List 40 Vertni in poljski čuvaji. Našim županom v prevdarek. (Dalje.) Izmed vseh teh reči bom tukaj pa le o eni nekoliko boij natanko govoril. Res da se od več strani pritožbe slišijo, da poljski čuvaji svojih služb prav ne spolnujejo, dostikrat veliko veliko terpe, kar bi ravno treba ne bilo, vendar pa svojega cilja in konca ne dosežejo ; lahko bi si svojo službo nekoliko olajšali, pri tem pa veliko več opravili. Poljski čuvaj ne more povsod biti, ne s svojim životom ue z očesom. Polje, nad kterim mora čuti. je dostikrat obširno; v nektere kraje mora krevsati in krevsati, preden jim do konca prikorači. Oko njegovo ne more na en pogled celega polja prezreti; daljnovida ali, kakor mu naši ljudje pravijo, „rešpetina" pa nima. Če ima poljski čuvaj navado, vse njegovi skerbi izročeno polje do zadnje meje obhoditi, opazujejo poljski tatje že izdeleč njegove stopinje, iu odtegnejo njegovemu še tako bistremu očesu o pravem času svoje pete, pa se v tiste kraje zapode, kodar ga ni. Poljski čuvaj si pa zna pri svojem previdnem ravnanji lahko svojo službo polajšati, pri vsem tem pa vendar le veliko opraviti, se ve, če ima vsaka srenja svojega lastnega čuvaja. Pri naših stisnjenih vaseh ni treba, da se predeleč od vasi podaja. Bolje bo svojo službo opravil, če se bo le bolj vasi deržal, kjer je udinjan. Tatje so večidel iz vasi in iz vasi na polje zahajajo, od kodar se s tatvino obloženi tudi nazaj vračujejo. Kdo je tat in tatvino baše, bo čuvaj kmali zavohal. Tat ima svoj čas, kadar krade. On krade po navadi najraje dopoldne od 11. ure do 1. popoldne. Ob tej dobi je najmanj delavcov in gospodarjev na polji. Tat se o tem času najraje na polje krast poda, ker misli, da ga nihče ne bo zasledil, ter si mavho nabaše poljskih reči. Ravno tako pripraven čas za krasti je tudi noč, in sicer nektere ure zjutraj pred sončnim izhodom in pa zvečer po sončnem zahodu. Malokdaj krade o polnoči, posebno če je Zlo (amna noč. Zato mora poljski čuvaj ob teh časih najbolj varno paziti na poljske tihotapce. Treba je tedaj, da zjutraj zgodaj posteljo zapusti ter se uevtrudoma podnevi in ponoči najbolj ozira .po tistih poljskih pridelkih, po kterih tatje najraje svoje parklje stegujejo. Ce je pa dan že dolg kakor mesca malega in velikega serpana, ob kterem času ee že na polji obilo pridelkov nahaja, po kterih se navadno tatovom sline cede, takrat mora čuvaj že od 2. do 3. ure zjutraj na nogah biti. Proti večeru posebno že v mraku mora ravno tako svojo opazbo natanko opravljati, da ga tatinska roka ne okane. Pri mestih mora poljski čuvaj najbolj tam na grabeže paziti, in zdaj tu zdaj tam na straži oprezovati, kjer se v mesto gre ali iz mesta pride. Tako bo tatovom veden strah, da jih ue zasači in županu ne izda. Vse drugače je v vaseh. Ce bi bile tudi ograjene, ima vendar vsaka hiša na zadnji strani svoj izhod na polje. Ker pa niso vasi na nobeno plat tako obširne, se dajo vhodi in izhodi na- in iz polja lože prezreti in tatov obva- rovati, posebno ker čuvaj poljske zmikavce, na ktere sum bije, tudi po navadi pozna. Pa vendar niso vselej le gostači in drugi enaki prebi-vavci, kteri svoje roke po ptujem blagu radi stegujejo; dostikrat imajo tudi drugi tički z lastnim gruntom predolge perste, kteri svojo tatvino tem lože prikrijejo, ker jo med svoje pridelke pomešajo. Gola resnica je, da mali kmetici dostikrat tatvino na vozu očitno domu iz polja pripeljejo. Da čuvaji svojo službo bolj natanko in z večim pridom opravljajo, se jim mora od vsacega zasačenega tatii primerno darilo dati, ktero naj bi dotična gosposka od izrečenega kazenskega denarja odločiti imela. Ce bi se čuvaj po svojem cuvajstvu tako marljivo in skerbno obnašal, da bi se latje potrebili in poljske poškodovanja ponehale, bi mu imeja srenja sploh hvaležna biti in mu kako darilo odločiti, pa he samo srenja, temuč tudi vsak srenjčan naj bi mu po premožnosti, akoravno ne v denarji, ampak kolikor toliko v poljskih pridelkih podaril, na pr. krompirja, sadja, zelja itd. (Konec prihodnjič.) List 41. Vertni in poljski čuvaji. Našim županom v prevdarek. (Konee.) Ce zDa poljski čuvaj koliko toliko tudi s >^adjorejo se pečati, se zna porabiti tudi za vertne^a čuvaja, za kar mu gotovo Dekoliko časa ostaja, posebno ob pozlmskem času, za kar, se samo ve, naj tudi posebno plačilo dobiva. Ce kaka srenja takeg^a čuvaja, ki obe službi ob enem opravlja, dobro plačuje, da mu ni treba za svoj potrebni živež posebej skerbeti, more tudi po pravici od njeg^a zahtevati, da svojo dolžnost natanko opravlja. Tu in tam se poljskemu ali vertnemu čuvaju