with a prime example of the environmental precautionary principle. In cases of doubt, or lack of information, the Slovenian Environment Agency should therefore reject applications for the issuing of Environment Protection Consents. The legislation, therefore, places the burden of proof and data gathering on the developers. If they wish to construct a facility in a Natura 2000 area, they must demonstrate that the project will have no detrimental effect on protected species. If doubt persists, the Slovenian Environment 91 Agency must not issue a permit, but will have to decide in favour of nature: in dubio pro natura1. Here we meet with a signifcant difference between biological and nature-conservation disciplines. The frst must provide solid evidence that a certain phenomenon can be accepted as a fact. The second – at least as far as Natura 2000 is concerned – must prove the very opposite! If a plan or project is to be allowed, a proof on the absence of a problem (phenomenon) is needed. The difference is well illustrated by a debate on the Griffon Vultures’ corridors in Slovenia taking place recently on the pages of this particular journal. The study by Miheli~ & Genero (2005) has shown that one of the concentrations of this bird in Slovenia is on the southeastern margin of the Sne`nik plateau. DOPPS–BirdLife Slovenia initiated the research with the aim of providing additional arguments to conserve Volovja reber from the threat of wind farm construction. Although Tome (2005) pointed out that the submitted data does not provide irrefutable proof that the areas with the highest concentrations of observations are indeed the areas of most frequent occurrence of Griffon Vultures, Trontelj (2006) has shown that the study still comprises the best knowledge on concentrations of Griffon Vultures’ migrations in Slovenia to date. As such it is, of course, a signifcant nature-conservation argument. With it we have obtained, in the administrative proceeding regarding the assessment of the wind farm’s impact on nature at Volovja reber, information on a potential problem. Namely, it is well known that Griffon Vultures are sensitive to collisions with wind turbines (Drewitt & Langston 2006). Thus we have doubts of the nature referred to by the European Commission (EK 2006, p. 38), dubio! This means that the Slovenian Environmental Agency could allow the wind farm to be built only if it convinced that there will be no damage to the Griffon Vulture, which happens to be one of the protected species within the Sne`nik-Pivka Natura 2000 area. Such a conviction could be substantiated only with a thorough study regarding the Griffon Vultures’ passages in the area of the planned wind farm, which would clearly show that these birds migrate over this area only in negligible numbers. The Agency, however, has not obtained such data. The developer indeed submitted the report of a systematic monitoring of raptor movements (Aquarius 2005), but the monitoring covers only the colder part of the year, the period between the end of October and the end of May. As shown by Miheli~ & Genero (2005), however, the great majority of observations of Griffon Vultures in Slovenia are made between May and October, i.e. at the time only slightly considered by the developer’s research. The doubts thus remain. In compliance with the in dubio pro natura principle, the Environment Agency should thus reject issuing the Environment Protection Consent for Volovja reber wind farm for the sake of Griffon Vultures alone. Apart from the in dubio pro natura principle, there are other principles relevant to placing projects in Natura 2000 areas. To mention just a few: the rule of distance infuence (according to which one should also assess and reject projects outside Natura 2000 areas, if they could possibly endanger species for which the area has been protected, ECJ 2006); the direct effect principle 1 »In doubt, in favour of nature.« The term is a popular synonym for the precautionary principle which, however, has not been formally defned by EU legislation in any document. It is particularly popular with Dutch environmental jurists (Backes & Verschuuren 1997). 92 Acrocephalus 28 (134): 89-94, 2OO7 (under which an individual can enforce the provisions of a directive against state bodies, including the Environmental Agency, if the provisions are not (or are unsatisfactorily) transposed into the national law of EU members states; ECJ 1996 & 2004); the rule of more strict protection of areas such as IBAs which qualify for designation as Natura 2000 sites but have not been designated (ECJ 2000). These are weighty and demanding rules! And each of them should suffce to blow the wind turbines away from Volovja reber. However, during the proceedings carried out to date, so far none of these principles have been put on the table. Tomaž Jan~ar Literatura / References: Aquarius (2005): Okoljsko poročilo za vetrno elektrarno in povezovalni 110 kV daljnovod na območju Volovja reber nad Ilirsko Bistrico v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana območja; dopolnjeno po reviziji. Aquarius, 13.6.2005- 73 strani. Backes, C.W. & Verschuuren, J.M. (1997): The precautionary principle in international, European and Dutch wildlife law. — Colorado Journal of International Environmental Law and Policy 9 (1): 43—70. Donald, RE, Sanderson, F.J., Burfeld, I.J., Bierman, S.M., Gregory, R.D. & Waliczky, Z. (2007): International Conservation Policy Delivers Benefts for Birds in Europe. — Science 317: 810—813. Drewitt, A.L. & Langston, R.H.W. (2006): Assessing the impact of wind farms on birds. — Ibis 148: 29—42. ECJ, Evropsko sodišče (1996): Sodba Evropskega sodišča o predhodnem vprašanju v primeru št. C-l 18/94 — “Regione Veneto”, točka 19. — [http://europa.eu.int/eur- lex/lex/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:61994J0118:EN:HTML] ECJ, Evropsko sodišče (2000): Sodba Evropskega sodišča v primeru C-374/98, Evropska Komisija proti republiki Franciji — “Basses Corbieres”, točka 44 in naslednje. — [http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=CELEX:61998J0374:EN:HTML] ECJ, Evropsko sodišče (2004): Sodba Evropskega sodišča o predhodnem vprašanju v primeru št. C-127/02 — “Waddenvereniging & Vogelbeschermingsvereniging”, točki 65 in 66. — [http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=CELEX:62002J0127:EN:HTML] ECJ, Evropsko sodišče (2006): Sodba Evropskega sodišča v primeru št. C-98/03, Evropska Komisija proti Zvezni republiki Nemčiji, točke 49 do 51. — [http:// europa. eu. int/eur-lex/lex/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:62003J0098:EN: HTML] EK, Evropska komisija (2000): Managing Natura 2000 sites: The provisions of Article 6 of the 'Habitats’ Directive. — [92/43/EEChttp://ec.europa.eu/environment/ nature/natura2000/management/docs/art6/provision_of_art6_en.pdf] EK, Evropska komisija (2001): Assessment of plans and projects signifcantly affecting Natura 2000 sites. — Offce for Offcial Publications of the European Communities, Luxembourg. — [http://europa.eu.int/comm/environment/nature/ nature_conservation/eu_nature_legislation/specifc_articles/art6/pdf/natura_2000_ assess_en.pdf] EK, Evropska komisija (2006): Nature and biodiversity cases, Ruling of the European Court of Justice. — Offce for Offcial Publications of the European Communities, Luxembourg. EK, Evropska komisija (2007): Napotki za uporabo člena 6(4) Direktive 92/43/EGS o habitatih. — [Guidance document on Article 6(4) of the Habitats Directive]. — [http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/art6/ guidance_art6_4_sl.pdf] 93 Uvodnik / Editorial HD, Direktiva o habitatih (1992): Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto `ive~ih `ivalskih in rastlinskih vrst; 3. odstavek 6. ~lena. Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79. Tome, D. (2005): Komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79. – Acrocephalus 26 (127): 195. Trontelj, P. (2006): Komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79. – Acrocephalus 27 (128/129): 94–96. 94 Acrocephalus 28 (134): 95-104, 2007 Study on the habitat selection by birds in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Pirin National Park (SW Bulgaria) Ptice in njihov izbor habitata v optimalni in terminalni fazi odraslega gozda molike Pinus peuce v Narodnem parku Pirin (JZ Bolgarija) Stoyan Ch. Nikolov Central Laboratory of General Ecology, Bulgarian Academy of Sciences, 2 Gagarin Str., BG–1113 Sofa, Bulgaria, e–mail: nikolov100yan@abv.bg Habitat selection by birds in mature (60–100 years old) and over-mature (>120 years old) Macedonian Pine Pinus peuce forests was studied over 3 years (2004–2006) in Pirin National Park (SW Bulgaria). Overall, 185 study plots were randomly located and at each study plot habitat characteristics were described within a radius of 25 m. Birds were counted twice per year (June–July) within a radius of 50 m using the distance-sampling point-count technique. There was almost no difference in bird diversity between the studied forest age classes. Five species (Wren Troglodytes troglodytes, Chiffchaff Phylloscopus collybita, Coal Tit Parus ater, Nuthatch Sitta europaea and Treecreeper Certhia familiaris) showed preferences to over-mature Macedonian Pine forests and they had higher breeding densities in over-mature than in mature forests. Only one species (Mistle Thrush Turdus viscivorus) was found to prefer mature forests. The important criteria in habitat selection of these 6 species were analyzed, using a forward stepwise Multiple Regression Analysis. From the species that preferred over-mature forest, 2 species were trunk and bark-feeders and 4 species were hollow nesters. The paper stresses the importance of the amount of dead wood and decaying trees for forest bird communities and suggests that removal of dead wood from old forests, especially those in protected areas, should be minimized. Key words: forest birds, habitat selection, distance sampling, point transects, Macedonian Pine, Pinus peuce, Pirin National Park Klju~ne besede: gozdne ptice, izbor habitata, to~kovni transekti, molika, Pinus peuce, Narodni park Pirin 1. Introduction characteristics have a greater infuence on biological diversity, particularly in Mediterranean forests In the context of global reduction and degradation (Gil-Tena et al. 2007). Therefore, better understanding of natural habitats, many forests are undervalued and of relationships between forest birds and their habitat clear-cut. The protected areas have an essential role in protected areas is crucial to the implementation to play in countering this process. Historically, they of sustainable, ecosystem based forest management were only concerned with protection, but now there (Kirk & Hobson 2001). It is well known that avian is also a need to focus on conservation, sustainable use communities differ greatly in early succession forests and ecological restoration (Bennett 2003). However, and in older forest stands (Helle & Mönkkönen there is still a lack of knowledge on which forest 1990, Conner & Dickson 1997, Kirk & Hobson 95 S. Ch. Nikolov: Study on the habitat selection by birds in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Pirin National Park (SW Bulgaria) 2001). While the early succession bird species, majority of which are feld and shrub-nesting species, decline in abundance as a response to vegetation growth, bird species associated with older forests age classes begin to increase in number and abundance (Dickson et al. 1993). But still little is known on the differences between bird communities in mature and over-mature forest age classes (Davis et al. 1999, Pearce & Venier 2005). In this paper we present the results from a short-term study on habitat selection by birds on local scale in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Bulgaria. 2. Studied habitat and area The Macedonian Pine is a tertiary relict belonging to primeval quasi-boreal mesophyte vegetation, distributed endemically in Serbia, Montenegro, Macedonia, Albania, Greece and Bulgaria (Tutin et al. 1993). In Bulgaria, it can be found mainly in Pirin Figure 1: Location of Pirin National Park in Bulgaria and localities of studied areas within the park: (1) Bela Reka valley; (2) Bunderishka River valley; (3) area of Shiligarnika; (4) Demjanishka River valley; (5) Bezbojka River valley; (6) Demirkapyiska River valley; (7) Bashmandrevska River valley; (8) Kelyova River valley; and (9) Sinanishka River valley. Slika 1: Lokacija narodnega parka Pirin v Bolgariji in lokacije raziskovanih obmo~ij znotraj parka: (1) dolina Bele reke; (2) dolina reke Bunderishka; (3) obmo~je Shiligarnika; (4) dolina reke Demjanishka; (5) dolina reke Bezbojka; (6) dolina reke Demirkapyiska; (7) dolina reke Bashmandrevska; (8) dolina reke Kelyova; (9) dolina reke Sinanishka. and Rila mountains (covering totally 12,000 ha), where it normally grows between 1700 and 2000 m a.s.l. (exceptionally 1200-2200 m a.s.l.) on rocky acid soils of silicate grounds (Iordanov 1963, Bondev 1991). It comprises up to (approximately) 30 m of comparatively light forest stands (Velchev 2002). This study was carried out in 9 localities within Pirin National Park (Figure 1), south-western Bulgaria (41°40' N, 23°30' E), which is recognized as a UNESCO World Heritage Site, Important Bird Area (code EG055) and Natura 2000 site (code BG0002056). It holds a signifcant part (42%) of the Macedonian Pine forest in Bulgaria, representing 5,416 ha (23.4% of the forest cover in the park) – 95% of which is of native origin (Petrov 2003). The study area has a moderate continental climate and falls into a mountainous climatic sub region with average annual temperatures of 2–3oC and annual amplitude about 17oC. Summers are cool (mean temperature 3–5oC) and winters are cold (mean January temperatures from –2oC to –5oC) with snow cover (60–160 cm deep) presence for 120–160 days annually (Koleva 2003). 3. Methods 3.1. Bird sampling design Field work was carried out in June and July for a total of 59 days, over three successive years (2004–2006). Overall, 185 study plots were located randomly using ArcMap 8.3 software (ESRI 2000) at 1,700–2,230 m elevation in two age classes of Macedonian Pine forests: mature, 60–100 years old (n = 95) and over-mature, >120 years old (n = 90). Minimal centre distance of adjacent study plots was 180 m (Bibby et al. 1998). The exact location of study plots was established in the feld by means of Global Positioning System (GPS) Garmin 60CS. Bird sampling was carried out using the distance-sampling point-count technique (Bibby et al. 1992, Buckland et al. 1993). At each study plot, birds seen and / or heard were counted within a radius of 50 m. A breeding pair was chosen for a counting unit, as described in Nikolov & Spasov (2005). Birds in fight were not counted. The counts were made between 6.00 h and 11.00 h local time. There was a setting down period of 2 min and the duration of a count was 5 min. Two counts per point transect were made each year, with a 10–40 day (on average 21) interval between the two successive visits. Most of the fundamental assumptions in distance-sampling methods (Bibby et al. 1992, Buckland et al. 1993) were met. All observations were carried out by the <)6 Acrocephalus 28 (134): 95-104, 2007 same person (author of this paper), in the same daytime period, in similar weather conditions and within similar habitat types. This minimizes the interactions of detection probability with the observer, habitat, weather and day-time. Although the bird counts were carried out in mornings during the breeding season, when the vocal activity of birds is higher, we should take into consideration that in forested habitats some of the birds situated directly overhead the observer could be missed (Bächler & Liechti 2007). As the assumption g(0) = 1 cannot be guaranteed in all counts, only the relative bird density is discussed further in the paper. The bird sampling method used in this study does not consider nocturnal birds (Owls and Nightjars) and was not applicable to species with very low abundance in the studied habitat (e.g. raptors, grouse, and some species of Woodpeckers). 3.2. Habitat sampling design At each study plot, several physical characteristics of habitat and structural parameters of vegetation were measured. Elevation and exposition were measured using the GPS Garmin 60CS at the centre. Tree measurements were made for the closest 10 trees (with diameter at breast height >0.2 m) to the centre of the study plot. Tree diameter at breast height (DBH) and a distance of the 10th tree to the centre of study plot was measured by means of callipers and tape respectively. Foregoing measured parameters were used for the calculation of 2 derived parameters: density of trees (DT) and index of basal area of trees (IBAT). The rest of habitat parameters were estimated visually within a radius of 25 m from the centre of the plot: cover of rocks and piles of stones; vegetation layers; tree canopy; number of dead trees (with diameter at breast height >0.2 m) and stumps (higher than 0.5 m). The averages of the collected vegetation physiognomy data was used to represent a study plot in the statistical analysis. The studied forests were with up to 10% mixture of other than Macedonian Pine tree species: Norway Spruce Picea abies (L.) Karst., Scots Pinus silvestris L. and Bosnian Pines Pinus heldreichii Christ, Silver Fir Abies alba Mill., and Rowan Sorbus aucuparia L. Within these forests, 6 foliage profles were distinguished: (1) Ground level (0.1–0.4 m high), composed of Bilberry Vaccinium myrtillus L., herbs and Wild Geranium Geranium spp.; (2) Low level (0.4–1 m high), composed of Hellebore Veratrum spp., thistles and ferns; (3) Small shrubs (0.4–1 m high), composed of Siberian Juniper Juniperus sibirica Burgsd., Balkan Broom Chamaecytisus absinthioides (Janka) Kuzm. and Raspberry Rubus idaeus L.; (4) Mid-level (1.6–4 m high), composed of Mountain Dwarf Pine Pinus mugo Turra., and saplings; (5) Sub-canopy level (4–7 m high), composed of short trees; (6) Canopy level, composed of tall trees (9–30 m high). The habitat sampling method applied was based on estimation rather than actual measurement, but it is believed that such semi-quantitative methods have suffcient accuracy and effciency for characterizing vegetation profles (Braun-Blanquet 1932, Moore et al. 1970, Mueller-Dombois & Ellenberg 1974, Barbour et al. 1980) and are effective enough in analyzing avian-habitat relationships (Sabo 1980, Moskát & Waliczky 1992). 3.3. Data analysis Species diversity was described using the reciprocal Simpson’s index N2 (Hill 1973), as species diversity calculated in this manner is highly dependent upon the most abundant species (Krebs 1999) who are the focus of this study. Habitat preferences of birds were tested using the G-test (Manly et al. 1993, Krebs 1999), which is an improved version of the Utilization-availability analysis (Neu et al. 1974). The technique comprises the calculation of the Selection Index (Cock 1978), which was used for estimating whether the species occurs more or less frequently than expected in each of the studied habitat categories. The signifcance of the Selection Index was analysed using the chi-square test (Krebs 1999) with the null hypothesis that species have no preferences to the studied habitat types. The Standardized Selection Index (Manly et al. 1993) was calculated for comparison between the habitat preferences of different species. Because of the constraint of Dixon & Massey (1969) that no more than 20% of all categories should contain less than 5 expected observations, only species with more than 10 observations were included in the analysis (n = 22 species). The sample sizes of all species used in the analysis were suffciently large because the conservative rule of Hayes & Winkler (1970) that np and n(1 - p) ? 5, where n is the number of observed birds and p is the proportion of observed birds in the studied habitat category, was respected. The relative bird densities were computed using Distance 5.0 Release 2 software (Thomas et al. 2006). Conventional distance sampling analysis was applied, considering that the study was limited to only one habitat where the detection probability was similar, and consequently was solely a function of distance from the observation point. The model of uniform key function with simple polynomial series expansion 97 S. Ch. Nikolov: Study on the habitat selection by birds in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Pirin National Park (SW Bulgaria) was selected on the basis of a minimum value selection (z = 5.84, P < 0.001), but trees were higher in over-of Akaike’s Information Criterion (Akaike 1973). mature forests (z = 2.92, P < 0.01). Although the Coal The study plots were grouped in clusters taking Tit abundance was negatively correlated with the tree into account the Central Limit Theorem, with the density and positively correlated with the IBAT (Table aim to achieve normal distribution of data (Fowler & 5), the main factor related to the species preference to Cohen 1992). A single cluster was composed by study over-mature forests was DT. It was higher in mature plots in forests with similar age, pattern and exposition forests (z = 4.48, P < 0.01), whereas the difference in and it was represented by average values of study IBAT was not signifcant between the studied forest plots’ measured/estimated parameters. Altogether, 48 age classes. According to the MRA, the important clusters (24 in mature and 24 in over-mature forests) criteria in habitat selection for Wren, Nuthatch and were made. Data were tested for normality using the Treecreeper was the amount of dead wood (Table Shapiro-Wilk’s Test (Shapiro & Wilk 1965). Bird data 5). The number of stumps, dead and fallen trees was were additionally square root transformed to achieve almost twice higher (z = 5.18, P < 0.001) in over-a normal distribution (Fowler & Cohen 1992). mature (mean = 5.78 ± 1.84) than in mature (mean Habitat characteristics were compared by a z test = 3.14 ± 1.69) Macedonian pine forests. Additional (Fowler & Cohen 1992). Forward stepwise Multiple factors for Nuthatch and Wren were the tree height Regression Analysis (MRA) was performed for bird- and the rocks and stone piles cover respectively. The habitat relationships (Jongman et al. 1997). Analyses latter was present to a greater extent in over-mature were computed with Statistica 7.0 software (StatSoft forests (z = 1.90, P < 0.05). The abundance of Mistle 2004). Averages and their standard deviations are Thrush was positively correlated with the cover of reported. ground level vegetation profle and DT and negatively correlated with the canopy cover, but only the last two 4. Results factors played a role in the habitat selection of species, since there was no signifcant difference in the cover There was almost no difference in bird diversity of ground level vegetation profle between mature and between the studied forest age classes (in over-mature over-mature Macedonian Pine forests (Table 5; z = N2 = 10.09 and in mature forests N2 = 10.45). Five 1.14, P > 0.05). species were found in only one of the studied habitat types. Four among them (Firecrest Regulus ignicapillus, 5. Discussion Redstart Phoenicurus phoenicurus, Gray Wagtail Motacilla cinerea and Black Woodpecker Dryocopus The species found to prefer over-mature forest in martius) were with very low abundance in the studied Pirin National Park are more or less related to the old habitat (n < 3 observations). Therefore the registration forest throughout their range in Palearctic (Cramp of these species in only one forest age class may be 1998). So far, we have had no quantitative studies on due to fortuity. The Greenfnch Carduelis chloris (n habitat selection of forest Passerines in Bulgaria, hence = 7 observations) was found in mature forests only a comparison of the presented results with previous and it is very probable that the species prefers this works at the national level is impossible. forest age class. According to the G-test, 6 species Although the Wren inhabits different types of showed preferences to one of the studied age classes of habitats in its Holarctic range, there are several factors Macedonian pine forests in Pirin National Park (Tables that play an important role in habitat selection of 1 & 2). Only one species (Mistle Thrush Turdus species: the humidity, the presence of dense vegetation viscivorus) showed preference to mature Macedonian at the ground level and the vertical structures as Pine forests, while the rest fve species (Wren Troglodytes stumps, stones and fallen branches (Hagemeijer troglodytes, Chiffchaff Phylloscopus collybita, Coal Tit & Blair 1997, Iankov in press). The results from Parus ater, Nuthatch Sitta europaea and Treecreeper the present study confrm the importance of the Certhia familiaris) preferred over-mature forests and forementioned factors in habitat selection of Wren. therefore had higher breeding densities in this habitat Probably this relation is due to the availability of more type (Table 3). In the forementioned fve species, sites for nesting and refuge (Cramp 1998). So far in the degrees of preference to over-mature forests were Bulgaria, Wren has been found to prefer older forests similar (Table 4). Chiffchaff was negatively correlated in Scots Pine woodlands (Nankinov 1997). Higher with the canopy cover and to a lesser extent with density of Wren in old forests was registered also in the tree height (Table 5). The canopy was closer in Britain (Fuller 1995). mature than in over-mature Macedonian Pine forests 98 Acrocephalus 28 (134): 95-IO4, 2OO7 Table 1. Selection indices of birds in mature (60–100 years) and over-mature (above 120 years) Macedonian Pine Pinus peuce forests during the breeding seasons of 2004–2006 in Pirin National Park, Bulgaria. Abbreviations: n – number of breeding pairs observed; o? & om – observed proportions of birds in over-mature and mature forests respectively; p? & pm – expected proportions of birds in over-mature and mature forests respectively; w? & wm – selection indices of birds in overmature and mature forests respectively; ns – P > 0.05. Tabela 1: Selekcijski indeksi ptic v optimalni (60–100 let) oz. terminalni fazi (nad 120 let) odraslih gozdov molike Pinus peuce v gnezditvenem obdobju 2004–2006 v bolgarskem Narodnem parku Pirin. Okraj{ave: n – {tevilo opa`enih gnezde~ih parov; o? & om – zabele`eni dele`i ptic v terminalni oz. optimalni fazi; p? & pm – pri~akovani dele`i ptic v terminalni oz. optimalni fazi; w? & wm – selekcijski indeksi ptic v terminalni oz. optimalni fazi; ns – P > 0.05. Species / Vrsta n Proportion / Dele` Selection index/ Selekcijski indeks x2 0C 0M wc wm P (p = 0.5) 0.53 (p = 0.5) 0.47 0.18 (df = 1) Dendrocopos major 48 1.06 0.94 m Anthus trivialis 16 0.50 0.50 1.00 1.00 0.00 m Troglodytes troglodytes** 124 0.60 0.40 1.19 0.81 4.60 I20 II.O 1.24-1.90 60-100 I.I 13.0 0.87-1.46 Turdus viscivorus >I20 0.9 37.1 0.4I-I.75 60-100 1.4 28.9 0.81-2.52 Phylloscopus collybita >I20 2.7 8.4 2.29-3.18 60-100 2.0 10.8 1.59-2.43 Parus ater >I20 7.8 11.8 6.18-9.82 60-100 5.8 13.9 4.40-7.60 Sitta europaea >I20 2.5 21.3 1.67-3.84 60-100 1.0 13.6 0.82-1.39 Certhia familiaris >I20 2.7 20.6 1.78-3.99 60-100 1.6 27.0 0.95-2.74 among the dominant species in these habitats (Hagemeijer & Blair 1997). All this makes it diffcult to explain its preference to over-mature Macedonian Pine forests. Moreover, the species is not highly dependent on the availability of hollows, as it often breeds in holes in the ground, between roots and stones (Cramp 1998, Hagemeijer & Blair 1997). The Coal Tit is considered socially subordinate to the other Parus species, but it tends to dominate in the Macedonian Pine forests (Nikolov 2007) and there is little probability for the species preference to over-mature forests to be related to inter species competition. The correlation between the abundance of Coal Tit and the habitat characteristics DT and IBAT could be related to the food supply. Similar results are obtained from other areas in Europe, where the species was found to prefer old coniferous forests (Fuller 1995). In Western Europe, Nuthatch is closely attached to over-mature, and even decaying deciduous trees (Cramp 1998). With the present study, the same relation was proved for coniferous forests. Treecreeper was also predominantly found in old trees (Jansson & Andrén 2003, Ellermaa 2005) and it was proposed as indicator species for the status of forest communities (Jansson & Andrén 2003, IOC Acrocephalus 28 (134): 95-104, 2007 Table 4: Standardized selection indices of breeding bird species with preference to mature or over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests during the breeding seasons of 2004–2006 in Pirin National Park, Bulgaria. Abbreviations: B? & B? – standardized selection indices of birds in over-mature and mature forests respectively. Tabela 4: Standardizirani selekcijski indeksi vrst ptic gnezdilk, ki so raje izbirale optimalno oz. terminalno fazo odraslih gozdov molike Pinus peuce v gnezditvenem obdobju 2004–2006 v bolgarskem Narodnem parku Pirin. Okraj{ave: B? & B? – standardizirani selekcijski indeksi ptic v terminalni oz. optimalni fazi odraslih gozdov. Species / Vrsta Troglodytes troglodytes Turdus viscivorus Phylloscopus collybita Parus ater Sitta europaea Certhia familiaris Standardized selection index / Standardizirani selekcijski indeks B0 Bu 0.60 0.40 0.36 0.64 0.58 0.42 0.55 0.45 0.61 0.39 0.60 0.40 Suorsa et al. 2005). The preference of species to the over-mature forest communities were compared in old forests is because of its feeding strategy to look the present study. The lack of preference to any of the for small invertebrates in trees covered in loose bark studied Macedonian Pine forest types probably means providing many crevices (Cramp 1998). According that both of the studied forest age classes satisfy the to Gibb (1954), the Treecreeper feeds more often habitat requirements of these species. on live than dead trees, but the amount of the dead Two of the species preferring over-mature forest in wood within the forest is crucial for the survival rate Pirin National Park were trunk and bark-feeders and of the species during the winter. Both Nuthatch and four of them were hollow nesters. It is known that the Treecreeper, being secondary hollow nesters, beneft of density of hole-nesting and trunk and bark-feeding higher amount of old trees in over-mature forests as birds increases with forest maturation (Moss 1978, well in their nest-site selection. Helle & Mönkkönen 1990, Pearce & Venier 2005), It is known that eight amongst the species in relation to the greater structural complexity of the inhabiting the Macedonian Pine forests prefer old bark and greater availability of holes and crevices in the forests, but this was not confrmed during the present old trees (Smith et al. 1985, Schieck et al. 1995). Apart study. Four of them (Capercaillie Tetrao urogallus, from birds (Fuller 1995), the old and dead trees are Tawny Owl Strix aluco, Tengmalm’s Owl Aegolius home to many other animals and storage for moisture funereus and Black Woodpecker) were not included in and nutrients. Therefore the retention of snags, limb, the analysis due to the small sample sizes. The other logs and decaying old trees is an essential component four species (Great Spotted Woodpecker Dendrocopos of any wildlife conservation or management plan major, Mistle Thrush, Willow Tit Parus montanus (Ranius & Fahrig 2006). Nevertheless, the practice to and Crested Tit Parus cristatus) had sample sizes large consider snags and logs as signs of “unkempt” forests enough to obtain reliable inferences. In Europe, the and as waste materials, which should be discarded, Great Spotted Woodpecker has higher density in continue. For the 1993–2000 period, a total of 93,914 older forests, but this is not a rule (Gorman 2004). m3 of wood was obtained in Pirin National Park. This The Mistle Thrush prefers open canopy and old forest amount of cut wood exceeds the permitted limit from communities, but this was proved only for deciduous the management plan with 6.5% and what is more, forests (Hagemeijer & Blair 1997). A main factor in 80% of obtained wood consisted of dead and decaying the habitat selection by Willow and Crested Tits is the trees (Petrov, unpubl.). Taking into consideration that amount of dead wood, where they dig their hollows the removal of dead wood from the managed forests is (Baker 1991, Hagemeijer & Blair 1997) and that is one of the main factors for the decrease of woodland why these species prefer old forests (Fuller 1995). The birds (Hanski & Walsh 2004), we strongly suggest results from the present study did not show a preference that more attention should be paid to minimizing the of forementioned species to mature or over-mature dead wood and decaying trees clearing from old forest Macedonian Pine forests, but this does not mean and especially from the protected areas. that they do not prefer the old forest communities. In most of the other studies, comparison was made Acknowledgements: This study was initiated by the between young and old forests, whereas mature and Central Laboratory of General Ecology / Bulgarian 101 S. Ch. Nikolov: Study on the habitat selection by birds in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Pirin National Park (SW Bulgaria) Table 5: Results from the forward stepwise Multiple Regression Analysis (computed by STATISTICA 7.0), testing correlations between abundances of bird species preferring mature or over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests, and habitat parameters. Only signifcant betas are shown, * P < 0.05, ** P < 0.01, *** P < 0.001. Tabela 5: Rezultati multiple regresijske analize, metoda forward stepwise (izra~unani s programom STATISTICA 7.0) za testiranje korelacij med abundanco vrst ptic, ki so bolj naklonjene do optimalnih oz. terminalnih faz odraslih gozdov molike Pinus peuce, in habitatnimi parametri. Prikazani so samo statisti~no zna~ilni faktorji ß, * P < 0.05, ** P < 0.01, *** P < 0.001. Dep. Var. / Odv. spr. Ind. Var./ Neodv. spr. ß R R F df T. troglodytes ADW ROCK 0.45 0.33 0.42 0.18 3.11* 3, 43 T. viscivorus L1 DT CC 0.56 0.61 -0.39 0.57 0.33 4.07** 5, 42 P. collybita CC TH -0.43 -0.37 0.61 0.37 8.53*** 3, 43 P. ater DT IBAT -0.64 0.32 0.48 0.23 4.31** 3, 43 S. europaea ADW TH 0.46 0.39 0.56 0.31 4.68** 4, 42 C. familiaris ADW 0.42 0.45 0.21 5.74** 2, 44 Remarks / Opombe: * Dep. Var. – Dependent variables (abundances of species); Ind. Var. - Independent variables (habitat parameters): ADW – amount of dead wood, ROCK - cover of rocks and piles of stones, L1 – cover of the ground level foliage profle, DT – density of trees, CC – canopy cover, TH – tree height, IBAT – index of basal areas of trees. ** Odv. spr. – Odvisne spremenljivke (abundanca vrst); Neodv. spr. – Neodvisne spremenljivke (habitatni parametri): ADW – koli~ina odmrlega lesa, ROCK – pokrovnost skal in kamnitih skladov, L1 – profl talnega listnega pokrova, DT – gostota drevja, CC – pokrovnost kro{enj, TH – vi{ina dreves, IBAT – indeks bazalnih predelov drevja. Academy of Sciences, fnanced by the Bulgarian Biodiversity Foundation and supported by the Pirin National Park Central Offce. 6. Povzetek Avtor {tudije je v obdobju treh let (2004–2006) preu~eval, kako si ptice izbirajo habitat v optimalni (60–100 let) in terminalni fazi (>120 let) odraslega gozda molike Pinus peuce v Narodnem parku Pirin (JZ Bolgarija). Na skupaj 185 naklju~no izbranih ploskvah s polmerom 25 m je preu~eval in opisal zna~ilnosti habitatov. Ptice je s to~kovnim popisom (r = 50 m) {tel dvakrat na leto (junija in julija) in ugotovil, da med preu~evanimi starostnimi razredi gozdov skoraj ni razlik v {tevilu pti~jih vrst. Pet vrst, in sicer str`ek Troglodytes troglodytes, vrbji kova~ek Phylloscopus collybita, meni{~ek Parus ater, brglez Sitta europaea in dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris, je bilo bolj naklonjenih terminalni fazi gozda molike (v kateri je bila zabele`ena tudi vi{ja gostota gnezdenja) kot optimalni. Slednji je bila bolj naklonjena le ena vrsta, in sicer carar Turdus viscivorus. Avtor je z uporabo multiple regresije raz~lenil pomembne kriterije za izbor habitata, kar zadeva teh {est vrst. Pri dveh vrstah, ki so bile bolj naklonjene terminalni fazi, je {lo za ptice, ki se prehranjujejo na deblih in lubju, pri {tirih pa za duplarje. Avtor poudarja pomen koli~ine odmrlega lesa in trohne~ega drevja za pti~je zdru`be in predlaga, da je treba minimizirati odstranitev odmrlega lesa iz vseh gozdov, posebno tistih v za{~itenih obmo~jih. 7. References Akaike, H. (1973): Information theory and an extension of the maximum likelihood principle. pp. 267–281 In: Petran, B. & Csaaki, F. (eds.): International Symposium on Information Theory, 2nd edn. – Akadeemiai Kiadi, Budapest, Hungary. Bächler, E. & Liechti, F. (2007): On the importance of g(0) for estimating bird population densities with standard distance-sampling: implications from a telemetry study and a literature review. – Ibis 149: 693–700. Baker, H. (1991): Habitat use by the Crested Tit Parus cristatus in Scottish pinewoods. – University of Dundee, Dundee. 102 Acrocephalus 28 (134): 95-104, 2007 Barbour, M., Burk, J. & Pitts, W. (1980): Terrestrial plant ecology. – Menlo Park, Benjamin Cummings, California. Bennett, A. (2003): Linkages in the Landscape: The Role of Corridors and Connectivity in Wildlife Conservation. – IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK. Bibby, C., Burgess, N. & Hill, D. (1992): Bird Census Techniques. – Academic Press, London. Bibby, C., Jones, M. & Marsden, S. (eds.) (1998): Expedition Field Techniques, Bird Surveys. – Expedition Advisory Centre, London. Bondev, I. (1991): Vegetation of Bulgaria. – Sofa University Press, Sofa. (in Bulgarian) Braun-Blanquet, J. (1932): Plant sociology: study on plant communities. – McGraw-Hill, New York. Buckland, S., Anderson, D., Burnham, K. & Laake, J. (1993): Distance Sampling: Estimating abundance of biological populations. – Chapman & Hall, London. Cock, M. (1978): The assessment of preference. – Journal of Animal Ecology 47: 805–816. Conner, R. & Dickson, J. (1997): Relationships between bird communities and forest age, structure, species composition and fragmentation in the West gulf coastal plain. – Texas Journal of Science 49 (3): 123–138. Cramp, S. (ed.) (1998). The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. – Oxford University Press. Davis, L., Waterhouse, M. & Armleder, H. (1999): A comparison of the breeding bird communities in seral stages of the Engelmann Spruce-sub-alpine Fir zone in East Central British Columbia. – Ministry of Forest Research Program, British Columbia. Dickson, J., Conner, R. & Williamson, J. (1993): Neotropical migratory bird communities in a developing pine plantation. – Proc. Ann. Conf. Southeast. Assoc. Fish & Game Agencies 47: 439–446. Dixon, W. & Massey, F. (1969): Introduction to statistical analysis. – McGraw-Hill, New York. Ellermaa, M. (2005): Breeding densities of common breeding species in managed mixed and moist forests in Pärnumaa, Estonia. – Hirundo 18: 58–66. ESRI 2000 (2000): ArcMap 8.3. – Environmental Systems Research Institute, USA. Fowler, J. & Cohen, L. (1992): Statistics for ornithologists. 2nd edn. – BTO, London. Fuller, R. (1995): Bird life of woodland and forest. – Cambridge University Press, Cambridge. Gibb, J. (1954): Feeding ecology of tits, with notes on Treecreeper and Goldcrests. – Ibis 96: 513–543. Gil-Tena, A., Saura, S. & Brotons, L. (2007): Effects of forest composition and structure on bird species richness in a Mediterranean context: Implications for forest ecosystem management. – Forest Ecology and Management 242 (2/3): 470–476. Gorman, G. (2004): Woodpeckers of Europe. – D & N Publishing, Berkshire. Hagemeijer, E. & Blair, J. (eds.) (1997): The EBCC Atlas of European breeding birds: their distribution and abundance. – T. & A. D. Poyser, London. Hanski, I. & Walsh, M. (2004): How much, how to? Practical tools for forest conservation. – BirdLife European Forest Task Force, Helsinki. Hayes, W. & Winkler, R. (1970): Statistics: probability, inference and decision. Vol. I. – Holt, Rinehart & Winston, New York. Helle, P. & Mönkkönen, M. (1990): Forest succession and bird communities: theoretical aspects and practical implications. pp. 299–318 In: Keast, A (ed.): Biogeography and ecology of forest bird communities. – SPB Academic Publ., Hague. Hill, M. (1973): Diversity and evenness: a unifying notation and its consequences. – Ecology 54: 427–432. Iankov, P. (ed.) (in press): Atlas of the breeding birds in Bulgaria. – Bulgarian Society for the Protection of Birds, Sofa. Iordanov, D. (1963): Flora of National Republic Bulgaria. Vol 1. – Bulgarian Acad. Sci., Sofa. (in Bulgarian) Jansson, G. & Andrén, H. (2003): Habitat composition and bird diversity in managed boreal forests. – Scandinavian Journal of Forest Research 18: 225–236. Jongman, R., Ter Braak, C. & Va n Tongeren, O. (1997): Data analysis in community and landscape ecology. – Cambridge University Press, Cambridge. Kirk, D.A. & Hobson, K.A. (2001): Bird-habitat relationships in jack pine boreal forests. – Forest Ecology and Management 147: 217–243. Koleva, E. 2003. Climate of the Pirin national park. pp. 24–26 In: National park Pirin management plan 2004–2013. – Ministry of Environment and Waters & Bulgarian Biodiversity Foundation, Sofa. (in Bulgarian) Krebs, C. (1999): Ecological Methodology. 2nd edn. – Benjamin Cummings, Menlo Park, California. Manly, B., McDonald, L. & Thomas, D. (1993): Resource Selection by Animals: Statistical Design and Analysis for Field Studies. – Chapman & Hall, London. Moore, J., Fitzsimmons, P. , Lambe, E. & White, J. (1970): A comparison and evaluation of some phytosociological techniques. – Vegetatio 20: 1–20. Moskát, C. & Waliczky, Z. (1992): Bird-vegetation relationships along ecological gradients: ordination and plexus analysis. – Ornis Hungarica 2: 45–60. Moss, D. (1978): Diversity of woodland song-bird populations. – Journal of Animal Ecology 47: 521–527. Mueller-Dombois, D. & Elienberg, H. (1974): Aims and methods of vegetation ecology. – John Wiley, New York. Nankinov, D. (1997): Species composition of the ornithofauna in the Scots Pine ecosystems. – Forestry Science 3: 84–95. (in Bulgarian) Neu, C., Byers, C. & Peek. J. (1974): A technique for analysis of utilization-availability data. – Journal of Wildlife Management 38 (3): 541–545. Nikolov, S. (2007): Density and community structure of breeding birds in Macedonian pine Pinus peuce forests in Bulgaria. – Avocetta 31: 49–56. Nikolov, S. & Spasov, S. (2005): Frequency, density and number of some breeding birds in south part of Kresna Gorge (SW Bulgaria). – Acrocephalus 26 (124): 23–31. Pearce, J. & Venier, L. (2005) Boreal bird community response to jack pine forest succession. – Forest Ecology and Management 217 (1): 19–36. IO3 S. Ch. Nikolov: Study on the habitat selection by birds in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Pirin National Park (SW Bulgaria) Petrov, I. (2003): Vegetation cover of the Pirin National Park. pp. 41–46 In: National park Pirin management plan 2004–2013. – Ministry of Environment and Waters & Bulgarian Biodiversity Foundation, Sofa. (in Bulgarian) Ranius, T. & Fahrig, L. (2006): Targets for maintenance of dead wood for biodiversity conservation based on extinction thresholds. – Scandinavian Journal of Forest Research 21: 201–208. Sabo, S.R. (1980): Niche and habitat relationships in subalpine bird communities of the White Mountains of New Hampshire. – Ecological Monographs 50: 214–259. Schieck, J., Nietfeld, M. & Stelfox, J. (1995): Differences in bird species richness and abundance among three successional stages of aspen-dominated boreal forests. – Canadian Journal of Zoology 73: 1417–1432. Shapiro, S. & Wilk, M. (1965): An analysis of variance test for normality (complete samples). – Biometrika 52 (3/4): 591–611. Smith, K., Averis, B. & Martin, B. (1985): The breeding bird community of oak plantations in the forest of Dean, southern England. – Acta Oecologica 8: 209–217. StatSoft (2004): STATISTICA 7.0 Data Analysis Software. – StatSoft, Inc. – [http://www.statsoft.com/]. Suorsa, P., Huhta, E., Jäntti, A., Nikula, A., Helle, H., Kuitunen, M., Koivunen, V. & Hakkarainen, H. (2005): Thresholds in selection of breeding habitat by the Eurasian treecreeper (Certhia familiaris). – Biological Conservation 121: 443–452. Thomas, L., Laake, J., Strindberg, S., Marques, F., Buckland, S., Borchers, D., Anderson, D., Burnham, K., Hedley, S., Pollard, J., Bishop, J. & Marques, T. (2006): Distance 5.0. Release 2. Research Unit for Wildlife Population Assessment. – University of St. Andrews, UK. – [http://www.ruwpa.st-and.ac.uk/ distance/ ]. Tiainen, J., Vickholm, M., PaKKALA, T, Piiroinen, J. & Virolainen, E. (1983): The habitat and spatial relations of breeding Phylloscopus warblers and the goldcrest Regulus regulus in southern Finland. – Annales Zoologici Fennici 20: 1–12. Tutin, T, Burges, N, Chater, A., Edmondson, J., Heywood, V., Moore, D., Valentine, D., Walters, S. & Webb, D. (eds.) (1993): Flora Europaea. Vol. I. -Cambridge Univ. Press, Cambridge. Velchev, V. (2002): Vegetation types. pp. 324–336 In: Kopralev, I., Jordanova, M. & Mladenov, C. (eds.): Geography of Bulgaria. – ForCom, Sofa. (in Bulgarian) Arrived / Prispelo: 15.6.2007 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 104 Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pa{ni{tva Problems of the Capercaillie Tetrao urogallus habitat conservation in Menina Mountain (central Slovenia) and infuence of pasture Zdenko Purnat1, Miran ^as2 & Miha Adami~3 1 Zgornji Dol 89, SI–3342 Gornji Grad, Slovenija, e–mail: zdenko.purnat@siol.net 2 Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: miran.cas@zgs.si 3 Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ve~na pot 83, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: miha.adamic@bf.uni-lj.si Na podlagi analize razporeditve rasti{~ in `ivljenjskega prostora divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (1508 m n.v.) na jugovzhodnem robu alpskega areala v Kamni{ko-Savinjskih Alpah smo na 19 rasti{~ih ugotovili zna~ilne razlike v habitatnih strukturah gozdnatih krajin med stratumom aktivnih in neaktivnih rasti{~ (stratum 1) in stratumom opu{~enih rasti{~ (stratum 2). Najve~ rasti{~ divjega petelina le`i v vi{inskem pasu med 1201 in 1400 m n.v. Dele` opu{~enih rasti{~ se zna~ilno ve~a s padanjem nadmorske vi{ine. Na povr{inah 500 m okoli centrov rasti{~ (78.5 ha) ugotavljamo v stratumu 1 vi{ji povr{inski dele` starega gozda (73%), zna~ilno manj{i dele` drogovnjakov (19%) in mladovja (8%) (P < 0.05) ter zna~ilno pozitiven vpliv vi{je pokrovnosti z borovnico Vaccinium myrtillus in brusnico Vaccinium vitis-idaea, ki skupaj z malinjakom Rubus idaeus prekrivata 22% povr{in (P < 0.02). V stratumu 1 ugotavljamo manj{o dol`ino fksne `i~ne ograje okoli pa{nikov (mediana 0) in ve~ snemljive `i~ne ograje (mediana 0–1.5 m/ha) kot v stratumu 2. Snemljiva `i~na ograja je v primerjavi s fksno v `ivljenjskem okolju divjega petelina primernej{a, kar odseva tudi zna~ilen pozitiven vpliv na ve~jo pokrovnost z jagodi~jem (P = 0.044). Nasprotno se ka`e zna~ilno negativen vpliv gostote krmi{~ za divjad na manj{o pokrovnost z jagodi~jem (P < 0.03). Dol`ine ograj skupaj z ograjami iz lesa ali kamna so podobne (mediana 25.4 m/ha). Multivariatna klastrska analiza razvr{~a {tiri najbolj zna~ilne spremenljivke habitatov v vejo aktivnih in vejo opu{~enih rasti{~ in potrjuje njihov odlo~ilni vpliv. Opa`amo negativen vpliv novodobnih sprememb pri gospodarjenju s pa{niki (pove~ana gostota `ivine, intenziviranje pa{nikov z umetnim gnojenjem, podalj{anje pa{ne sezone). V primeru varstva ogro`enih `ivalskih vrst ni dovolj ukrepanje ene stroke. Kompleksnost problemov zahteva sodelovanje vseh uporabnikov prostora. Klju~ne besede: divji petelin, Tetrao urogallus, razporeditev rasti{~, aktivnost subpopulacij, primernost habitata, alpska gozdnata krajina, pa{ni{tvo, jagodi~je, `i~ne ograje, Menina Key words: Capercaillie, Tetrao urogallus, distribution of leks, activity of subpopulations, habitat suitability, alpine forest landscape, pasture, wire fences, Menina Mt 1. Uvod in na cerkljansko–idrijsko obmo~je, v Karavankah, Kamni{ko-Savinjskih Alpah s prehodom v Zasavje, Divji petelin Tetrao urogallus je v Sloveniji raz{irjen v na Pohorju in Kozjaku, oddvojeni otoki pa so tudi Julijskih Alpah s prehodoma v Polhograjske Dolomite v sne`ni{ko-ko~evskem pogorju (Adami~ 1987, ^as 105 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva 1999a & b). Splošno stanje populacije divjega petelina v alpskem habitatu je slabo, z le še 44% aktivnih rastišč (od skupno vseh znanih 614 rastišč), v dinarskem prostoru pa že kritično, z le še 33% aktivnih rastišč (od 67). V dinarskem arealu je danes le še 8% slovenske populacije (Čas 1999a & b, 2001a & b). Rastišča so mesta, na katerih samci (petelini) spomladi ob jutranjem svitu z značilnim petjem vabijo in rastijo samice. So najpomembnejši del habitata, kjer preživijo večino leta (Adamič 1987). Posamezna rastišča so lahko v stabilnih habitatnih razmerah aktivna tudi več kot sto let (Adamič 1983). S telemetričnimi raziskavami je bila ugotovljena ugodna struktura življenjskega prostora: najmanj 60-odstotni delež odraslih gozdov, v strnjenih krpah z najmanj 48 ha in več okoli rastišč subpopulacij, t.j. v središčih zimskih habitatov (Storch 1994 & 1999). Zelo pomembna sestavina življenjskega prostora je pritalno rastlinstvo, predvsem borovnica Vaccinium myrtillus. Borovnice so ob drugem jagodičju za gozdne kure prehransko pomembne skozi vse leto (brsti, cvetovi, listje, jagode, ličinke in odrasle žuželke na grmičkih) (Storch 1999). Pokrovnost jagodičja in borovnic v območju habitatov naj bi bila vsaj 20%, najbolje 27% (Čas 1996, lastni podatki), kar potrjujejo sočasne ali kasnejše raziskave v bavarskih Alpah (Storch 1994 & 2002) in na Škotskem (Baines et al. 1995 & 2004). Pomembna so tudi mravljišča. Teh naj bi bilo vsaj 2-3 na rastišče (Čas 1996 & 2006, lastni podatki). V zadnjih desetletjih evidentiramo v Sloveniji podobno kot po vsej Evropi kritično nazadovanje populacijske gostote divjega petelina (Linden 1989, Čas & Adamič 1998, Čas 1999a & b, Storch 1999). Divji petelin je kot ena izmed glavnih lovnih vrst divjadi v deželah borealnih gozdov severne Evrazije ter kot atraktivna in ogrožena vrsta srednjeevropskih gorskih gozdov ena najbolj preučenih prostoživečih živalskih vrst sploh (Angelstam 1999, Storch 2000). Osrednje območje razširjenosti divjega petelina v predgorskem, gorskem in visokogorskem prostoru se krči podobno kot pri nekaterih drugih vrstah živali predvsem zaradi sprememb naravne starostne strukture gozdov s premalo odraslih gozdov (Žnidaršič & Čas 1999) in zaradi drugih negativnih dejavnikov (nemir in motnje zaradi neusmerjenega gorskega turizma in rekreacije, prevelika številčnost plenilskih vrst, intenzivno nabiralništvo jagodičja, zaraščanje zadnjih pašnikov, propadanje odraslih iglastih gozdov zaradi vpliva daljinskega onesnaženja zraka) (Čas 1999b, 2006 & 2007). Propadanje ali izginjanje starih presvetljenih habitatnih iglastih gozdov pa ob primernem sonaravnem gospodarjenju 106 z gozdovi povzročajo še klimatske spremembe po letih okoli 1980 in naravni razvoj sekundarnih gozdnih sukcesij z vraščanjem avtohtonih listavcev (Čas 2006, Čas & Adamič 2007). Po letu 1984 je bil divji petelin v Sloveniji zavarovan s prepovedjo lova (interni dogovor Lovske zveze Slovenije), po letu 1993 pa z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS 1993). Gozdnogospodarske organizacije na območjih rastišč od takrat po dogovoru upoštevajo poseben habitatu prilagojen režim gospodarjenja z gozdovi. Kljub temu da je življenjski prostor divjega petelina gozd, so za obstoj divjega petelina v domovalnih teritorijih današnje gozdne krajine z intenzivnim gozdarstvom habitatno pomembne mozaično razporejene površine pašnikov, s 5% deležem (Čas 2000c & 2006). Pašniki zagotavljajo v višinskih legah z vrstno pestro zeliščno plastjo in z bogatim jagodičjem in mravljišči subpopulacijam divjega petelina v določenih obdobjih leta pomemben vir hrane, zlasti še za podmladek (kebčke). V Hessnu v Nemčiji so kot najpogostejši vzrok smrti divjih petelinov opredelili žične ograje, s katerimi pogosto ograjujejo gozdno mladje (MikuletiČ 1984). Tudi raziskave na Škotskem so pokazale na pomemben vpliv žičnih ograj na smrtnost divjih petelinov (Catt et al. 1994). Pri nas se ograjenost manjših površin v gozdu pojavlja redkeje, pogostejša pa je ograjenost pašnikov, kjer se tudi v gorskem svetu, namesto tradicionalnih materialov, vse bolj uveljavlja žica. Paša pomeni tudi stalno prisotnost človeka in s tem negativen vpliv nemira (vzdrževanje pašnikov, obhodi in nadzor živine). Popašenost zeliščne plasti pa pomeni kritično pomanjkanje hrane in kritja zlasti za naraščaj gozdnih kur (Baines et al. 1995). Z raziskavo divjega petelina na Menini želimo ugotoviti primernost življenjskega prostora in odločilne kazalnike habitatno primernih zgradb in rab gozdov in gozdnih krajin, ki vplivajo na aktivnost subpopulacij na rastiščih, s poudarkom na vplivu pašništva. 2. Metode 2.1. Opis območja Menina je samostojna planota, orografsko ločena od celote Kamniško-Savinjskih Alp (Melik 1954). Na severu obdaja Menino Zadrečka dolina, ki se veže čez Črnivec v Črno, na jugu pa Tuhinjska dolina, obe zasnovani na močnih tektonskih črtah, na prelomih in celo narivih. Zato so pobočja Menine precej strma, še prav posebno na severni strani. Masiv Menine se razteza po dolgem od zahoda proti vzhodu v dolžini približno 15 km, medtem ko ga je v širino le za eno Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 Slika 1: Alpske gozdne krajine okoli Menine nad 1000 m n.v. Figure 1: Alpine forest landscapes around Menina Mt above 1,000 m a.s.l. tretjino. Nad 1100 m n.v. je pogorje dolgo do 12 km in {iroko le od 2.5 do 4.5 km (slika 1). Razpon nadmorskih vi{in je od okrog 370 m ([martno ob Dreti) v Zadre~ki dolini do 1508 m (Vivodnik, najvi{ji vrh Menine). V vr{nem predelu ima Menina planotast zna~aj s tipi~nim kra{kim povr{jem, z vrta~ami, sistemi vrta~, suhimi dolinami, zaobljenimi vrhovi, udornicami in brezni, s po`iralniki in kali ter s posameznimi redkimi izviri. Kra{ka povr{ina je posledica ve~je in debelej{e mase karbonatnih kamnin, dvignjenih nad erozijsko osnovo (Rozman 1997). Na apneni podlagi so srednje globoka do globoka rjava pokarbonatna tla, na izravnanih mestih najdemo tudi sprana rjava pokarbonatna tla. Rjave rendzine in rendzine pa so omejene na skalnate grebene in vrhove (Marin~ek 1987). Menina le`i na jugovzhodnem robu alpskega habitata divjega petelina, ki ga sestavljajo gorske gozdne krajine nad 1000 m nadmorske vi{ine (slika 1). Velikost o`jega raziskovalnega obmo~ja na Menini (povr{ine nad plastnico 1000 metrov) je bila okoli 37 km2, od tega je bilo pa{nikov kakih 7 km2 (81% gozdnatost). Zgodovinski viri o za~etkih pa{e na planoti niso zanesljivi. Izrazito pa se v strukturi planin (pa{nikov) ka`e razli~en razvoj posesti na Menini. Planine lahko razdelimo v dve skupini. (1) Planine, na katerih pasejo `ivino kmetje iz Zgornje Savinjske doline. Kmetje, ki pasejo na teh planinah, so ~lani pa{nih skupnosti z dolgoletno tradicijo (prek 90 let organiziranega delovanja). Posest je velikopovr{inska in je po denacionalizaciji pripadla ljubljanski {kofji. V nadaljnjem tekstu: kranjske planine. (2) Ju`na skupina planin so Tuhinjske planine, kjer pasejo prebivalci iz Tuhinjske doline. To posest so pred drugo svetovno vojno razdelili med kmete, zato so parcele mnogo bolj razdrobljene kot tiste na {tajerski strani, kmetje pa se po dogovoru zdru`ujejo v ve~je ali manj{e pa{ne skupnosti ali pa na svoji parceli pasejo sami (Rozman 1997). V nadaljnjem tekstu: {tajerske planine. Na vseh planinah na Menini se je v obdobju med letoma 1923 in 1940 letno paslo povpre~no 1160 glav velike `ivine in do 200 ovac, po drugi svetovni vojni pa je {tevil~nost `ivine nekoliko upadla. Danes do`ivljajo planine na Menini ponovni razcvet, tako je bilo leta 1997 na poletni pa{i `e prek 900 glav velike `ivine in okrog 400 ovac (Rozman 1997). Na {tajerskih planinah se pase izklju~no goveja `ivina, izjema je le predel proti [avnicam, ki je oddan v najem lastniku ovac iz Tuhinjske doline, na kranjskih planinah pa se pase govedo in drobnica (ovce). Vpliv pa{e je kljub razlikam viden tako ob ograji pa{nikov IO7 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva Slika 2: Raziskovano obmo~je, polo`aj in status rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus na Menini Figure 2: Research area, position and status of the Capercaillie Tetrao urogallus leks in Menina Mt ov~jih kot tudi govejih planin. V identi~nih abiotskih razmerah na notranji strani ograj raste samo travinje, na zunanji strani pa ponekod borovni~evje ali malinjak Rubus idaeus, pa tudi druga zeli{~a, ki marsikje oblikujejo bogat habitatno pomemben zeli{~ni sloj (hrana, skrivali{~e) za divjega petelina. @ivina se v gozdovih na Menini pase na vseh zaplatah gozdov znotraj pa{nikov vr{ne planote. Razlike so tudi v ograjenosti pa{nikov. Na {tajerskih planinah prevladuje ograda z lesenimi kostanjevimi koli in dvema vzporednima `icama v vi{ini okrog 40 in 90 cm. Na planinah Pa{ne skupnosti Gospodnje-Globa~e sta to gladki `ici, v katerih je v ~asu pa{ne sezone elektri~ni tok. Kmetje omenjeni `ici po zaklju~ku pa{ne sezone sprostijo, da padeta na tla. Ta pozitivni ukrep, ki je za divjega petelina in tudi za drugo divjad manj nevaren, je sicer usmerjen v skrb za nepo{kodovano `ico, ki jo lahko v zimskem ~asu pretrga sneg. Na nekaterih povr{inah lahko {e najdemo tudi odseke s starej{o bode~o `ico, ki je na lesene kole ali drevesa pritrjena fksno, vendar je tak{nih ograj vse manj oziroma so ostale le {e na nekaterih odro~nih lokacijah. Na planini Travnik je pa{nik ograjen z dvojno fksno bode~o `ico, planina Ravni pa je ograjena z dvojno gladko `ico, vendar je mo~ najti tudi odseke s fksno (staro) bode~o `ico. Na kranjskih planinah so tipi ograj zelo razli~ni, od `i~natih z gladko ali bode~o `ico, mre`astih `i~natih ograj, ograj z jeklenico, lesenih ograj (rezani les ali posekana tanj{a neokle{~ena drevesa) do kamnitih ograj. Ker je razdrobljenost posesti velika, se razli~ni tipi ograj prepletajo `e na manj{ih povr{inah. Jeklenica je najpogosteje napeta ob ali v gozdu in pritrjena kar na `iva drevesa. V deblih so zarezane vdolbine, da jeklenica bolje dr`i svoj polo`aj, marsikje pa se tudi vrašča. Ograje z jeklenico ali z mrežo so zaradi neestetskega videza najpogosteje nameščene na tistem delu pašnika, ki je bolj odročen (od cest in poti), najpogosteje v predelih, kjer pašnik meji na gozd, ali celo v samem gozdu. 2.2 Metode dela Pogoj za določitev in analizo življenjskega prostora divjega petelina na Menini so bili podatki o številu in lokacijah posameznih rastišč. Na Menini je bil prvi popis rastišč divjega petelina, okoljskih značilnosti rastišč in vris lokacije rastišč v karte opravljen v obdobju minimuma populacijske gostote okrog leta 1982 (od 1979 do 1986; Čas 1996) v okviru prvega slovenskega popisa (Adamič 1986a & b). Ta popis je na Menini zajel trinajst (13) rastišč, od katerih sta bili dve na štajerski strani (nekdanji državni gozdovi), opredeljeni še z dodatnimi podrobnejšimi lokacijami. Skupno s podrobnejšimi lokacijami je bilo takrat opisanih 21 rastišč. Popis aktivnosti rastišč, ki je bil opravljen pod vodstvom Gozdarskega inštituta Slovenije v letih 1998—2000 (Cas 2000a & b), je na območju Menine evidentiral 19 rastišč. Končni seznam vseh rastišč na Menini, znanih po drugi svetovni vojni, smo naredili na osnovi predhodnih popisov (Adamič 1986a & b, Čas 2000a & b, M. Znidaršič osebno) ter zbranih ustnih podatkov in opažanj v sklopu diplomskega dela (Purnat 2002). Zaradi domneve, da lahko subpopulacije pri opazovanju aktivnosti na določenem rastišču v posameznem letu spregledamo, smo za prikaz današnjega statusa aktivnosti rastišč poleg popisov iz let 1998, 1999, 2000 (Čas 2000a) opravili tudi popis v letu 2001 (Purnat 2002). Aktivnost rastišč divjega petelina je termin, ki ponazarja številčno aktivnost 108 Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 samcev ob rastitvi. Status aktivnosti rasti{~ v letih 1998-2001 ponazarja stopnje aktivnosti rasti{~: brez podatka, aktivno in neaktivno (akt), opu{~eno (op) (slika 2). Kot aktivna smo opredelili neopu{~ena rasti{~a, kjer petelin poje ali je bila zabele`ena navzo~nost neaktivnega petelina oziroma kur, ter kot opu{~ena tista rasti{~a, kjer ni bilo znakov pojavljanja petelinov ali kur. Za namen statisti~nih analiz smo neaktivna rasti{~a priklju~ili k aktivnim, ker menimo, da pojavljanje divjega petelina {e nakazuje primernost habitata. @e med spremljanjem aktivnosti subpopulacij na rasti{~ih (2001) in kasneje smo na vseh 19 rasti{~ih, ki so bila {e v letu 1986 (Adami~ 1986a & b) ali kasneje opisana kot aktivna (v raziskavi ozna~ena kot A-rasti{~a), v polmeru 500 m od centra rasti{~a opravili temeljit popis habitata. Povr{ino rasti{~nih ploskev 78.5 ha v polmeru 500 m okoli centrov rasti{~ smo izbrali zaradi podobne velikosti domovalnih teritorijev osebkov subpopulacij, ugotovljenih s telemetri~nimi raziskavami v tajgi in v srednjeevropskem gorskem prostoru (Wegge 1985, Rolstad & Wegge 1987, Storch 1994 & 1999, Be{karev et al. 1995). Enak polmer se je `e uporabljal tudi v podobnih raziskavah pri nas (^as 1996 & 2000c). Kroge s polmeri 500 m (r = 500 m) smo dolo~ili na karti v merilu 1:10,000. Rabo tal in dele`e razvojnih faz gozdov na povr{inah rasti{~nih ploskev (r = 500 m) smo ocenili s pomo~jo aeroposnetkov, oceno pa popravili med obhodi na terenu. Na ploskvah smo ocenili tudi pokrovnost borovnice in brusnice Vaccinium vitis-idaea ter malinjaka. Na povr{inah pa{nikov smo s programom Map Info dolo~ili dol`ino posameznega tipa ograje. Na rasti{~nih ploskvah smo popisali 40 neodvisnih spremenljivk habitata. Opredelili smo jih v naslednjih sklopih: (1) Lega rasti{~: nadmorska vi{ina centra rasti{~a (m); (2) Raba tal in zgradba gozdov (% povr{ine): pa{ni gozd; pa{nik, kjer se pase govedo; pa{nik, kjer se pasejo ovce; pa{niki za govedo in (+) ovce skupaj; jase zunaj pa{nika; gozd brez pa{e; mladovje (mlad gozd); jase zunaj pa{nika + mladovje; drogovnjak (enomeren gozdni sestoj s prsnimi premeri dreves med 10 in 30 cm); debeljak (gozdni sestoj dreves s prsnimi premeri nad 30 cm); pomlajenec (gozdni sestoj v fazi pomlajevanja); debeljak + pomlajenec; dr`avna lastnina (pred denacionalizacijo); lesna zaloga v centru rasti{~a (m3/ha); zmes drevesnih vrst (% iglavcev); ocena kvalitete pa{nika (0 - pa{nika ni, 1- slabo, 2 -srednje, 3 - dobro); (3) Pokrovnost z jagodičjem: ocena pokrovnosti (% površine); ocena obstoja borovnice in brusnice (1 -slabo, 2 - srednje, 3 - dobro); ocena obstoja malinjaka (1 - slabo, 2 - srednje, 3 - dobro); ocena obstoja borovnice, brusnice in maline skupaj (1,2 - slabo, 3,4 - srednje, 5,6 - dobro); (4) Tujki v habitatu (število — št.): dolžina poti in cest (m), razdalja od rastišč (m): planinska pot, najkrajša razdalja do planinske poti, glavna cesta, najkrajša razdalja do glavne ceste, stranska cesta, najkrajša razdalja do stranske ceste, glavna cesta + stranska cesta, planinska pot + glavna cesta + stranska cesta, najkrajša razdalja do glavne ali stranske ceste, najkrajša razdalja do planinske poti ali glavne ceste ali stranske ceste; objekti (št.); razdalja do najbližjega objekta; krmišča (št.); razdalja do najbližjega krmišča; (5) Ograje pašnikov - vrsta in dolžina (m): ograja iz fksne žice; ograja iz snemljive žice; kombinirana ograja - les in žica; ograja iz naravnih materialov - les in kamen; ograja iz fksne žice + ograja iz snemljive žice; vse vrste ograj skupaj. Za nekatere habitatno pomembne spremenljivke smo prikazali povprečja in standardne deviacije (SD). Značilne spremenljivke habitatov, ki vplivajo na aktivnost rastišč, smo zaradi majhnega vzorca in nenormalnih porazdelitev ugotavljali z neparametričnimi testi median dveh stratumov rastišč, (1) aktivnih in neaktivnih ter (2) opuščenih. Uporabili smo Mann-Whitneyev U-test parov in za kodirane vrednosti Kolmogorov-Smirnov test. Vpliv štirih ugotovljenih značilnih spremenljivk na aktivnost rastišč smo preučili tudi s klastrsko analizo. Uporabili smo statistični program Statsoft, Statistica 6.0. 3. Rezultati 3.1 Status rastišč glede na vertikalno razporeditev in ekspozicijo Od 19 rastišč, ki so bila ob prvem popisu v letu 1980-1986 (Adamič 1986a & b) opisana še kot aktivna, največ rastišč leži v nazarskem gozdnogospodarskem območju. Po popisu iz leta 2001 so od štirih evidentiranih aktivnih rastišč trije iz nazarskega območja in eno iz ljubljanskega. Po popisih iz let 1998-2000 je od 19 rastišč v območju deset aktivnih, dve pa sta neaktivni (tabela 1). Analiza lokacij vseh 30 znanih rastišč potrjuje značilno razporeditev v medsebojnih razdaljah okoli 1100 m (Čas 1996). Rastišča na platoju Menine so razporejena mrežasto, podobno kot v evrazijski tajgi (slika 2). 109 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva Tabela 1: [tevilo rasti{~ na Menini, popisanih v letu 2001 in v letih 1998-2000, glede na statuse aktivnosti rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus Table 1: Number of the Capercaillie Tetrao urogallus leks in Menina Mt in 2001 and in the 1998-2000 period in view of the leks’ activity status „, . _ v v Neaktivno/ „, . , _, Ubdobie (Jpusceno / Abandoned Aktivno / Active ikupai / lotal 1 Non-active ' 200I io 5 4 19 1998-2000 7 2 10 19 Tabela 2: Dele` (%) povr{in po razvojnih fazah gozdov, merjeno na povr{ini s polmerom 500 m okoli rasti{~; podane so vrednosti za aktivna in opu{~ena rasti{~a; SD pomeni standardno deviacijo Table 2: Share (%) of surface of forest development phases as measured on the surface with 500 m radius around the leks; values for active and abandoned leks are given; SD denotes standard deviation Razvo na faza gozda/ Aktivna & Neaktivna / _ vv „ ' o (Jpuscena / Abandoned 1 rorest development phase Active öC Non-active * Mladovje / Young forest 8 ± 3 13 ± 2 <0.04 Drogovnjak / Polewood forest 19 ± 11 37 ± 11 <0.02 Star gozd / Old forest____________________________73 + 12________________________51 + 12____________________ a *d ¦in 0 1001-1100 1101-1200 1201-1300 1301-1400 1401-1500 Nadmorska višina (m) /Altitude (m] Slika 3: Dele` vseh rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus na Menini, znanih po drugi svetovni vojni (N = 30), glede na status aktivnosti po 100 m vi{inskih pasovih med 1000 do 1500 m n.v.; stanje aktivnosti rasti{~ v letih 1998-2001 (belo - opu{~ena rasti{~a, ~rtasto - neaktivna rasti{~a, ~rno - aktivna rasti{~a) Figure 3: Share of all Capercaillie Tefrao urogallus leks in Menina Mt known after the second world war (N = 30), in view of their activity status in the 100 m altitude zones from 1,000 to 1,500 m a.s.l.; state of the leks’ activity in 1998-2001 (white - abandoned leks, striped - inactive leks, black - active leks) aktivnosti je na Menini kriti~na `e pod vi{ino 1200 m n.v., saj so vsa znana rasti{~a pod to nadmorsko vi{ino danes opu{~ena. Analiza nadmorskih vi{in centrov A-rasti{~ na Menini (19 rasti{~) je pokazala zna~ilno razliko (p < 0,001) med srednjo nadmorsko vi{ino skupine aktivnih in neaktivnih rasti{~ (mediana med 1360-1430 m n.v.) ter srednjo nadmorsko vi{ino skupine opu{~enih rasti{~ (mediana pri 1250 m n.v.). Mediana opu{~enih rasti{~ je za kakih 145 m ni`e. Primerjava rasti{~ divjega petelina, popisanih leta 2001 z rasti{~i, popisanih v letih 1998-2000, potrjuje domnevo o zanesljivosti popisov po statusih aktivnosti na osnovi ve~ zaporednih rastitvenih sezon. Na vr{nem delu Menine, kjer je habitat izrazito fragmentiran v krpe starih gozdov in pa{nikov, so rasti{~a samostojnih subpopulacij sestavljena iz ve~ rasti{~nih mest (npr. rasti{~e Ravni~e). Zato je pri popisu dejanskega stanja populacije na Menini potrebno natan~no poznavanje domovalnih teritorijev iste subpopulacije. 3.2. Analiza habitata 3.2.1. Gozd Povr{ina mladovja je na rasti{~nih ploskvah (r = 500 m) v skupini aktivnih in neaktivnih rasti{~ statisti~no zna~ilno manj{a (8%) kot na opu{~enih rasti{~ih (13%; P < 0.04), prav tako je manj{a povr{ina drogovnjakov (19%) kot na opu{~enih rasti{~ih (37%) (P < 0.02). Starega gozda je v predelih opu{~enih rasti{~ manj ne Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 Tabela 3: Mediane dol`in fksnih in snemljivih `i~nih ograj in mediane ograj iz naravnih materialov (les, kamen) glede na status aktivnosti rasti{~ divjega petelina na Menini leta 2001 na povr{inah 500 m okoli sredi{~ rasti{~ (78.5 ha); (ak. -aktivno, neak. - neaktivno, op. - opu{~eno) Table 3: Median of lengths of fxed and reach down wire fences and fences made of natural materials (wood, stone) in view of the different status of Capercaillie leks activity in Menina Mt in 2001 on the surface 500 m around lek centres (78.5 ha); (ak. - active, neak. - non-active, op. - abandoned) Dol`ina fiksne bode~e `i~ne ograje/ Length of fixed barbed wire fences Max. Min. Mediana Dol`ina snemljive `i~ne ograje/ Length of take down wire fences Max. Min. Mediana Dol`ina ograj iz lesa ali kamna/ Length of wood and stone fences Max. Min. Mediana Dol`ina vseh ograj skupaj/ Length of all fences together Max. Min. Mediana ak. + neak. (n = 12; m/ha) op. (n = 7; m/ha) 17.3 27.1 0 0 0 8.4 37.1 13.6 0 0 0-1.5 0 19.7 44.8 0 0 é.2-8.0 4.7 58.3 66.9 0 0 25.4-27.0 25.4 (tabela 2). Nakazan je habitatni pomen dovolj velikega posamičnim gozdnim drevjem). Na rastiščnih ploskvah deleža površin starega gozda (debeljak in pomlajenec; P aktivnih in neaktivnih rastišč je delež le nekoliko višji < 0.11) okoli aktivnih rastišč (73%) nasproti manjšemu (21 ± 20%) kot na opuščenih rastiščih (16 ± 15%). deležu okoli opuščenih rastišč (51%). Iz ugotovljenih Z raziskavo natančno izmerjenih dolžin ograj deležev razvojnih faz gozdov na površinah rastiščnih pašnikov v habitatu divjega petelina nismo ugotovili ploskev ugotavljamo negativen vpliv večjega deleža značilnih razlik med aktivnimi (12) in opuščenimi (7) drogovnjakov in mladovja na opuščenih rastiščih. rastišči, nakazali pa smo razlike. Potrdili smo tudi mejno značilen vpliv večjega deleža Opazna je zlasti razlika v dolžini fksne in snemljive iglavcev (P < 0.05) na aktivnost rastišč. Primes iglavcev žične ograje. Pri dolžini ograje iz naravnega materiala na aktivnih in neaktivnih rastiščih je višja (41 ± 22%) (les, kamen) so razlike manj izrazite, nakazuje pa se kot primes iglavcev na opuščenih rastiščih (23 ± 18%). celo pozitiven vpliv z večjimi razdaljami v območjih Potrjujemo habitatno neugodno drevesno sestavo gozda aktivnih rastišč (mediana 6.2-8.0 m/ha) (zavetje) kot z visokim, nad 40% deležem listavcev (Adamič 1987, opuščenih (4.7 m/ha). Fiksne žične ograje pašnikov Cas 2000a & 2006, Storch 2002, lastni podatki). je izrazito več v območju opuščenih rastišč (mediana 8.4 m/ha) kot v območju aktivnih (0 m/ha), pri manj 3.2.2. Pa{niki moteči snemljivi žični ograji pa je ravno obratno, njihova dolžina je večja v območjih aktivnih rastišč Vpliva površinskega deleža pašnikov na rastiščih (mediana 0-1.5 m/ha) kot na opuščenih (0 m/ha) divjega petelina na Menini statistično nismo potrdili, (tabela 3). Primerjava median skupne dolžine vseh vrst kljub temu pa se kažejo razlike. Na rastiščnih ploskvah ograj ne kaže razlik med aktivnimi rastišči (25.4-27.0 aktivnih in neaktivnih rastišč je 20 ± 18% površin m/ha) in opuščenimi rastišči (25.4 m/ha). pašnikov, na območju opuščenih rastišč pa 13 ± 11% Glede na statistično neznačilne razlike v dolžinah pašnikov. Prav tako nismo potrdili značilnega vpliva vrste ograj med aktivnimi in opuščenimi rastišči na površinskega deleža pašnega gozda (pašniki, porasli s primeru 19 popisanih rastiščnih ploskev (r = 500 m) ni Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva na Menini ne moremo sklepati na njihov odlo~ilni vpliv. Kljub temu pa na osnovi raziskave ugotavljamo nakazan domneven negativen vpliv fksne `i~ne ograje, nemote~ vpliv snemljive `i~ne ograje in pozitiven vpliv lesenih in kamnitih ograj, domnevno zaradi zavetja (tabela 3). Domnevamo, da bi pri ve~jem {tevilu rasti{~nih ploskev divjega petelina pri podobnih razmerah rabe tal (pa{a) v habitatu potrdili statisti~no zna~ilnost vplivov razli~nih dol`in razli~nih vrst ograj, zlasti negativni vpliv fksne `i~ne ograje in manj mote~ vpliv snemljive `i~ne ograje. Na Menini smo ugotovili tudi podalj{anje trajanja pa{ne sezone. Pred drugo svetovno vojno je bil pa{ni ~as na {tajerskih planinah dolo~en od 1.6. do 20.9. (Mavri~ 1998), danes pa se dogaja, da `ivino na planino `enejo `e v drugi polovici maja. Domnevno je to posledica milej{e klime, ki `e zgodaj omogo~i dovolj pa{e. Pa{a se tako opravlja v najbolj ob~utljivem ~asu gnezdenja in odra{~anja keb~kov (od 15.5. do 15.7.). Negativna posledica premika pa{ne sezone v zgodnej{i ~as sta razdiranje gnezd s strani `ivine ter opuščeno neaktivno Status rastišč / Lek status aktivno Slika 4: Dele` pokrovnosti z borovnico in brusnico na rasti{~nih ploskvah (r = 500 m) glede na razli~ne statuse aktivnosti rasti{~ divjega petelina Tetrao urogallus na Menini Figure 4: Share of bilberry and cranberry cover on leks plots (r = 500 m) in view of the different status of Capercaillie Tetrao urogallus leks activity in Menina Mt zgodnej{i nemir in motenje vale~ih in vode~ih kur zaradi vzdr`evalnih del na pa{nikih. ^i{~enje pa{nikov in postavljanje ograj oziroma napenjanje `ic se je leta 2001 na osrednjem in najve~jem pa{niku na Menini (pa{na skupnost Gospodnja-Globa~e) naprimer izvedlo `e 5. maja, leta 2002 pa 11. maja, t.j. v ~asu najve~je paritvene aktivnosti subpopulacij. 3.2.3. Jagodi~je Na rasti{~nih ploskvah aktivnih in neaktivnih rasti{~ smo ugotovili zna~ilno vi{ji dele` pokrovnosti z 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 Dolžina ograj (m)/ Length of fences (m) Slika 5: Korelacija dol`ine snemljive `i~ne ograje in ocenjene pokrovnosti z jagodi~jem (1,2 - slabo, 3,4 - srednje, 5,6 - dobro) na rasti{~nih ploskvah divjega petelina Tetrao urogallus (r = 500 m) na Menini v letu 2001 (Spearman p = 0.47, P = 0.044, H0: p = 0) Figure 5: Correlation of length of reach down wire fences and the bilberry, cranberry and raspberry bush cover (1,2 - bad, 2,3 - medium, 5,6 - good) on the Capercaillie Tefrao urogallus leks plots (r = 500 m) in Menina Mt in 2001 (Spearman p = 0.47, P = 0.044, H0: p = 0) borovnico in brusnico (8 ± 4%) (P < 0.03) kot opuščenih rastišč (4 ± 2%) (slika 4). Primerjava pokrovnosti malinjaka ni pokazala značilnih razlik med obema stratumoma. Ugotovljena povprečna pokrovnost malinjaka na območju vseh 19 A-rastišč znaša 14 ± 5%. Podobno ugotavljamo statistično značilen pozitiven vpliv večje pokrovnosti vsega jagodičja na aktivnih rastiščih (P < 0.02). Skupna pokrovnost z jagodičjem na aktivnih in neaktivnih rastiščih tako znaša nad 20% (22%), kar se ujema z ugotovitvami o habitatni primernosti pokrovnosti z jagodičjem (borovnico) iz drugih raziskav (Storch 1994, 1999 & 2002, Čas 1996 & 2000, Baines et al. 2004, lastni podatki). Borovnica in jagodičje se kažeta kot nepogrešljiva sestavina habitata divjega petelina. Analiza na rastiščnih ploskvah (r = 500 m) na Menini je pokazala pozitiven vpliv naraščanja dolžine snemljive žične ograje in zmanjševanja fksne žične ograje na pokrovnosti z jagodičjem (P = 0.044) (slika 5). Z naraščanjem dolžine snemljive žične ograje od 0 do 3 m/ha se značilno povečuje ocena pokrovnosti z borovnico in brusnico od 3.5 (srednje) na 5 (dobro). Analize vpliva števila in oddaljenosti rastiščnih ploskev od krmišč niso pokazale neposredne odvisnosti z aktivnostjo rastišč divjega petelina. Pokazale pa so pomemben posreden vpliv, saj je pokrovnost jagodičja statistično značilno manjša, če obstajajo krmišča (P < 0.03; Mann-Whitneyev U-test). 112 Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 3.3. Multivariatna analiza vpliva potrjenih zna~ilnih spremenljivk rasti{~nih habitatov na aktivnost subpopulacij Statisti~no preu~evanje 40 spremenljivk habitatov na rasti{~nih ploskvah le 19 obravnavanih rasti{~ v specif~nem okolju na Menini je zaradi majhnega vzorca potrdila le najzna~ilnej{e med njimi (nadmorska vi{ina, povr{inski dele` mladovja, povr{inski dele` drogovnjakov ter jakost obstoja borovnice in brusnice). h h ^ 0,0000 1E4 0,0002 0,0003 0,0004 0,0005 Nivo podobnosti - razdalje/ Linkage Distance Slika 6: Drevesni diagram štirih značilnih spremenljivk habitatov divjega petelina Tefrao urogaiius (nadmorska višina, delež površin mladovja, delež površin drogovnjakov, pokrovnost z borovnico in brusnico) za 19 primerov rastiščnih ploskev (r = 500 m) na Menini leta 2000 (akt -aktivno, op - opuščeno rastišče) Figure 6: Tree diagram of four signifcant variables of Capercaillie Tefrao urogaiius habitats (altitude, young forest cover, polewood forest cover, cover of bilberry) for 19 cases of lek plots (r = 500 m) in Menina Mt in 2000 (akt - active, op - abandoned lek) Pa{niki in star gozd se prepletajo v obmo~ju rasti{~ na Menini povsod, prav tako se povsod pojavlja nemir zaradi planinskih poti, nabiralni{tva in pa{ni{tva. Zaradi mejne primernosti habitata divjega petelina te spremenljivke ne ka`ejo zna~ilnih razlik med popisanimi ploskvami na aktivnih in opu{~enih rasti{~ih. Na aktivnost 19 evidentiranih in popisanih rasti{~ divjega petelina pa zato vplivajo ugotovljeni {tirje zna~ilno razli~ni parametri habitatov, kar potrjuje multivariatna klastrska analiza (slika 6). Drevesni diagram ka`e kopi~enje rasti{~ v dve veliki veji. V prvi veji se v dveh {opih razvr{~a 13 rasti{~, od katerih je aktivnih 11 rasti{~ (ali 85%), v drugi veji pa se razvr{~a preostalih {est rasti{~, od katerih je aktivno le eno (ali 17%). 4. Razprava V robnem predelu alpskega arcala divjega petelina v habitatni krpi na Menini je znanih 30 lokacij rastišč (parišč). Delež znanih aktivnih rastišč je bil leta 1986 19 (ali 63%), do 2000 je upadel na 10 (upad za 47%), dve rastišči pa sta postali neaktivni. Upad aktivnih rastišč je podoben kot v celotni Sloveniji (Čas 2006). Aktivnih je tako le še 33% znanih rastišč. Analiza vertikalne prostorske ogroženosti rastišč na Menini kaže, da delež opuščenih rastišč narašča z zmanjševanjem nadmorske višine, kar se ujema z ugotovitvami raziskav v alpskem arealu v Sloveniji (Adamič 1987, Čas 1999b & 2006). To potrjuje tudi statistično značilna razlika med srednjimi vrednostmi nadmorskih višin središč opuščenih rastišč (median), ki je v primerjavi z mediano nadmorskih višin aktivnih in neaktivnih rastišč na Menini nižja za okoli 145 m. Razlika bi bila še večja, če bi v izračun namesto 19 (A) rastišč zajeli vseh 30 lokacij znanih rastišč na Menini. Posebnost razporeditve rastišč na Menini, kjer leži habitatno najprimernejši višinski pas na platoju pogorja, je mrežasta razporeditev, v nasprotju z razporeditvijo v »verigah« na pobočjih večine alpskih gora (Kladnik 1981, Čas & Adamič 1998). Mrežasta razporeditev je podobna kot v borealnem gozdu Evrazije (Wegge 1985, Rolstad & Wegge 1987, Beškarev et al. 1995). Pomen starega gozda, kot nujne sestavine življenjskega okolja divjega petelina na primeru rastišč na Menini, se ujema z ugotovitvami drugih avtorjev doma in v tujini (Kladniki98i, Mikuletič 1973 & 1984, Wegge 1985, Adamič 1987, Rolstad & Wegge 1987, Beškarev et.al. 1995, Storch 1999, Čas 1996 & 2006, Znidaršič & Čas 1999). Kljub ugotovitvi, da visok delež drogovnjakov divjemu petelinu ne ustreza, statistične analize potrjujejo, da je določen delež vendarle zaželen (18%), saj so lahko v tej razvojni fazi, ob izpolnjenem pogoju ustrezne zmesi (obstoj iglavcev), tudi primerna zimovališča (zavetje pred neugodnimi vremenskimi pojavi) in skrivališča (boljša zaščita pred plenilci iz zraka). Tudi na neustreznost velikega deleža mladovja že opozarjajo druge domače in tuje raziskave, saj v mladovju ni zeliščnega sloja, večji je negativen vpliv plenilskih vrst, na tankih vejah divji petelin ne more počivati in se hraniti, obenem pa se težko izogiba oviram (Adamič 1987, Storch 1999, Čas 2006). V mnogih primerih na Menini se je na območju rastišč s sečnjo temeljito spremenila zgradba sestojev. Zaradi močnih sečenj na velikih površinah nekdaj starih gozdov, v kompleksu nekdanjih državnih gozdov, smo dobili velike površine pomlajencev, kjer 113 Z. Purnat, M. Cas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva bujni podmladek narekuje nadaljnji posek dreves mati~nega sestoja in razvoj mladovja. Posledi~no se v teh gozdovih zaradi se~nje starega drevja in nege mladovja ve~a nemir. Razvijajo se velike povr{ine letvenjakov, kar kriti~no poslab{uje `ivljenjske razmere za divjega petelina. ^eprav se divji petelin ob~asno hrani samo z brstjem listopadnih dreves, predvsem bukve Fagus sylvatica v mesecu pred rastitvijo (Vengust 1964, Heinemann 1989), vse raziskave `ivljenjskega prostora poudarjajo pomembnost nad 60% primesi iglavcev (Adami~ 1987, Storch 1994 & 1999, ^as 1996 & 2006, Sachot et al. 2003, lastni podatki). V preteklih desetletjih je zaradi ve~jega povpra{evanja na Menini prevladoval posek iglavcev (smreka, jelka), kar je za divjega petelina dodatno poslab{alo primernost gozdov, predvsem v gospodarskih razredih ohranjenih visokogorskih in gorskih bukovih gozdov. Stanje v odraslih zasmre~enih sekundarnih iglastih gozdovih je glede zmesi za divjega petelina ugodno. Dodaten problem gozdarstva je opravljanje del v gozdu v zimskem in zgodnjem spomladanskem ~asu. ^e je zima mila in z malo snega, se dela v zasebnih gozdovih opravljajo vse leto. V kompleksu nekdanjih dr`avnih gozdov, ki so po denacionalizaciji postali cerkveni, pa se mirno obdobje upo{teva le v neposredni okolici {e aktivnih rasti{~. Tako se obmo~je mirnih predelov vztrajno o`i. Glede na {e sprejemljivo primernost osnovnih habitatnih razmer v gozdovih z ve~ kot 60% dele`em starega gozda predvidevamo, da je odlo~ujo~i dejavnik za obstoj aktivnih subpopulacij oziroma rasti{~ med drugim lahko tudi vpliv pa{ni{tva, zlasti v gozdnem prostoru starih gozdov. @ivina lahko namre~ s prekomernim objedanjem jagodi~ja onemogo~a prikrivanje in hranjenje divjega petelina (Storch 1994 & 1999), pomembni pa so tudi drugi negativni vplivi pa{ni{tva (nemir, ograjenost pa{nikov). Z raziskavo smo nakazali nekatere zanimive razlike v habitatnih strukturah med stratumom aktivnih in neaktivnih rasti{~ ter stratumom opu{~enih rasti{~, nismo pa jih tudi statisti~no potrdili. To je najverjetneje posledica majhnega vzorca (oziroma majhnega {tevila obravnavanih 19 rasti{~). Poleg tega je mogo~e, da se je negativni vpliv pa{ni{tva pokazal `e v opustitvi nekaterih rasti{~ pred letom 1986, na{a podrobnej{a raziskava pa je omejena le na rasti{~a, ki so bila takrat {e aktivna (A-rasti{~a). Kljub temu, da pozitivnega pomena obstoja pa{nikov na obmo~jih aktivnih in neaktivnih rasti{~ na Menini statisti~no nismo potrdili, pa menimo, da lahko pa{niki do neke mere pozitivno nadomestijo siroma{nej{o prehransko ponudbo jagodi~ja v sklenjenih gospodarskih gozdovih. 114 Pomembnost obstoja borovnice navajajo vsi avtorji, ki obravnavajo primernost `ivljenjskega prostora divjega petelina (Kladnik 1981, Mikuleti~ 1984, Adami~ 1987, ^as 1996, 2000c & 2006, Storch 1994, 1999 & 2002, lastni podatki), mi pa smo to dokazali tudi na primeru rasti{~ na Menini. Glede na to, da pomembnost obstoja malinjaka ni pokazala zna~ilnih razlik, sklepamo, da sta borovnica in brusnica, v primerjavi z malinjakom, habitatno pomembnej{i vrsti zeli{~nega sloja, kljub temu pa ne gre zanemariti vloge slednjega. Nezna~ilne razlike najverjetneje nakazujejo, da ugotovljena pokrovnost malinjaka (14 ± 5% povr{in) ni omejujo~ dejavnik primernosti habitata. Poleg tega menimo, da je obstoj borovnice in brusnice na pa{nikih posreden kazalec popa{enosti pa{nikov, saj teh dveh vrst na intenzivno pa{enih (ali celo gnojenih) pa{nikih ni (Purnat 2002). @i~nate ograje okoli pa{nikov vplivajo na populacijo divjega petelina podobno negativno kot na ru{evca Tetrao tetrix in gozdnega jereba Bonasa bonasia, saj lahko le-ta `ico v letu spregleda, kar je ob trku lahko smrtno (Catt et al. 1994). Vendar so predvsem `i~ne ograje z elektri~nim tokom pomembne tudi z vidika prepre~evanja {kod s strani medveda, ki se po letu 1990 stalno pojavlja na Menini. Opazna razlika v dol`ini fksne in snemljive `i~ne ograje med rasti{~nimi ploskvami aktivnih ali opu{~enih rasti{~ na Menini nakazuje, da je snemljiva `i~na ograja sprejemljivej{a za divjega petelina, najverjetneje pa tudi za druge prosto`ive~e `ivali, saj je `ica vsaj sedem mesecev (zunaj vegetacijske sezone) spro{~ena (na tleh). Najprimernej{e pa so ograje, zgrajene iz naravnih materialov (les, kamen), ali pa kombinirane (les in `ica, s tem da je `ica vidno ozna~ena ali name{~ena tako, da trk divjega petelina vanjo ni mogo~). Menimo, da je v primerjavi vpliva snemljive in fksne `i~ne ograje pomemben predvsem vpliv snete snemljive `i~ne ograje v ~asu rastitve, ko je spreletavanje osebkov nad tlemi pogostej{e in bolj energi~no (~as parjenja). Podobna dol`ina vseh vrst ograj na aktivnih ali opu{~enih rasti{~ih (mediana je okoli 25.4 m/ha) pa nas vzpodbuja, da lahko s pravo izbiro vrste ograje brez ve~jih omejitev za pa{no gospodarjenje zagotovimo ohranjanje habitata divjega petelina. Napenjanje snemljive `i~ne ograje na Menini zaradi zgodnej{ega pri~etka pa{ne sezone v zadnjih letih poteka ravno v prvi polovici maja, t.j. v ~asu, ko se rastitev zaklju~uje, zato tudi s tega vidika opozarjamo na pomen kasnej{ega za~etka pa{ne sezone. Zgodnji prihod `ivine na planino pa pomeni tudi zgodnje pove~anje nemira, kar se zgodi ravno v ~asu gnezdenja (ko je tudi ve~ja nevarnost razdiranja gnezd) ali izvalitve. Podalj{evanje pa{ne sezone v jesenski ~as pa za divjega petelina pomeni predvsem siroma{enje Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 prehranskih razmer — jeseni je primerne paše za živino vse manj, zato je prisiljena posegati po sicer alternativnih virih, to pa so tudi grmički jagodičja. Pogosto se namreč zgodi, da predvsem lastniki ovac le te pustijo na planini še dolgo v jesen. Ta paša poteka na vseh pašnikih in gozdnih zaplatah (ne glede na dejansko lastništvo), saj v tem času organizirane in nadzorovane paše ni več. Naj tu opozorimo še na nekatere druge razlike med planinami. Na štajerski strani (pašne skupnosti Gospodnje-Globače, Travnik, Ravni) je skrb za pašnike tudi sicer naravi nekoliko bolj prijazna, brez uporabe gnojil in z načrtnim preprečevanjem zaraščanja, vendar z ohranjanjem posameznih dreves ali skupin drevja znotraj pašnikov. Na kranjskih planinah pa je posest majhna in individualna, le redko je združenih več lastnikov. Zaraščajoče se pašnike ponekod krčijo agresivno, drugje pa sploh ne. Nekateri pašniki so intenzivno gnojeni, nekatera napajališča (kali) so narejeni s pomočjo umetnih snovi (folije), na nekaterih pašnikih poteka strojno planiranje ter drobljenje kamenja in panjev. Zaplate gozda znotraj pašnikov so temeljito očiščene (popašene), brez habitatno pomembne mrtve biosubstance (4-6 podrtic na ha, t.j. drevja s premeri nad 20 cm (Čas 2006)) in večinoma tudi brez podrasti in mravljišč. Takšni pašniki se laiku velikokrat zdijo lepi in urejeni, po drugi strani pa so biotsko osiromašeni in kot taki, kot del življenjskega prostora, neprimerni za divjega petelina pa tudi za številne druge živalske in rastlinske vrste. Vendar pa glede na neznačilnost razlik v oceni kvalitete pašnikov menimo, da so odločujoči dejavniki primernosti habitata divjega petelina drugje (stanje gozda, obstoj borovnice in brusnice), medtem ko popašenost drugih vrst v zeliščnem sloju pašnikov (in ne v zeliščnem sloju gozda!) na izbiro habitata divjega petelina ne vpliva odločilno. Dodaten nemir v zimskem času povzroča tudi sečnja novoletnih drevesc na zaraščajočih se pašnih površinah. V primeru, da je omejena na večje, odprte pašne površine, menimo, da nima izrazitega negativnega vpliva. Večji problem pa je potencialni zimski turizem, zlasti z motornimi sanmi. Vpliv planinske paše na življenjske razmere divjega petelina na Menini je torej izrazito večslojen. Po eni strani pomenijo aktivni vzdrževani nezaraščeni pašniki ohranjanje pašnih površin sredi gospodarskih gozdov z manj podrasti, po drugi strani pa pretirana paša in nekateri ukrepi, zlasti žične ograje, pomenijo oženje habitata in povečanje življenjskega tveganja za vrsto. Paša lahko življenjski prostor divjega petelina po eni strani izboljša, po drugi strani pa ga lahko zaradi novodobnega intenziviranja (v gozdu) ogroža. Opuščanje in posledično zaraščanje zadnjih pašnikov in jas v gozdnem prostoru pa življenjske razmere spet poslabšuje. V gozdnem prostoru gospodarskih gozdov moramo ohranjati okoli 5% površin mozaično razporejenih gozdnih jas in pašnikov (Cas 2000a & 2006). Paša domačih živali vpliva na obstoj in kvaliteto zeliščnega sloja v gozdu in na pašnikih. V primeru pretirane gostote živine na enoto površine se zeliščna plast popase temeljiteje, uničene pa so tudi rastline, ki bi v primeru normalne obremenitve pašnika ostale nepoškodovane (jagodičje). Poleg tega se nekatere površine planinskih pašnikov dognojujejo z umetnimi gnojili, kar vpliva na sestavo vegetacije oziroma povzroča osiromašenje vrstne sestave pašnikov, vsekakor pa izginjanje habitatno pomembne acidoflne vegetacije (borovnice, brusnice), podobno kot zaradi imisij onesnaženega zraka okoli industrijskih središč v zadnjih desetletjih (Klaus et al. 1997). Takšno intenziviranje paše in širjenje pašnikov v gozdni prostor lahko povzroča kontinuirano zmanjševanje uporabne površine habitatov in njihovo notranjo fragmentacijo oziroma razpad v manjše izolirane habitatne krpe in njihov propad. Z naraščajočo dolžino gozdnega roba in površin mladovja pa naraščata gostota in negativni vpliv plenilcev gozdnih kur (npr. lisice Vulpes vulpes) (Rolstad & Wegge 1989). Snemljiva žična ograja se pri pašnih razmerah na Menini kaže tudi kot značilen pozitiven ukrep za ohranjanje jagodičja in s tem posredno habitatov divjega petelina. Pojav si razlagamo z omejeno poletno pašo za divjad (zmanjšana dostopnost), ki objeda tudi borovnico, brusnico in malinje Rubus idaeus (gams Rupicapra rupicapra, jelen Cervus elaphus, srna Capreolus capreolus), govedo v ogradi pa ne. Pozimi, ko se žica sname, pa objedanje jagodičja v veliki meri varuje sneg oziroma večje pašne površine. Tako se v ogradah ohranja višji delež jagodičja, ki ohranja habitat pri drugih primernih strukturah in rabah gozdnatih krajin. Gostota krmišč za rastlinojedo parkljasto divjad značilno zmanjšuje primernost habitata. V pojavu se kaže nasproten vpliv kot pri snemljivi žični ograji, ki varuje borovnico pred objedanjem čez vegetacijsko sezono. Krmišča se polnijo pozimi in privabljajo divjad (ko so žice spuščene). S povečano populacijsko gostoto povzročajo pri nizki snežni odeji ali brez nje prekmerno objedanje vse pritalne vegetacije, tudi habitatno nujnega jagodičja. 4.1. Priporočila za ohranjanje habitata divjega petelina Za ohranjevanje habitata divjega petelina na Menini priporočamo pri danih dejstvih rabe prostora v pašništvu uporabo in vzdrževanje ter obnovo lesenih 115 Z. Purnat, M. Čas & M. AdamiČ: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pa{ni{tva in kamnitih ograj, pri pove~anih potrebah ograjevanja pa izklju~no uporabo samo snemljivih `i~nih ograj ter izlo~itev in nadomestitev fksnih `i~nih ograj (slika 7) z omenjenimi vrstami. Obenem priporo~amo pa{o zmerne gostote `ivine, ki omogo~a njeno zdravje, obenem pa ne povzro~a prekomerne objedenosti zeli{~nega sloja, gozdnega podmladka ter jagodi~ja ter s tem ogro`anja posameznih rastlinskih in `ivalskih vrst. Pri morebitnem gnojenju naj se uporablja izklju~no hlevski gnoj, `ivina pa naj se pase v optimalni vegetacijski dobi zunaj kriti~nih obdobij za razvoj prosto`ive~ih rastlin in `ivali, t.j. le med 20.5. in 15.10. Slika 7: Za divjad in divjega petelina Tetrao urogallus nevarna fksna ži~na ograja na gozdnem pa{niku na Menini. (foto: Z. Purnat) Figure 7: For wildlife and Capercaillie Tetrao urogallus dangerous fxed wire fence around the forest pasture on Menina Mt. (photo: Z. Purnat) Pri lovski dejavnosti na Menini naj se opustijo vsa krmi{~a nad 1000 m nadmorske vi{ine. Pri gozdarski dejavnosti naj se ohranja nad 60% dele` starega gozda in nad 40% dele` iglavcev ter od 4-6 podrtic s premeri dreves nad 20 cm/ha (Čas 2,006). Dela v gozdu pa naj se ne opravljajo med 1.2. in 5.7. Gozdne ceste in vlake naj bodo zaprte za motorni promet, prepre~ujejo se naj nekontrolirane vo`nje z motornimi vozili in sanmi ter kolesi po brezpotjih, omeji naj se jakost nabiranja borovnic in brusnic. Zlasti je v obmo~ju habitata godnih kur na brezpotjih treba zagotoviti mir v ~asu parjenja in razvoja nara{~aja populacij med 1.2. in 10.7. 116 Zahvala: Hvala vsem, ki so pomagali z opazovanji na terenu, z nasveti in idejami ter pri pridobivanju podatkov. To so bili predvsem mnogi gozdarski kolegi iz nazarske in ljubljanske Obmo~ne enote Zavoda za gozdove Slovenije, lovci lovskih dru`in z obeh strani Menine, ~lani pa{nih skupnosti in ~lani Planinskega dru{tva Gornji Grad. Dodatne analize in izbolj{ave prispevka so potekale v okviru Programske skupine za gozdno biologijo, ekologijo in tehnologijo (RS / PS 0404-003) na Gozdarskem in{titutu Slovenije. Hvala neimnovanim recenzentom za konstruktivne pripombe. 5. Summary On the basis of the analysis concerning the distribution of Capercaillie Tetrao urogallus leks and habitats in Menina Mt (1,508 m a.s.l.) on the southeastern edge of the Alpine range in Kamni{ko-Savinjske Alps, some characteristic differences in habitat structure of forest landscape between the stratum of active and inactive leks (stratum 1) and the stratum of abandoned leks (stratum 2) were ascertained at 19 leks. The majority of Capercaillie’s leks are situated in the altitudinal belt between 1,201 and 1,400 m a.s.l. The share of abandoned leks characteristically increases with falling altitude. On the surfaces 500 m around lek centres (78.5 ha), a higher surface share of old forest (73%) was established in stratum 1, a characteristically smaller share of polewood forest (19%) and young forest (8%) (P < 0.05), and a characteristically positive impact of Bilberry Vaccinium myrtillus and Cranberry Vaccinium vitis-idaea cover, which together with Raspberry Rubus idaeus cover 22% of the surfaces (P < 0.02). In stratum 1, a smaller length of fxed barbed wire fence around the pastures was recorded (median 0) and more take-down wire fence (median 0-1.5 m/ha) than in stratum 2. In comparison with fxed wire fence, the take-down wire fence is more suitable in Capercaillie’s habitat, which is also refected in the characteristic positive impact on the higher berry cover (P = 0.044). The lengths of fences are similar to those made of wood and stone (median 25.4 m/ha). The multivariate cluster analysis arranges the four most characteristic habitat variables in a branch of active and a branch of abandoned leks and confrms their decisive infuence. A negative impact of recent changes in pasture management (increased livestock density, intensifcation of artifcially fertilized pastures, prolongation of the pasture season) was noted. In terms of endangered species conservation, taking steps by a single branch of science will not suffce. The complexity of the problems thus calls for a cooperation by all concerned. Acrocephalus 28 (134): IOJ-II7, 2OO7 6. Literatura Angelstam, P. (1999): Grouse as forest biodiversity management tools. In: Linden H., Helle P. , Jokimaki J., & Wilkman M. (eds.): The 8th International Grouse Symposium (IGS), Rovaniemi, 13-17 sept. (abstracs). Adami~, M. (1983): Ekologija divjega petelina v Sloveniji. -Lovec 66 (4): 112-115. Adami~, M. (1986a): Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Opisi inventariziranih rasti{~. -IGLG, Ljubljana. Adami~, M. (1986b): Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Situacija rasti{~ (izseki kart M 1:25000). IGLG, Ljubljana. Adami~, M. (1987): Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 93. - Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. Baines, D., Baines, M. & Sage, B. (1995): The importance of large herbivore management to woodland grouse and their habitats. - The Sixth International Grouse Symposium, Udine, s. 93-97. Baines, D., Moos, R. & Dugan, D. (2004): Capercaillie breeding success in relation to forest habitat and predator abundance. - Journal of Applied Ecology 41 (1): 59-71. Be{karev, A., Blagovidov, A., Teplov, V. & Hjeljord, O. (1995): Spatial distribution and habitat preference of male Capercaillie in the Pechora-Illich Nature Reserve in 1991-92. - The Sixth International Grouse Symposium, Udine, s.48–53. Catt, D.C., Dugan, D., Green, R.E., Moncrieff, R., Moss, R., Picozzi, N., Summers, R.W. & Tyler G.A. (1994): Collisions against fences by woodland grouse in Scotland. – Forestry Oxford 67 (2): 105-118. ^as, M. (1996): Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.). – MSc Thesis, University of Ljubljana. ^as, M. (1999a): Napredujo~e izginjanje divjega petelina. -Lovec 82 (6): 236–240. ^as, M. (1999b): Prostorska ogro`enost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998. -Zbornik gozdarstva in lesarstva 60: 5-52. ^as, M. (2000a): Pregled rasti{~ divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji v letih 1999 in 2000 ter analiza ogro`enih rasti{~. - Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana. ^as, M. (2000b): Popis aktivnosti rasti{~ divjega petelina v obdobju 1980-2000. - Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana. ^as, M. (2000c): Gozdne kure - divji petelin. In: Adami~, M. (ed.): Ohranjanje habitatov ogro`enih vrst divjadi in drugih prosto`ive~ih `ivali v gozdnih ekosistemih (projekt CRP - Gozd V4 0175109). - Gozdarski in{titut Slovenije, Ljubljana. ^as, M. (2001a): Divji petelin v Sloveniji – indikator devastacij, rabe, razvoja in biodiverzitete gorskih gozdnih ekosistemov. - Gozdarski vestnik 59 (10): 411-428. ^as, M. (2001b): Divji petelin – pokazatelj odnosa do gozda. - Lovec 84 (6): 286-289. ^as, M. (2006): [Fluctuation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in relation to past land use and forest structures in the South-East Alps]. PhD Thesis, University of Ljubljana. (in Slovene) ^as, M. & Adami~, M. (2007): [Infuence of climate change on the fuctuation of capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in the Slovenian southeast Alps]. In: Jurc, M. (ed.): Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo. Studia forestalia Slovenica, {t. 130. - Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana. (in Slovene) ^as, M. (2007): Fluctuation of Roe Deer (Capreolus capreolus) population in relation to Fox (Vulpes vulpes) populations in Slovenia after 1874. In: Pokorny, B., Savinek, K., Poli~nik, H. (eds.). 8. evropski kongres o srnjadi, Velenje, June 25 – 29. Abstracts. – ERICO, Velenje. ^as, M. & Adami~, M. (1998): Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rasti{~ divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Alpah. - Zbornik gozdarstva in lesarstva 57: 5–57. Heinemann, U. (1989): Winter food of capercaillie (Tetrao urogallus L.) in the Harz (Lower Saxony). - Zeitschrift fur Jagdwissenschaft 35: 35-40. Kladnik, A. (1981): Gospodarski gozd - bivalni prostor divjega petelina (Tetrao urogallus). - BSc Thesis, University of Ljubljana. Klaus, S., Berger, D. & Huhn, J. (1997). Capercaillie Tetrao urogallus decline and emissions from the iron industry. - Wildlife Biology 3 (3/4): 131–136. Linden, H. (1989): Characteristics of tetraonid cycles in Finland. - Finnish Game Research 46: 34-42. Marin~ek, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. - Delavska enotnost, Ljubljana. Mavri~, E. (1998): [epetanja stoletnih viharnikov. Zbornik PD Gornji Grad posve~en 100-letnici »Gornjegrajske ko~e« na Menini 1898–1998. - PD Gornji Grad, Gornji Grad. Melik, A. (1954): Slovenski alpski svet. - Slovenska matica, Ljubljana. Mikuleti~, V. (1973): Anketa o divjem petelinu. - Lovec 56 (2): 39-40. Mikuleti~, V. (1984): Gozdne kure. - Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. Purnat, Z. (2002): Stanje in ogro`enost subpopulacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Menini. – BSc Thesis, University of Ljubljana. Rolstad, J. & Wegge, P. (1987): Distribution and size of capercaillie leks in relation to old forest fragmentation. - Oecologia 72 (3): 389-394. Rolstad, J. & Wegge, P. (1989): Capercaillie Tetrao urogallus populations and modern forestry - a case for landscape ecological studies. - Finnish Game Res. 46: 43-46. Rozman, I. (1997): Geografja Menine planine. - BSc Thesis, University of Ljubljana. Sachot, S., Perrin, N. & Neet, C. (2003): Winter habitat selection by two sympatric forest grouse in western Switzerland: implications for conservation. - Biological conservation 112 (3): 373-382. Storch, I. (1994): Auerhuhn-Schutz: Aber wie? - Institute of Wildlife Research and Management, University of Munich, Munich. II7 Storch, I. (1999): Auerhuhn-Schutz: Aber wie? -University of Munich, Institute of Wildlife Research and Management, RieS Druck und Verlags, München. Storch, I. (2000): Grouse science as a process: where do we stand? - Wildlife Biology (6) 4: 285-290. Storch, I. (2002): On Spatial Resolution in Habitat Models: Can Small-scale Forest Structure Explain Capercaillie Numbers? - Conservation ecology 6 (1) : 6. - [http:/ www.consecol.org/vol6/iss1/art6]. Uradni list RS (1993): Uredba o zavarovanju ogro`enih `ivalskih vrst (no. 57/93). Vengust, F. (1964): Hrana divjega petelina v Sloveniji. – BSc Thesis, University of Ljubljana. Wegge, P. (1985): The Sociobiology, Reproduction, and Habitat of Capercaillie, Tetrao urogallus L. in southern Norway. - University of Montana, Montana. @nidar{i~, M. & ^as, M. (1999): Gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. - Gozdarski vestnik 57 (3): 127–140. Arrived / Prispelo: 14.4.2003 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 ii8 Acrocephalus 28 (134): 119-125, 2007 Common Buzzard Buteo buteo nesting on a cliff Gnezditev kanje Buteo buteo v steni Georgi P. Stoyanov Birds of Prey Protection Society, Vasil Levski Blvd 40, BG-1142 Sofa, Bulgaria, e-mail: bpps@abv.bg trees with crowns suitable for nesting. At about 2 km from the cliff nest, another pair of Common Buzzards was observed, which obviously nested in a wooded area on the steep slopes of the mountain. Acknowledgment: The Common Buzzard’s cliff nesting was recorded during the 2007 research, fnanced by the British Ornithologists’ Union. Povzetek On 2 Jun 2007, a nest of Common Buzzard Buteo buteo was found on a cliff near the town of Vratza, in the lower parts of the northern slopes of Vrachanska Mountain (UTM FN99). This region is characterized by very steep slopes. There are numerous cliffs with terraces at different heights, surrounded by deciduous forests. In their immediate proximity, plains and open grass areas are spreading. The nest was built on a terrace in the top part of a cliff, making it very vulnerable to atmospheric infuences. In the fore part of the cliff under the nest, the height reached about 20 m, and about 6 m from the rear. The well shaped nest was built in an indentation of the cliff terrace. On 2 Jun 2007, a juvenile in white downy plumage was observed in the nest. In and around the nest an adult bird was seen, feeding the young. Thereupon, the adult bird was protecting the juvenile with its body and open wings, from the sun in the hot noon hours. On 13 Jun 07, one juvenile was observed in the nest, substantially more feathered than on 2 Jun. Twice we observed an adult bird perching in the nest, in one instance feeding the juvenile. A second adult bird was registered near the nest. Nesting on cliffs, as far as this species is concerned, has not been registered in Bulgaria so far (Pateff 1950, Arabadjiev 1962, Simeonov et al. 1990). As it is known, the Common Buzzard nests mainly on trees (Cramp & Simmons 1980, Melde 1983). However, some cases of Common Buzzard nesting on cliffs are known from different parts of the region. For example, such nesting was recorded in central Kazakhstan (Dementiev & Gladkov 1951). For Europe, Melde (1983) refers to cliff nesting in England, Germany, Sicily and Switzerland. According to Melde (1983), the Common Buzzard occasionally nests on cliffs owing to the lack of appropriate nesting places in trees. The area of Vrachanska Mountain, where our observation was made, is very rocky, although there are enough high Blizu mesta Vratza, na gori Vrachanska (UTM FN99), je avtor opazoval gnezditev kanje Buteo buteo v steni. V gnezdu je bil en mladi~, datuma opazovanja pa sta 2.6.2007 in 13.6.2007. References Arabadjiev, I. (1962): [Birds of prey in Bulgaria]. - Nauka i izkustvo, Sofa. (in Bulgarian) Cramp, S. & Simmons, K. (eds.) (1980): The Birds of the Western Pelearctic. Vol. 2. - Oxford University Press, Oxford. Dementiev, G. & Gladkov, N. (ed.) (1951): [Birds of the Soviet Union], Volume 1. - Nauka, Moskva. Melde, M. (1983): Der Mausebussard. - Die Neue Brehm-Bucherei, Wittenberg. Pateff, P. (1950): [Birds in Bulgaria]. - BAS, Sofa. (in Bulgarian) Simeonov, S., Michev, T. & Nankinov, D. (1990): [Fauna of Bulgaria]. Volume 20 Aves, Part I. - BAS, Sofa. (in Bulgarian) Arrived / Prispelo: 19.12.2007 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 II9 Acrocephalus 28 (134): II9-I25, 2OO7 Observation of Dotterel Charadrius morinellus in Slavyanka Mountain (SW Bulgaria) Opazovanje dularja Charadrius morinellus na gori Slavjanka (JZ Bolgarija) Georgi P. Stoyanov1 & Valentin Bozhilov2, 1 Centre for Conservation and Support of the Wildlife Durrell, Golyam Bratan 23, BG-1618 Sofa, Bulgaria, e-mail: georgips@abv.bg 2 Mito Voynishki 47, BG-1532 Kazitchene, Bulgaria At 9.15 h on 5 Sep 2004, 3 Dotterels Charadrius morinellus were observed in Slavyanka Mountain (formerly known as Allibotush). They were spotted at about 2,050 m a.s.l. west of the highest massif of the mountain – Gotzev Peak (2,212 m a.s.l.). The area is situated along the state border between Bulgaria and Greece (UTM GL18). The terrains in this part of the mountain are open grass ridge slopes and plains above the upper boundary of the forest. The terrain there as well as in the entire mountain is karst, which is the reason why the region is predominantly waterless, with no surface water or steady water sources in the high parts. On the ridges of the mountain, there are some wet parts in the lowest parts of karst hollows, where the humidity of soil is higher and some temporary waterpads have been formed. The Dotterels were observed exactly around one such area with higher soil humidity near the “Suhoto ezero” region. The birds had landed on the ground, where they probably fed and rested. They were frightened by us and few away, making the characteristic sounds, which were later compared to audio recordings we had brought with us. The birds few southwardly above the main ridge of the mountain and entered Greece. Later, at about 9.35 h, one Dotterel few up from the same place – perhaps this was one of the observed 3 birds – also heading towards the grass-rock slopes of the Greek part of the mountain. In Bulgaria, the Dotterel had been recorded by Nankinov et al. (1997) as a species common during autumn and spring migrations in different low regions of Bulgaria – around Sofa, the Thracian lowlands and the Black Sea coast. The same authors also mention that “the possibility of this species nesting in appropriate biotopes in the Bulgarian mountains should not be excluded”. Boettiher (1927), too, was of the same opinion. So far, however, we have had no solid evidence 120 to prove that the Dotterel nests in Bulgaria. In the 1980–2004 period, during our numerous visits at different times of the year in many terrains suitable for that species in the highest Bulgarian mountains – Rila, Pirin, West and Central Stara planina, the Rhodopes, Slavyanka, Ossogovska Mountain and Belassitza – we never managed to record this species. Nankinov (1996) and Svensson et al. (1999) mention that one of the migratory routes of the species in Europe pass around the region of Slavyanka Mountain, which is included in the wide migratory route Via Aristotelis, passing through Bulgaria along the fow of the Strouma river. Nankinov (1996) writes that the autumn migration in Bulgaria takes place during September to November, and during this very period the largest numbers of this species were recorded in the country. The present observation of the Dotterel in the Slavyanka Mountain fully coincides with the above mentioned period. These were most probably migrating birds, but a possibility of birds breeding in the mountain or in other suitable close mountain territories could not be completely excluded. The Dotterel’s probable nest sites in southern Europe are in Greece (Peus 1957), Italy, Spain, Austria and Romania (Hable & Saari 1997). In Serbia and Montenegro, one bird in breeding plumage was observed in May 1990 in suitable nesting biotope in the Stara Planina Mountain at 1,900 m a.s.l. below Midzhur Peak (2,168 m) (Puzovi} 2000), close to the border with Bulgaria, but there has been no proved nesting so far. The Dotterel is a newly recorded species for Slavyanka Mountain, since Scharnke & Wolf (1938) did not mention it for the Bulgarian part of the mountain, and this holds true also for the region of the entire southwest Bulgaria. (Nankinov 1996, Nankinov et al. 1997). For the Greek part of Slavyanka Mountain and the close adjacent mountain areas in Greece, Handrinos & Akriotis (1997) do not mention this species as being recorded there. Povzetek Dne 5.9.2004 so avtorji opazovali 4 dularje Charadrius morinellus na gori Slavjanka (JZ Bolgarija), kar je prvi zapis za to obmo~je. References Boetticher, H. (1927): Kurzer Ueberblick uber die Wasser-und Sumpfvogel Bulgariens. - Verh. Orn. Ges. Bayern 17: 180-198. Hable, E. & Saari, L. (1997): Dotterel Charadrius morinellus. The EBCC Atlas of European Breeding Birds. - T&A D Poyser, London. G.P. Stoyanov & V. Bozhilov: Observation of Dotterel Charadrius morinellus in Slavyanka Mountain (SW Bulgaria) Handrinos, G. & Akriotis, T. (1997): The birds of Greece. - A. & C. Black, London. Nankinov, D., Simeonov, S., Michev, T. & Ivanov, B. (1997): Fauna of Bulgaria, Aves, part 2, volume 24. - BAS, Sofa. Nankinov, D. (1996): Dotterel in Bulgaria and routes of its migration in euroasia. - Berkut 5 (2): 141-146. Peus, F. (1957): Zur kenntnis der Brutvogel Griechlands. II. Teil. - Mitt. Zool. Mus. Berlin 33 (2): 261-305. Puzovi}, S. (2000): Pojavljivanje planinskog zalara (Charadrius morinellus) na Staroj planini i Gocu. - Ciconia 9: 180. Scharnke, H. & Wolf A. (1938): Beitrage zur Kentniss der Vogelwelt Bulgarisch - Macedoniens. - Journ. Orn. 86: 309-327. Svensson, L., Grant, J., Mullarney, K. & Zetterstrom, D. (1999): Bird guide. - Collins, London. Arrived / Prispelo: 9.11.2007 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 121 Acrocephalus 28 (134): 119-125, 2007 A record of Tengmalm’s Owl Aegolius funereus in Bulgaria indicating long-distance wandering Najdba koconogega ~uka Aegolius funereus v Bolgariji, ki ka`e na klatenje na velikih razdaljah Joachim Menzel1 & Boyan Milchev2, 1 Latumer Str. 6, DE-40668 Meerbusch-Lank, Germany, e-mail: menzel.schwalmtal@freenet.de 2 University of Forestry, Wildlife Management Department, 10 Kl. Ochridski Blvd., BG-1756 Sofa, Bulgaria, e-mail: boyan.m@ltu.bg Tengmalm’s Owl Aegolius funereus is a boreal bird, which has relict, isolated populations in southern parts of Europe (Glutz von Blotzheim & Bauer 1991, Mebs & Scherzinger 2000). It breeds in the highest mountains of Bulgaria, such as Rila, Pirin, Vitoscha, West Rodopi, West and Central Stara planina. Here, the Tengmalm’s Owl inhabits mostly coniferous and occasionally Beech Fagus sylvatica forests at an altitude of 1,100–2,000 m a.s.l. (Simeonov 1991, Shurulinkov et al. 2003). Its breeding is poorly known, and it is only Nankinov (1982) who chanced upon a wandering young Tengmalm’s Owl in Sofa plane 25 km from Vitoscha mountains at an altitude around 575 m a.s.l. on 11 Jun 1974. A secondary of an adult Tengmalm’s Owl (Figure 1) was discovered in food remains on a rock terrace with the nest of an Eagle Owl Bubo bubo, together with feathers of a Kestrel Falco tinnunculus and Coots Fulica atra on 23 Aug 2007. The most usable part of the Eagle Owl’s hunting territory with a diameter of 2–3 km includes the south-western part of Lake Vaya with signifcant cover of hygrophilous vegetation along the banks and slanting slopes of Varli bryag hills (UTM square NH20, NH30, altitude between 0–100 m a.s.l.). Open lands, both barren and arable, dominate the landscape, and lightly grazed pastures and thornbush-dominated shrublands occur locally. Deciduous forests have survived mostly along the low gullies on the slopes. The locality of the Tengmalm’s Owl sighting near the town of Burgas and the Black 122 Figure 1: Differences between the secondaries of the Little Owl Athene noctua and Tengmalm’s Owl Aegolius funereus from the Burgas region, SE Bulgaria: a.) The white patches on the inner webs are oval in the Little Owl’s secondaries and triangular in those belonging to the Tengmalm’s Owl; b.) Narrow Stripes on the outer webs are typical of the Little Owl’ secondaries, while in Tengmalm’s Owl’s secondaries, only small, white dots were observed; as the patches shown as a.) can sometimes be similar for both species, white dots shown as b.) for Tengmalm’s Owl are indicative for species determination. Feathers were compared with the collection of Joachim Menzel. Slika 1: Razlike v sekundarnih letalnih peresih ~uka Athene noctua in koconogega ~uka Aegolius funereus iz obmo~ja Burgas, JV Bolgarija: a) Bele lise na notranji polovici peresa so ovalne pri ~uku in trikotne pri koconogem ~uku; b.) Ozki pasovi na zunanji polovici peresa so tipi~ni za ~uka, medtem ko ima koconogi ~uk samo majhne bele pike; ker so lise a) lahko podobne za obe vrsti, ~e primerjamo razli~na sekundarna letalna peresa, za determinacijo uporabljamo bele pike b), zna~ilne samo za koconogega ~uka. Peresa smo primerjali z zbirko prvega avtorja (J. Menzel). Sea coast is situated around 200 km from the nearest breeding area in the Central Stara planina mountains. The dispersion of young Tengmalm’s Owls in Central Europe takes place as early as in August and the females can move to another breeding place during one breeding season following the gradations of the rodent populations at a distance around 200 km (Glutz von Blotzheim & Bauer 1991, Mebs & Scherzinger 2000). That is why our record is not quite so unusual for this owl, but it is the frst in its southern range of distribution. J. Menzel & B. Milchev: A record of Tengmalm’s Owl Aegolius funereus in Bulgaria indicating long-distance wandering Povzetek Dne 23.8.2007 je bil v bli`ini jezera Vaya (UTM NH20, NH30, vi{ina 0–100 m n.v.) v ostankih hrane blizu gnezda velike uharice Bubo bubo ugotovljen odrasel osebek koconogega ~uka Aegolius funereus. V okolici je netipi~en habitat za koconogega ~uka (odprta, obdelana krajina, vodni habitati), lokacija pa pribli`no 200 km od najbli`jih gnezdi{~. References Glutz von Blotzheim, U. & Bauer, K. (1991): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Bd. 9. - Aula, Wiesbaden. Mebs, T. & Scherzinger, W. (2000): Die Eulen Europas. Biologie, Kennzeichen, Bestand. - Franckh-Kosmos Verl.-GmbH & Co., Stuttgart. Nankinov, D. (1982): [Birds of the town of Sofa]. - Ornith. Inform. Bulletin, 12. (in Bulgarian) Shurulinkov, P. , Stoyanov, G., Tzvetkov, P. , Vulchev, K., Kolchagov, R. & Ilieva, M. (2003): Distribution and abundance of Tengmalm’s Owl Aegolius funereus on Mount Pirin, south-west Bulgaria. - Sandgrouse 25 (2): 103-109. Simeonov, S. (1991): [Owls, Order Strigiformes]. In: Fauna Bulgarica. 20. Aves. Part.I. - BAS, Sofa. (in Bulgarian) Arrived / Prispelo: 18.10.2007 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 123 Acrocephalus 28 (134): 119-125, 2007 Novi podatki o pojavljanju kotorne Alectoris graeca na Volovji rebri (JZ Slovenija) New data on the occurrence of Rock Partridge Alectoris graeca on Volovja reber (SW Slovenia) Toma` Miheli~ DOPPS–BirdLife Slovenia, Tr`a{ka 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si Kotorna Alectoris graeca velja za stalnico, ki se preko celega leta zadr`uje na gnezditvenem obmo~ju. Alpske populacije se lahko v zimskem ~asu premaknejo v ni`je, nezasne`ene lege, kjer najdejo hrano in zato~i{~e. (Cramp 1998, Hagemeijer & Blair 1997, Gluz von Blotzheim 2001). V jesenskem in zimskem obdobju se zdru`ujejo v jate, navadno od oktobra, do pomladnih otoplitev, ko se formirani pari teritoralno razporedijo po gnezditvenem obmo~ju (Cramp 1998). Vokalno aktivna je preko celega leta, ve~inoma v zgodnjih jutranjih urah, ogla{anje pa ima preko leta ve~ funkcij (Hafner 1994, Cramp 1998). V gnezditvenem obdobju se uspe{no popisuje s pomo~jo predvajanja njenega teritorialnega ogla{anja (Cattadori et al. 2003). Kotorna na obmo~ju Volovje rebri {e ni bila sistemati~no popisana s pomo~jo uporabe posnetka. Slika 1: [ir{e obmo~je Volovje rebri v IBA Sne`nik-Pivka z vrisanimi podatki o pojavljanju kotorne Alectoris graeca (~rne pike). [tevilka ob to~ki, pomeni ID opazovanja v Tabeli 1. ^rna ~rta in sivina nad njo prikazuje mejo SPA obmo~ja Sne`nik-Pivka, temne lise pa gozne povr{ine. Figure 1: The area of Volovja reber in IBA Sne`nik-Pivka with data on occurrence of Rock Partridge Alectoris graeca (black dots). Numbers relate to the ID numbers in Table 1. Black line and grey area above it represent the area of SPA Sne`nik-Pivka, dark patches represent forest areas. do ure po son~nem vzhodu). Najprej smo ob svitu sku{ali registrirati ogla{anje kotorn, nato pa dodatno s sistemati~nim pregledovanjem primernega habitata sku{ali vrsto registrirati. Obmo~je popisa in rezultati so predstavljeni na sliki 1 in tabeli 1. Obmo~je popisa je znotraj Mednarodno pomembnega obmo~ja za ptice (IBA) Sne`nik-Pivka, vendar zaradi na~rtovane vetrne elektrarne ni bilo vklju~eno v Posebno obmo~je varstva (SPA), kot bi moralo biti v skladu z Direktivo o pticah (Direktiva o pticah 1979). Tabela 1: Podatki o opazovanjih kotorne Alectoris graeca na obmo~ju Volovje rebri v letu 2007. Table 1: The records of Rock Partridge Alectoris graeca on Volovja reber in 2007. ID Datum / Date [t. osebkov/ No. individuals Ledinsko ime / Location Opazovanje / Recorded Opazovalec / Observer 1 20.10.2007 1+ Volovja reber sledovi / tracks Ale{ Jagodnik 2 20.10.2007 1 V. Milanja opazovanje / observation Ale{ Jagodnik 3 27.10.2007 1 Klobuk opazovanje / observation Ale{ Jagodnik 4 8.11.2007 1 za [pi~astim hribom ogla{anje / calling Aljaž Rijavec 5 8.11.2007 2 pobo~je Belih ovc opazovanje / observation Tomaž Mihelič 6 8.11.2007 1 Klobuk opazovanje / observation Andrej Figelj Na podlagi naklju~nih podatkov, ki jih je v oktobru 2007 zbral Ale{ Jagodnik (tabela 1) in glede na izku{njo o prisotnosti intenzivnega spontanega jesenskega ogla{anja kotorne na sicer njenem redko poseljenem obmo~ju v Julijskih Alpah (lastni podatki) sem 8.11.2007 organiziral jutranji popis kotorn na obmo~ju Volovje rebri. Popis je bil izveden v zgodnih jutranjih urah (od pol ure pred svitom, Med naklju~no zbranimi podatki gre pri opazovanju z oznako ID = 1 za opazovanje sledov vsaj enega osebka, v blatu kolovoza. Vrsta je bila dolo~ena naknadno na podlagi fotografje in dimenzij sledov, pri tem pa je mo`na zamenjava s sledjo samice divjega petelina Tetrao urogallus, kar pa je glede na habitat opazovanja manj verjetno. 124 T. Miheli~: Novi podatki o pojavljanju kotorne Alectoris graeca na Volovji rebri (JZ Slovenija) Na jutranjem popisu 8.11.2007 je 5 popisovalcev registriralo 4 osebke kotorn. Od tega se je ogla{al en osebek (ID = 4). Ostali trije osebki se zjutraj niso ogla{ali, kar sklepamo, ker so bili glede na lokacijo, kjer smo jih kasneje opazili, prisotni v sli{nem obmo~ju popisovalca. Ocenjeno pregledano obmo~je, ki smo ga pokrili s popisom je bilo veliko okrog 100 ha. Vse kotorne, vklju~no z naklju~no zbranimi podatki, so se nahajale na travi{~ih z redkimi grmi ali drevesi. Glede na nepregledano obmo~je na Volovji rebri bi utegnilo biti tamkaj{no {tevilo kotorn {e bistveno ve~je. Zahvala: Zahvaljujem se Ale{u Jagodniku za posredovane podatke in preostalim udele`encem popisa: Andreju in Jerneju Figlju, Alja`u Rijavcu in Borutu Rubini}u, ki se velikokrat prijazno odzovejo povabilu na popise. Summary In October and November 2007 several new data on the occurrence of Rock Partridge Alectoris graeca on Volovja reber (SW Slovenia) were collected. In one case tracks were observed and in the other the birds were either seen or heard. The birds were mainly on meadows with sparse bushes and trees. During the survey carried out on 8 Nov 2007 4 individuals were registered. This is another proof that the area should be included in SPA Sne`nik-Pivka where Rock Partridge is a protected species. Literatura Cattadori, I.M., Ranci-Ortigosa, G., Gatto, M. & Hudson, P.J. (2003): Is the rock partridge Alectoris graeca saxatilis threatened in the Dolomitic Alps? – Animal Conservation 6, 71–81. Cramp, S. (1998): The Complete Birds od the Western Palearctic on CD-ROM. – Oxford University Press, Oxford. Direktiva o pticah (1979): Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto `ive~ih ptic (79/409/EGS). – [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?u ri=CONSLEG:1979L0409:20070101:SL:PDF]. Gluz von Blotzheim, U. (2001): Handbuch der Vögel Mitteleuropas auf CD-ROM. – Vogelzug-Verlag, Wiebelsheim. Hafner, F. (1994): Das Steinhuhn in Karnten. – Carinthia II (52), Naturwissenschaficher Verein fur Karnten, Klagenfurt. Hagemeijer, E.J.M & Blair, M.J. (ed.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. – T & A D Poyser, London. Arrived / Prispelo: 19.12.2007 Accepted / Sprejeto: 18.3.2008 I2Ö Acrocephalus 28 (134): H7-I34, 2OO7 Iz ornitoloSke beleZnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Siva ~aplja Ardea cinerea Grey Heron – four nests and a total of 12 chicks counted on 9 Jun 2007 in the frst and only nesting colony on the Krka river near Dvor (UTM VL97, SE Slovenia) Sive ~aplje lahko ob reki Krki opazujemo skozi vse leto. Ve~ja zanimivost pa je njihovo gnezdenje. Od Vojka Havli~ka iz DOPPSa sem prejela prijetno nalogo, naj poi{~em gnezdo sive ~aplje, ki naj bi bilo po prejetih informacijah ob reki Krki pri Dvoru. Dne 9.6.2007 okrog 18.00 h sva se s prijateljem odpravila raziskovat teren in iskat gnezdo sive ~aplje iz smeri ribogojnice na Dvoru. Teren sva potem raziskovala {e nekajkrat v juniju in juliju. Na koncu ribogojnice sem z daljnogledom na desni strani reke Krke v gozdu na smreki zagledala prvo gnezdo s tremi mladi~i in odraslo ptico (glej sliko). Po opazovanju sem odkrila {e tri gnezda. V drugem gnezdu na smreki so bili {tirje mladi~i. Pogled skozi daljnogled na tretjo smreko mi je razkril gnezdo s tremi mladi~i, v ~etrtem gnezdu v neposredni bli`ini na jelki pa je bila vale~a ~aplja. Dva mladi~a sta bila dne 17.7.2007 v odra{~ajo~em stanju, `al pa je eden od mladi~ev poginil, tako da je dobesedno visel na robu gnezda. Mladi~i iz treh gnezd so se izpeljali pribli`no so~asno in uspe{no. Zanimivo je to, da so si sive ~aplje izbrale za gnezdenje edine iglavce v tem delu gozda ob Krki, ki je sicer sestavljen iz ve~ kot 90% listavcev. Po podatkih g. Andreja Hudoklina iz Zavoda RS za varstvo narave je to prva gnezde~a kolonija sivih ~apelj ob reki Krki. (foto: Robert Ro`aj) Terezija Poto~ar Koro{ec, @lebej 3, SI-8000 Novo mesto, Slovenija, e-mail: potocar.terezija@volja.net Črna štorklja Ciconia nigra Black Stork — one adult observed fying across the Ljubljana—Maribor highway between Blagovica and Lukovica near Krašnja village (UTM VM71, central Slovenia) on 9 Jun 2007; probably a new breeding site Na avtocesti Ljubljana—Maribor sva dne 9.6.2007 v bližini vasi Krašnja, med cestninskima postajama Blagovica in Lukovica, opazila odraslo črno štorkljo, ki je preletela cesto in se spuščala proti rečici Radomlja. Datum opazovanja namiguje na možno gnezditev vrste nekje v širši okolici opazovanja. Najbližja verjetna gnezdišča črne štorklje, zabeležena v literaturi v zadnjem času, so pri Črnem vrhu v Tuhinjski dolini, v Kresnicah ob Savi [Kapla, A. (2004): Črna štorklja Ciconia nigra. — Acrocephalus 25 (122): 161 ] ter ob reki Ložnici v Podlogu blizu Žalca [Sedminek, P. (2001): Črna štorklja Ciconia nigra. —Acrocephalus 22 (106/107): 121], medtem ko naj bi bila na Ljubljanskem barju kot gnezdilka že izginila [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P (2005): Ptice Ljubljanskega barja. — Monografja DOPPS št. 3, DOPPS-BirdLife Slovenia, Ljubljana]. Petra Vrh Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: petravrh@yahoo.com Al Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si Črna štorklja Ciconia nigra Black Stork — three sightings of the species; one observed fying over the highway at Kompolje (UTM VM71, central Slovenia) on 9 Jun 2007; the second observed fying over the forest road between Bresternica and Selnica (UTM WM36, NE Slovenia) on 7 Jul 2007; the third observed fying over the viaduct Suša near Blagovica (UTM VM81, central Slovenia) on 20 Jul 2007 Dne 9.6.2007 zjutraj sem bil na poti v Ljubljano. Na cestninski postaji Kompolje me je preletela večja ptica, za katero sem sprva mislil, da je siva caplja Ardea cinerea, ki je na tem območju dokaj pogosta. Na moje začudenje ni bila siva caplja, ampak črna štorklja, ki je letela v smeri proti gozdu. Naslednje opazovanje črne štorklje sem zabeležil 7.7.2007, ko sem na gozdni poti med Bresternico in Selnico opazoval odrasel osebek. Letela je v smeri SZ. Tretje opazovanje te skrivnostne vrste pa sem doživel 20.7.2007 na viaduktu Suša blizu Blagovice. Osebek je letel čez avtocesto, spet v smeri gozda. 127 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Zanimivo je tudi dejstvo, da so vsa tri opazovanja v bli`ini ~loveka (prvo in tretje na avtocesti, drugo na gozdni poti, kjer so kmetje s tremi traktorji hrupno podirali drevesa). Alen Ploj, Ro{poh 10 e, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: milan.ploj@triera.net Veliki `agar Mergus merganser Goosander – a female with 8 young observed on the So~a river near Doblar (UTM UM90, W Slovenia); this is the frst documented nesting in western Slovenia Z velikim `agarjem oz. parom te vrste sem se prvi~ sre~ala na zimskem popisu ptic, januarja letos na So~i v Tolminu. Potem sem {e ve~krat opazovala posamezne osebke ali skupine na So~i, najve~ v mesecih aprilu, maju in juniju, predvsem na lokaciji nad HE Doblar. Dne 14.4.2007 sem opazovala enega samca in tri samice, 29.4.2007 pa par samic pri hranjenju. Ena od njiju je ujela ribo, ki je po moji oceni presegala 15 cm, in jo prinesla na kopno, da jo je sploh lahko pojedla. Od 23.–25.6. smo se s prijatelji hladili ob So~i, nad elektrarno na Doblarju. @e 24.6.2007 smo opazovali dve samici mlakaric Anas platyrhynchos, vsako s svojim zarodom. Ena od samic je bila v dru`bi treh mladi~ev, druga {tirih. Dne 25. 6.2007 popoldne, pribli`no ob 16.00 h, pa sem opazila skupino ptic, za katere sem takoj pomislila, da gre za race, jasno pa je bilo, da to niso mlakarice. Opremljena s fotoaparatom in daljnogledom sem se jim posku{ala ~immanj opazno pribli`ati. Zaklon so mi dajale skale, izza katerih mi je uspelo opazovati in tudi poslikati skupino. Moje presene~enje in veselje je bilo nepopisno, ko sem ugotovila, da gre za samico velikega `agarja z osmimi mladi~i. Andrej Figelj nas je `e na zimskem popisu nagovarjal in vzpodbujal k iskanju te vrste, ~e{ da veliki `agar zagotovo gnezdi tudi na So~i, vendar doslej {e ni bil najden. Skupinico sem opazovala pol ure. Ob vsakem preplahu so se umaknile v bli`njo votlino, ki jim je zagotavljala dobro zavetje. Po doslej znanih podatkih je to prvo dokazano gnezdenje velikega Žagarja na reki Soči in v zahodni Sloveniji [Geister, I. (1995): Ornitološld atlas Slovenije. — DZS, Ljubljana]. (foto: Sonja Marušič) Sonja Marušič, Slomškova ul. 11, SI-5270 Ajdovščina, Slovenija, e-mail: sonja.mamsic@guest.arnes.si Belorepec Haliaeetus albicilla White-tailed Eagle - on 25 Mar 2005 an active nest was found on an English Oak Quercus robur in IBA Krakovski gozd; one young has successfuly fedged; it is the frst nesting data of the species for Krakovski gozd (UTM WL38, SE Slovenia) Dne 25.3.2OO5 sem za potrebe monitoringa kvalifkacijskih vrst ptic popisoval srednje detle Dendrocopos médius v IBA Krakovski gozd. Transekt me je vodil do večje poseke kjer sem na še stoječem hrastu dobu Quercus robur zagledal veliko gnezdo (premera okoli 1.5 m in višine okoli 1 m) na približno 20 m višine. Iz razdalje približno 200 m sem gnezdo 15 minut opazoval vendar nisem opazil nobenih aktivnosti. Gnezdo je bilo sestavljeno iz vej in vejic, svežih vej nisem opazil, sumil pa sem, da so na robu gnezda vidni beli iztrebki, vendar zaradi velike razdalje nisem bil čisto prepričan. Sklepal sem, da gnezdo najverjetneje pripada črni štorklji Ciconia nigra, ki v Krakovskem gozdu tudi gnezdi. Po krajšem postanku sem se odločil, da nadaljujem s popisom srednjih dedov in sem se previdno začel premikati proti gnezdu, saj me je že v naprej določen transekt vodil nekaj metrov stran od drevesa z gnezdom. Ko sem prišel do razdalje približno 70 m je iz gnezda zletela večja ujeda in se začela svarilno oglašati. Takoj mi je bilo jasno, da gre za odraslega orla belorepca. V trenutku sem se obrnil in izginil iz orlovega vidnega polja. Transekt pa seveda ni bil več raven, ampak je od tedaj naprej naredil velik lok okoli gnezdišča, saj to je eno od redkih gnezdišč orla belorepca v Sloveniji in največ kar mu lahko nudimo je mir. Orlovski par smo previdno spremljali skozi celo gnezdilno sezono in uspešno sta speljala mladiča. Po literaturi sodeč je to prvo dokazano gnezdenje orla belorepca v Krakovskem gozdu in eno redkih dokazanih gnezdenj v Sloveniji [Geister, I. (1995): Ornitološld adas Slovenije. — DZS, Ljubljana]. Andrej Figelj, DOPPS—BirdLife Slovenia, Tržaška 2, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: andrej.fgelj@dopps-drustvo.si 128 Acrocephalus 28 (134): 127-134, 2007 ^rni {karnik Mz'/tos migrans Black Kite — several individuals observed in Apr 2006 during spring migration in northeastern part of Dravsko polje; one observed north of Dravski dvor (UTM WM54, NE part of Dravsko polje, NE Slovenia) on 12 Apr 2006; two individuals observed flying over the Drava river — one near Miklavž, another near Loka (UTM WM55, NE Slovenia) on 13 Apr 2006; one individual observed on 14 Apr 2006 near Starše (UTM WM64, NE Slovenia) V aprilu 2006 smo opazovali več osebkov črnega škarnika na območju severovzhodnega dela Dravskega polja. En osebek sva z Lukom Božičem opazila 12.4.2006 na poljih severno od naselja Dravski dvor. Naslednjega dne smo ob spustu s čolnom po stari strugi reke Drave en osebek opazili med letom čez Dravo za naseljem Miklavž. Naslednji osebek smo opazili pri naselju Loka. Tudi ta je letel čez Dravo proti severu. Kmalu za njim je priletela še samica močvirskega lunja Circus pygargus. Zadnji črni škarnik je bil opažen pri Staršah 14.4.2006. Druge seleče se ujede so se zvrstile takole: 12.4. samec rjavega lunja Circus aeruginosus pri Ptujskem jezeru in samica pri Slovenji vasi; 13.4. dva ribja orla Pandion haliaetus pri Malečniku, tri samice rjavega lunja pri Staršah; 14.4. po ena samica rjavega lunja v Staršah, Zlatoličju in Hajdošah; 17.4. samec močvirskega lunja pri Zavrču in samica pri Forminu; tega dne je bil opažen še škrjančar Falco subbuteo pri Markovcih. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si ^rni {karnik Milvus migrans Black Kite — one individual observed twice: on 10 Jun 2007 and 6 Jul 2007 near Vipavski Križ (UTM VL18, W Slovenia) Dne 10.6.2007 sva se s Polonco peljala po vipavski avtocesti v Novo Gorico. Slab kilometer pred Vipavskim Križem sem na svoji desni zagledal črnega škarnika. Bil je okrog 30 m visoko in občutek sem dobil, da je lovil. Čez nekaj tednov (6. julija) sem ga spet opazil, tokrat slaba 2 km od prejšnjega opazovanja. Glede na datum opazovanja je zelo verjetno, da je črni škarnik v Vipavski dolini tega leta tudi gnezdil. Poleg tega sem izvedel, da je bil črni škarnik v bližini opazovan že 8.6.2006 in sicer nad jezom zadrževalnika Vogršček, nato pa je zaokrožil in odletel proti Dornberku (T. Berce osebno). Jernej Figelj, Tržaška c. 49, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ii ¦ li- ¦.....lu Mali sokol Falco columbarius Merlin – one individual observed during a low fight near the Church of Sv. Jeronim on Mt Nanos (UTM VL27, W Slovenia) Avtorja sva lepo petkovo dopoldne dne 27.10.2006 izkoristila za izlet na Nanos. Tam sva u`ivala v ~udovitih jesenskih barvah in tudi v pti~ji dru`bi. Po kamnih so posedali mnogi kup~arji Oenanthe oenanthe in {marnice Phoenicurus ochruros. Nad grebenom Grmade je sprva sam, nato pa v spremstvu nadle`nega skobca Accipiter nisus kro`il samec pepelastega lunja Circus cyaneus. Na poti nazaj sva malo pod cerkvijo Sv. Jeronima opazovala malega sokola v nizkem letu. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Ana Vidmar, Polan{kova 8, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ana_vidmar@gmail.com Kozica Gallinago gallinago Snipe – ringed at Cerkni{ko jezero (Lake Cerknica) on 25 Sep 2007 (UTM VL57, central Slovenia) Na stalnem lovi{~u ptic na Cerkni{kem jezeru, pod vasjo Martinjak na obrobju Retja, ki ga vzdr`ujeta Notranjski regijski park in Prirodoslovni muzej Slovenije, sem konec septembra s skupino {tudentov biologije in veterine lovil in obro~kal ptice. Potem ko smo {e v trdi temi razpeli mre`e, smo pri prvem pregledu mre` v jutranjem mraku 25.9.2006 v mre`i na{li kozico. Izmerili smo dol`ino peruti (131 mm) in te`o (85.4 g) ter jo obro~kano izpustili. Tomi Trilar, Pre{ernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ttrilar@pms-lj.si Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – in late Nov 2006, an individual was hit by a car at Fik{inci na Gori~kem (UTM WM78, NE Slovenia); this is only the second known record for this species at Gori~ko Sodelavec v slu`bi Grega [inko mi je pred nedavnim povedal, da ima njegov prijatelj doma preparat izjemno velike sove. Ker mi ni znal pojasniti, za katero vrsto sove gre, temve~ le, da je zelo velika, sem posumil, da verjetno ne gre za obi~ajno lesno sovo Strix aluco ali morda malo uharico Asio otus. Predlagal sem, naj preparat fotografra in pridobi {e druge podatke, kajti le tako bom lahko zanesljivo ugotovil vrsto sove. ^ez nekaj ~asa vendarle prinese pri~akovani posnetek kar na GSM-aparatu. Seveda sem takoj prepoznal veliko uharico. Sovo je po nesre~nem naklju~ju pono~i zbil z avtomobilom sedanji lastnik preparata Drago Felkar, ko je 129 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook preletela cestišče. Dogodek se je pripetil ob koncu novembra 2006 v kraju Fikšinci na Goričkem. Pri iskanju podatkov o veliki uharici z Goričkega sem naletel na en sam objavljen podatek doslej, in sicer iz leta 1999 iz okolice Hodoša — torej iz povsem drugega konca Goričkega [Kosi, F. (2000): Velika uharica Bubo bubo. — Acrocephalus 21 (98/99): 84—100]. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija Smrdokavra Upopa epops Hoopoe — one male heard 011 10 May 2007 near Pokojišče on Menisi) a plateau (UTM VL48, central Slovenia); two more individuals observed on the western edge of Snežnik plateau (UTM VL45, SW Slovenia), i.e. on 7 Jun 2007 at 760 m a.s.l. and 22 Jun 2007 at 830 m a.s.l. Dne 10.5-2007 sem popisoval kaluže na Pokojiški planoti na Menišiji. Nedaleč od Pokojišča, približno 500 m severno od vrha Vršiča na nadmorski višini 720 m, sem popoldne zaslišal teritorialno oglašanje samca smrdokavre. Ko sem se odpravil proti njemu, se je nehal oglašati, tako da mi ni uspelo ujeti pogleda nanj. Ta lokacija leži v mozaični krajini pašnikov, grmičevja in gozda. Kasneje sem jo obiskal še nekajkrat, vendar smrdokavre nisem več slišal. Na območju Pokojiške planote skozi vse leto na prostem pasejo več deset glav goveda, kar verjetno prek žuželk, ki se prehranjujejo z iztrebki, prispeva k zboljšanju prehranske baze za to vrsto. Kljub temu do letos tukaj smrdokavre še nisem zasledil. Zanimivo je, da je bilo letošnjo nadpovprečno toplo pomlad opaziti povečano število smrdokavr tudi na Ljubljanskem barju (Z. Šalamun osebno). Na Menišiji sem še en osebek opazoval kasneje že po gnezditvenem obdobju 8.9.2007 na travnikih SV od vrha Praprotnice na nadmorski višini 600 m. Po meni dostopnih podatkih sta ti opisani opažanji prva podatka za Menišijo, najbližja opažanja pa so znana iz okolice Rakeka (L. Kebe osebno), Ivanjskega Sela {lastni podatek) ter iz Krimskega hribovja in z Ljubljanskega barja [Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. — DZS, Ljubljana]. Poleg tega sem se istega leta srečal s smrdokavro na višjih nadmorskih višinah še dvakrat, in sicer na kraških travnikih na zahodnem robu Snežniške planote. En osebek sem opazoval 7.6.2007 nad Koritnicami na nadmorski višini 760 m, drugega pa 22.6.2007 pri Jurščah na 830 m. Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI—1353 Borovnica, Slovenija, e-mail: mk_lynx@yahoo.co.uk I3C Triprsti detel Picoides tridactylus Three-toed Woodpecker — observed on 2 Aug 2007 on Menina planina (UTM VM82, central Slovenia); also observed there were a Nutcracker Nucifraga caryocatactes, two juvenile Crossbills Loxia curvirostra, and a foraging Sparrowhawk Accipiter nisus V okviru Raziskovalnega tabora študentov biologije Vransko 2007 sta se najini dve skupini 2.8.2007 odpravili opazovat ptice na Menino planino. Ko smo se pripeljali na plato pod planinsko kočo, je iz majhne smreke ob cesti poleg dveh cikovtov Turdus philomelos zletela tudi enako velika črno-belo grahasta ptica z značilnim detljevim »pumpajočim« letom. Hiter pogled skozi daljnogled je pokazal triprstega detla. Detel se je še za hip usedel na bližnjo smreko in nato odletel dalje v smrekovo goščavje v vrtači. Zal je bil hip prekratek, da bi ga lahko pokazala študentom, ki so naju spremljali. Kljub temu smo se ustavili in med oprezanjem za njim v vrhovih smrek, ovešenimi z mladimi storži, zagledali dva krivokljuna Loxia curvirostra, ki sta odpirala storže in se hranila s semeni. Bila sta rumenkasto zelene barve s prečnimi temnimi progami po prsih (juvenilna), kar kaže na gnezditev krivokljunov nekje v bližini. Skorajda istočasno nas je preletel skobec Accipiter nisus, ki je poskušal loviti kmečke Hirundo rustica in mestne lastovke Delichon urbica. Pri parkirišču ob planinski koči pa nas je preletel še krekovt Nucifraga caryocatactes. Tomi Trilar, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ttrilar@ pms-lj.si Aljaž Rijavec, B. Vodopivca 14, SI-5294 Dornberk, Slovenija, e-mail: aljazrijavec@yahoo.com Rumena pastirica Motacila fava Yellow Wagtail — one individual of subspecies thunbergi seen on 18 Apr 2007 between Vodonos and Retje on Cerkniško polje (UTM VL57, central Slovenia); this is both rare and early sighting of this subspecies on Cerkniško polje; on the same day one singing male with the characteristics of two subspecies {cinereocapilla and feldegg) was observed near Lipsenjščica on Cerkniško polje (UTM VL56, central Slovenia) Na Cerkniškem polju gnezdi največja populacija rumene pastirice v Sloveniji [Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. — DZS, Ljubljana]. Na polju sta bili kot gnezdilki potrjeni dve podvrsti, cinereocapilla in feldegg. Za slednjo domnevamo, da je gnezdila v mešanem paru s podvrsto cinereocapilla [Kus, J. (2001): Rumena pastirica Motacilla flava na Cerkniškem polju. — Acrocephalus 22 (104/105): 23—28]. Na selitvi se tu redno pojavljajo podvrste fava, cinereocapilla in feldegg, redko pa tudi thunbergi in beema Acrocephalus 28 (134): I27-I34, 2OO7 (Kus 2001). Prav podvrsto thunbergi sem opazoval na območju med Vodonosom in Retjem na severnem delu Cerkniškega polja. Čeprav gre za redek podatek na Cerkniškem polju, je precej bolj zanimiv datum opazovanja: 18.4.2007. Za to podvrsto je značilno, da se seli konec aprila in maja. V Franciji so opazovanja te podvrste omejena samo na maj [Cramp, S. (ed.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. — Oxford University Press]. Pojavljanje pojočih samcev z mešanimi značilnostmi podvrst, ki jih je opaziti med selitvijo, je bilo pri nas že zabeleženo (Kus 2001). Sam dodajam še pojočega samca, ki sem ga opazoval prav tako 18.4.2007 ob Lipsenjščici (V del Cerkniškega jezera). Ta osebek je kazal mešane znake podvrst feldegg in cinereoaipilla. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Planinska pevka Prunella collaris Alpine Accentor — a fock of seven individuals observed on Mt Porezen (UTM VM21, W Slovenia); an interesting late autumn observation Dne 5-11.2006 sva se mudila na območju Porezna v zahodni Sloveniji. Na sosednjem grebenu Humu sva dobila nepričakovano priložnost poslušati in opazovati samca gozdnega jereba Bonasa bonasia. Ta se je postavljal na vrbi med sinicami. Pod vrhom Porezna na vzhodni strani sva opazovala jato sedmih planinskih pevk. Verjetno so se klatile po okolici in se šele odpravljale proti prezimovališčem. Najbližja znana so na robu Trnovskega gozda [Denac, D. (2005): Planinska pevka Prunella collaris. Acrocephalus 26 (126): 47—62] in v Julijskih Alpah [Sovinc. A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. — Tehniška založba Slovenije, Ljubljana]. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Miha Krofel, Zavrti pri Borovnici 2, SI—1353 Borovnica, Slovenija, e—mail: lynx_mk@hotmail.com Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca Pied Flycatcher — a lw bird observed in a garden in the centre of Ljubljana (UTM VM60, central Slovenia) from 20 to 22 Nov 2007; an extremely late record Dne 20.11.2007 sem na vrtu starih staršev v središču Ljubljane opazil prvozimskega črnoglavega muharja. Ptica je očitno intenzivno iskala hrano, saj se je na vrtu zadržala le nekaj minut. Muharja sem nato opazoval še 21. in 22.11.2007. Oba dneva je na vrtu ostal le kratek čas. V noči z 22. na 23.11.2007 se je močno otoplilo, saj je dnevna temperatura zrasla za 10°C (s 5 na 15°C). Domnevam, da je zaradi izboljšanja vremena muhar nadaljeval selitev, saj ga po tem datumu nisem več videl. Črnoglavi muhar je na Ljubljanskem barju reden preletnik, jeseni se pojavlja od začetka avgusta do srede oktobra, selitev doseže višek sredi septembra, zadnje ptice pa izginejo do sredine oktobra [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografja DOPPS št. 3. — DOPPS, Ljubljana]. Najpoznejše jesensko opazovanje z Barja je 9.10.1993 [Sere, D. (1996): Ornitološka kronika. — Acrocephalus 17 (75/76): 100]. Podatek je izjemno pozen tudi v srednjeevropskem merilu, saj je bilo najpoznejše opazovanje zabeleženo 21.11.1976 na nemškem otoku Helgoland [Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1993): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 13/1. — AULA Verlag, Wiesbaden]. Jurij Hanžel, Židovska ulica 1, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: jurij.hanzel@gmail.com Šoja Garrulus glandarius Jay — one individual observed while feeding on a dead mole Talpa europaea on 31 May 2007 on the road above Dujce transitional mire (UTM VL56, Lake Cerknica, central Slovenia) Šoja je zelo prilagodljiva vrsta in njen izbor hrane je zelo širok [Cramp, S. (ed.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. — Oxford University Press, Oxford]. Tako sem imel dne 31.5-2007 na cesti nad prehodnim barjem Dujce (Cerkniško jezero, osrednja Slovenija) priložnost opazovati šojo, ki je svoj jedilnik dopolnila s povoženim krtom Talpa europaea. Krt se le redko znajde na jedilniku plenilcev, in tudi za šojo še ni bil zabeležen kot vir hrane. Soja se sicer občasno zateka tudi k mrhovini (Cramp 1998). Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Krekovt Nucifraga caryocatactes Nutcracker — two individuals observed on 5 Sep 2005 in Salix sp. bushes by the Drava river at Hajdoše pri Ptuju (UTM WM64, NE Slovenia) Dne 5-9.2005 sem bil v Hajdošah pri Ptuju. Med reko Dravo in kanalom HE Zlatoličje, ki se v Ptuju združita v ogromno Ptujsko jezero, je dolg ozek vmesni pas, ki ga poraščajo topoli in vrbe. Ponekod pa rase tudi nekaj posameznih rdečih borov. Bilo je okrog poldneva, ko iz ptujske smeri zaslišim značilno krekovtovo oglašanje. Sprva sem pomislil, da nisem dobro slišal, potem pa se oglašanje ponovi veliko bliže in v istem 131 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook hipu se nad kro{njami prika`eta dva krekovta. Med letom se nista ustavljala, ampak sta let nadaljevala ob vodotoku navzgor v smeri Zlatoli~ja. Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, SI–2000 Maribor, Slovenija Krokar Corvus corax Raven – unusual behaviour recorded on 13 Nov 2007 in the eastern part of Sne`nik plateau (UTM VL64, S Slovenia); several alarm calls were heard from the underground on a karst hilltop in Dinaric forest; after few minutes, two individuals few out through a crevice in a rocky surface; the reason why the birds were underground could not have been revealed; no scent of carrion could have been smelled through the opening Dne 13.11.2007 sem pregledoval pasti za dlako na Sne`ni{ki planoti. Okoli ene ure pred son~nim zahodom sem se povzpel na enega izmed skalnatih vrhov v bukovem gozdu na vzhodnem delu planote. Zaradi naravovarstvenih razlogov natan~ne lokacije ne bi `elel razkriti, ker to mesto redno obiskujeta evrazijski ris Lynx lynx in rjavi medved Ursus arctos, v neposredni bli`ini pa je tudi ve~ brlogov. @e med vzpenjanjem sem v zraku opazil ve~ (okoli 5) krokarjev, ki pa so nato odleteli. Krokarje sem sicer `e ve~krat opazoval na tem in drugih skalnatih vrhovih v okolici. Tik pod vrhom sem v bli`ini zasli{al razburjeno ogla{anje krokarja. Z zanimanjem sem se pribli`al mestu in presene~en ugotovil, da ogla{anje prihaja izpod povr{ja. Ob~asno je bilo sli{ati tudi prhutanje kril. Povr{je na tem mestu je bilo mo~no zakraselo s {tevilnimi razpokami in luknjami (glej sliko), vendar nobena izmed njih ni bila dovolj velika, da bi lahko skoznjo videl, kaj se dogaja pod skalovjem. Po kak{ni minuti 132 je iz ene izmed razpok prilezel krokar in odletel. Krokanje je zatem utihnilo, vendar sem {e vedno sli{al premikanje. Ker me je zanimalo, ali je krokarja pod zemljo morda zgrabil kak plenilec, sem {e naprej pregledoval odprtine. Vendar sem kmalu obupal in se posvetil pregledovanju bli`nje pasti za dlako. Kmalu zatem sem spet zasli{al premikanje in iz iste razpoke kot prej{nje je odletel {e drugi krokar. Pomislil sem, da sta se krokarja morda hranila s truplom kak{ne `ivali, vendar vonja po mrhovini nisem mogel zaznati. Tako mi je razlog, kaj je krokarja privabilo v podzemlje, ostal neznan. Omenim lahko {e, da sem na isti lokaciji 24.8.2007 opazoval tudi 1 osebek koza~e Strix uralensis in na{el njen izbljuvek. (foto: Miha Krofel) Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI–1353 Borovnica, Slovenija, e–mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Hrva{ka / Croatia Bobnarica Botaurus stellaris, ~apljica Ixobrychus minutus Bittern & Little Bittern – from the northern edge of Velo blato on the island of Pag (UTM WK00, Dalmatia) we startled, on 22 Apr 2005, one Purple Heron Ardea purpurea; from the same spot we also observed a male Little Bittern fying from one reed stand to another; from the same spot we also noticed a Bittern very close to us Dne 22.4.2005 smo se na poti na {tudentski biolo{ki tabor Ekosistemi Jadrana v ^rni gori odlo~ili za postanek na Velem blatu na otoku Pagu. Na in v okolici Velega blata ni bilo opaziti kak{nih posebnosti. Po blatu so bredle sive Ardea cinerea in male bele ~aplje Egretta garzetta, na gladini so se vozile posamezne liske Fulica atra in ~opasti ponirki Podiceps cristatus. Na okoli{kih pa{nikih so se spreletavale cipe Anthus sp., pastirice Motacilla sp. in trstnice Acrocephalus sp. Zrak so napolnjevali napevi velikega strnada Miliaria calandra in ~opastega {krjanca Galerida cristata. Ko smo `e mislili, da bo edina posebnost dneva majhna skupinica pritlikavih kormoranov Phalacrocorax pygmeus, smo iz obre`nega lo~ja spla{ili rjavo ~apljo Ardea purpurea, ki je potem v po~asnem letu odletela na drugo stran blata. Ko smo si {e vedno pojasnjevali, po ~em se lo~i rjava ~aplja od sive, smo opazili, kako se je samec ~apljice spreletel med trsti~jem. Veliko presene~enje pa smo do`iveli, ko smo opazili, da v na{i neposredni bli`ini nepremi~no stoji bobnarica. O~itno je opazila, da smo jo videli, in se je hitro odpravila v zavetje. Za vse tri vrste je Velo blato primeren gnezdilni habitat, vendar je bil datum {e nekoliko prezgoden za gnezditev. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI–1380 Cerknica, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Acrocephalus 28 (134): I27-I34, 2OO7 Črni skarniilMUvus migrans Black Kite — one individual observed during the breeding period north of Polača village near Knin (UTM XJ07, W Croatia) on 30 Apr 2006 Na poti s študentskega biološkega tabora Ekosistemi Jadrana na Pelješcu 2006 smo v popoldanskem času dne 30.4.2006 severno od naselja Polača pri Kninu opazovali črnega škarnika. Mirno je jadral v nizkem letu in bil očitno na lovu za malimi sesalci. Adrenalin v avtu se je dvignil, saj te vrste nekateri dotlej še niso videli. Razmeroma pozni datum pa namiguje na možnost gnezditve. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Sršenar Perms apivorus Honey Buzzard — between 29 Apr and 2 May 2006 a strong passage of birds of prey was observed in the middle part of Pelješac peninsula (UTM XH95, middle Dalmatia, Croatia); altogether 309 birds of prey were observed, most of them Honey Buzzards (267) Tri dni prvomajskih praznikov sem leta 2006 namenil opazovanju ptic med krajema Dingač in Trstenik na osrednjem delu polotoka Pelješca. Vreme je bilo med 29.4. in 2.5-2006 večinoma oblačno, občasno je tudi deževalo. Temu primerne so bile tudi za ta del Hrvaške in ta letni čas nizke temperature zraka, ki so se gibale med 10 in 15°C. Že 29.4. sem še iz avta v bližina kraja Doli, ki sicer leži na samem stiku Pelješca s kopnim, opazoval ribjega orla Pandion haliaetus ter močvirskega lunja Circus pygargus. Zaradi vztrajajoče fronte slabega vremena se je obetala zanimiva selitev ujed. Na širšem območju Dingača, sem tako že naslednji dan, 30.4.2006, še ob rahlem dežju, že zjutraj začel oprezati za selečimi se ujedami. Omenjeni del polotoka je obrnjen proti jugu in predstavlja prvo kopno maso za ptice, ki med spomladansko selitvijo prihajajo čez Jadran mimo Lastova in Mljeta proti Pelješcu in naprej proti celinski Evropi. Zaradi tega dejstva so hrvaški ornitologi ta del Pelješca, skupaj z vzhodnim delom otoka Korčule ter Lastovim in Palagružo, vključili na seznam pomembnih območij za ptice [Radovtč, D., Kralj, J., Tutrš, V., Radovtč, J. & Toptč, R. (2005): Nacionalna ekološka mreža, Važna područja za ptice u Hrvatskoj. — Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb]. Ujede so se 30.4. pojavile šele 10 minut čez 11. uro dopoldne. V dobri uri opazovanja me je preletelo 16 močvirskih lunjev, 3 rjavi lunji Circus aeruginosus, 25 sršenarjev Pernis apivorus, poleg lokalnega para postovkiMÄw tinnunculus, pa še ena rdečenoga postovka F. vespertinus in en škrjančar F. subbuteo. Na isto mesto sem se vrnil še popoldne, saj je bilo očitno, da je okoli poldneva prelet zaradi močnega dežja popolnoma zamrl. Med 16.25 h in 18 h sem naštel še 5 močvirskih lunjev, enega rjavega lunja ter 56 sršenarjev. Se bolj zanimivo je bilo naslednjega dne, 1.5-2006, ko je deževalo že od ranega jutra. V celem dnevu ujede skoraj niso bile aktivne, opazil sem le enega sršenarja pri Dingaču in rjavega lunja v Orebiču. Ko je ob 18.10 h dež ponehal, se je v Trsteniku iz smeri morja pojavilo nekaj jat ujed. Ujede so s težavo lovile prve in obenem zadnje šibke termične tokove nad omenjenim krajem in se vzdigovale proti vrhu bližnjega hriba, 400 m visokega Cucina, ki so ga preletavale v nizkem letu, nadaljujoč svojo pot proti severu. V 40 minutah, do 18.50 h, je to točko preletelo 128 sršenarjev, dva črna škarnika Milvus migrans, en škrjančar, en skobec Accipiter nisus in sokol Falco sp., ki mi ga ni uspelo določiti. Na istem mestu sem bil že zgodaj zjutraj naslednjega dne (2.5-2006). Vreme je bilo tokrat sončno in brez vetra. Med 7.20 h in 9.30 h sem naštel še 42 sršenarjev, škrjančarja, skobca in mladega planinskega orla Aquila chrysaetos. Čez dan kljub jasnemu vremenu selitev ni bila intenzivna, ob 13.45 h sem opazoval močvirskega lunja in kačarja Circaetus gallicus, nekaj več dogajanja pa je bilo spet proti večeru. Med 17.30 h in 18.30 h je Trstenik preletelo še 15 sršenarjev in 2 močvirska lunja. V treh dneh opazovanj sem tako sam na ozkem, približno pet kilometrov širokem delu južne obale Pelješca, opazoval 309 ujed. Velika večina so bile seleče se ujede, najštevilčnejša vrsta med njimi pa je bil sršenar, ki sem jih naštel skupno 267. Borut Rubinič, DOPPS—BirdLife Slovenia, Tržaška 2, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: borut.rubinic@dopps-drustvo.si Čopasta caplja Ardeola ralloides Squacco Herons — on 30 Apr 2006, we stopped at the ponds just south of Knin (UTM WJ97, W Croatia); there we observed one male Marsh Harrier Circus aeruginosus and one male Red-footed Falcon Falco vespertinus hunting over the marshes; around the nearest pond we watched a Common Sandpiper Actitis hypoleucos, Greenshank Tringa nebularia and three Squacco Herons Ardeola ralloides; the reeds were frequented by numerous Great Reed Warblers Acrocephalus arundinaceus and Cetti’s Warbler Cettia cetti; the air was full of Sand Martins Riparia riparia and Barn Swallows Hirundo rustica; we also noted a migration of a few tens of Yellow Wagtails Motacilla flava Po koncu študentskega biološkega tabora Ekosistemi Jadrana se že tradicionalno ustavimo na malici pri jezercih južno od Knina. Tokrat smo se tam ustavili 30.4.2006 in poleg mene so bili tam še Ana Vidmar, Miha Krofel in Nastja Pajk. Nad vlažnimi travniki sta se spreletavala samec rjavega lunja Circus aeruginosus in samec rdečenoge postovke Falco 133 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook vespertinus. Ve~ zanimanja smo namenili bre`ini najbli`jega jezerca, po kateri so se spreletavali {tirje mali martinci Actitis hypoleucos in en zelenonogi martinec Tringa nebularia. Iz trsti~ja na zahodni strani tega jezerca so zletele tri ~opaste ~aplje Ardeola ralloides. Po tem trsti~ju so se spreletavali rakarji Acrocephalus arundinaceus, pela pa je svilnica Cettia cetti. V zraku je kro`ilo ve~ sto kme~kih lastovk Hirundo rustica in breguljk Riparia riparia. Opazovali smo tudi nekaj deset rumenih pastiric Motacilla flava. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI–1380 Cerknica, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si 134 Acrocephalus X6 (128-129): 135, 2006 Nove knjige New books Huntley, B., Green, r.e., CollinGHam, y.C. & Willis, s.G. (2007): A Climatic Atlas of European Breeding Birds. - Durham University, The RSPB and Lynx Edicions, Barcelona. 521 strani formata A4, trda vezava. Nova knjiga je odziv na aktualno tematiko podnebnih sprememb. Da se je na knji`nih policah pojavilo temeljno delo, ki obravnava potencialne spremembe v raz{irjenosti evropskih gnezdilk, je razumljivo, saj je pti~jeslovstvo `e velikokrat pokazalo svojo pionirsko vlogo v naravoslovju. ^e smo bili doslej torej pri~a predvsem simulacijam o posledicah podnebnih sprememb na ~love{ko komponento tega planeta, nam pri~ujo~a knjiga na pregleden na~in prika`e verjetne scenarije o bodo~i raz{irjenosti evropskih ptic, kot posledici omenjenih sprememb. Knjiga je nastala v sodelovanju organizacij, ki vsaka posebej vliva zaupanje bralcu. Pri nastanku knjige sta sodelovali dve univerzi (Durham in Cambridge), ob njih pa RSPB, BirdLife in EBCC, kar ka`e na celostno vklju~itev kompetentnih pri tej tematiki. Tudi zalo`ba Lynx je v zadnjih letih postala simbol kvalitetnega naravoslovnega branja, zatorej izbira zalo`nika ne presene~a. Knjiga je namenjena strokovnemu bralcu. V njej kljub odli~nemu barvnemu tisku zato nikakor ne pri~akujte lepih risb ali fotografj ptic. Gre za atlas, zato je v knjigi bistven dele` namenjen posameznim vrstam in njihovim tak{nim in druga~nim raz{irjenostim. @e ob be`nem prelistavanju knjige ugotovimo, da knjiga odgovarja na vpra{anje, kje `ivijo evropske gnezdilke danes in kje bodo lahko na koncu stoletja, ~e se bodo uresni~ili zmerni scenariji podnebnih sprememb. Pti~arji smo seveda vajeni, da v tak{nih knjigah najprej pogledamo vrste, ki nas bolj zanimajo. Pri podnebnem atlasu ptic pa se to ne obnese. Najprej je treba prebrati uvodni del, kjer so podrobnosti o tematiki knjige, metodah in dosegu rezultatov napisane pregledno in razumljivo. Kaj nam torej govori pri~ujo~a knjiga? Atlas prikazuje potencialni habitat evropskih gnezdilk vrst ob koncu 21. stoletja, ob predpostavljenih napovedih glede segrevanja ozra~ja. To torej ni napoved prihodnje raz{irjenosti vrst, ampak obmo~je »ugodnega podnebnega prostora« za vrste. Se pravi, da knjiga bazira na modelnem stanju in napovedih, kar pomeni, da je treba rezultate jemati z dolo~eno rezervo. Podnebje namre~ nikoli ni edini ekolo{ki dejavnik, ki vpliva na trenutno gnezditveno obmo~je vrst. Poleg vpliva podnebja je pojavljanje vrst odvisno {e od veliko drugih dejavnikov, ki so med seboj bolj ali manj povezani. Eden klju~nih je prav gotovo obstoj ustreznega `ivljenjskega prostora. V prikaz modelnega stanja so bili vklju~eni samo podnebni podatki, in sicer s tremi spremenljivkami, ki v splo{nem opisujejo poletno temperaturo, maksimalen zimski mraz in dostopnost vode, ki je pogoj za rast organizmov. Da je z omenjenimi spremenljivkami v modelu te`ko pojasniti dana{njo raz{irjenost, nam lepo prikazujejo karte simulirane trenutne raz{irjenosti. Te nam govorijo, kako zanesljiv je model, obenem pa nam ka`ejo na zanesljivost modela tudi v prihodnje. Ne sme nas torej preve~ razburiti, ~e nam model ka`e, da vrsta trenutno pri nas gnezdi, mi pa vemo, da je to dale~ od resnice. To bomo opazili `e pri prvih vrstah, npr. polarnem slapniku. Zavedati se moramo torej osnovnih prednosti in slabosti uporabe modelov. Po drugi strani nam modelno stanje pri nekaterih vrstah poka`e realnej{o trenutno sliko raz{irjenosti, kot je slika, ki nam jo izri{ejo podatki, pridobljeni s 135 Nove knjige / New books kartiranjem. Tudi ti so namre~ obremenjeni z veliko napakami in prav vsi se hitro starajo. Pri ju`ni postovki je modelno stanje v Sloveniji ho~e{ no~e{ bolj to~no. Seveda pa je tisti najzanimivej{i del knjige napoved prihodnosti oz. prikaz potencialno ugodnega podnebnega prostora za vrste. Da je izrisan samo potencialni areal vrst, je razumljivo, zaradi `e opisane omejene uporabe modela. Ponovno pa se moramo pri tolma~enju sprememb zavedati tudi razli~ne zmo`nosti disperzije posameznih vrst in pomanjkanja ali neobstoja ustreznih habitatov za vrste v novih obmo~jih. ^e bo torej neka gozdna vrsta zaradi segrevanja primorana premakniti svoj areal severneje, na novem obmo~ju pa gozda ne bo, se bo zna{la pred velikim problemom, ki se ga s to knjigo pa~ ne da napovedati. Toma` Miheli~ 136