tudi opravilo občinskega služabnika, ponočneg^a čuvaja ali kaka drug:a očitna služba izročuje, da ima bolji zaslužek. Jez pa nisem nikakor te misli, če se ravno tu in tam priporoča. Poljski čuvaj ne more zraven svojega poljske;2:a opravila tudi službo pouočne^a stražnika opravljati, on mora ponoči nektere ure počivati. Ce bi se mu tudi služba občinskega služabnika prepustila, bi se on dostikrat ravno takrat od poljske službe odte«:oil, kadar bi se morebiti najbolj potreboval. Služba vertnega čuvaja se da skorej najbolj s službo poljskega čuvaja zediniti, ker obe službi imate le s poljem opraviti; toda od vertne^a čuvaja se zahteva več vednosti kakor od poljskega čuvaja; zato se mora vertnemu čuvaju na vsako vižo tudi boljša plača dati, kakor poljskemu čuvaju. Tukaj bomo po Lukas-ovi in Jager-jevi osnovi opravilo in plačilo vertnega čuvaja naznanili. 1. Vertnemu čuvaju se izročujejo opravila vertnarije cele srenje, ktere sam opravlja ali jih pa drugim prepusti, da jih pod opazbo njegovo opravijo. Zato dobi iz srenjske denarnice vsako leto posebno darilo. >^jegov poglavitni za- služek je ravno tak kakor druzih dninarjev, ki se za posebne dela udinjujejo. Zraven udinjanega plačila se od vert-nega čuvaja tudi terja, da prevzame in oskerbi tudi vse v drevorejo spadajoče opravila na privatnih drevnih sadiščih^ vertih itd. Zasebniki, kteri bi radi za ene dni vertnega čuvaja v stero vzeli, se morajo zastran tega pri občinskem županu oglasiti. Ce potrebuje vertni čuvaj za večje opravila pomagačev, mora za nje o pravem času poskerfoeti in po primeri dela tudi plačati. Vertni čuvaj mora skoz celo leto včasih štirnajst dni do treh tednov enkrat vse drevne sadisča (vertne šole) v srenji pregledati. Tega pregleda se mora po vsakem viharji in nevihti podstopiti in kar je treba, koj popraviti. O pozni jeseni, koj ko se drevesa sadja obero in otresejo, mora vertni čuvaj stan in število občinskih sadnih dreves na znanje dati, in oznaniti, koliko se jih pogreša^ da se nadomestijo. Vertno orodje si mora vertni čuvaj omisliti In v dobrem stanu deržati. K pervi napravi dobi 12 gold. Za ohranjenje Id poznejo pripravo potrebnega orodja dobi raznn tega vsako tretje leto po 5 goldinarjev. Potrebne podporne in drevne kole mora pa srenja omisliti. Da bo mogel vertni čuvaj mlado drevje h kolom pri' vezovati, si mora na odmerjeni prostor bek zasaditi. Drevni vosek in smolo, kar ju za cepljenje potrebuje, ravno tako tudi ličje si mora vertni čuvaj sam omisliti. Drevno mazilo, ki se najbolje napravi iz 1 dela ilovce^ 1 dela kravjeka, polovice pepela, nekoliko peska in kravje dlake, mora vertni čuvaj oskerbeti. Za gnoj, kar ga je za pognojenje dreves potreba, mora srenja skerbeti. Vertni čuvaj mora pa za napravo komposta (mešanega gnoja) skerbeti, kterega mu ima srenja posebej plačati. Vertni čuvaj prejme za vsako drevo, ki ga na novo posadi, 12 kr. Toda mora pri tem vse dela opraviti, vsa-diti ga, privezati, s ternjem ovezati, da ga živina ne omuli in ne poskodova, tudi da čversto raste, sam skerbeti. Razun tega mora, če kako drevo usahne, ali če rasti noče, drugo nadomestiti za pol manjšo plačo. Vertni čuvaj dobi za snaženje vsake česplje, breskve, marelice in orehov, od tega časa, ki se več ne obrezuje (5 — 6 let po sajenji) po krajcarji. Za pomlajevanje (odžaganje ali odsekanje nepotrebnih ali suhih vej) košičnega sadnega drevesa dobi vertni čuvaj po velikosti drevesa 3 do 6 kr., za češpljevo drevo pa 2 do 4 kr. Od necepljenih dreves dobi pa za vsako cepljenje z voskom, mazilom in veznim ličjem vred po 4 kr. To plačilo dobi pa še le takrat, kadar jamejo cepiči zeleneti in poganjati. Za sterganje kože malih dreves dobi po pol do 1 kr., za veče po 1 do 2 kr., za umivanje enega debla 2 do 3 kraje. Za obiranje gosenc pozimi se mu plača od drevesa po 1 do 4 kr., za ovezo smolnatih trakov, da škodljive go-sence na drevo ne lezejo, se mu da od vsacega drevesa po 1 kr., za odkopanje zemlje po 3 do 4 čevlje v kolobara krog debla v jeseni po pol kr. Vse drug:e dela se z doinarji opravljajo. V^ertni čuvaj dobi razau plačila posainuih opravil in odmerjene dnine, kadar del^V le^fi^i?^ gotovega plačila okoli 50 ;^old. Zato epada v njeo:a opravilo: Splohno opazovanje po polji in vertih, redni obhod po vseh zasadisčih, naznanjevanje raznih aasadisč,. varstvo vnovič posajenih sadnih drevesc, privezovanje iia kole, izrezovanje ran, pušanje, pazba nad obe-raujenii dreves in pri cenitvi sadja koliko toliko pomagati. Iz tega 8lQŽbene;^a podaka vertne^a čuvaja se vidi, da mora on več vediti in znati kakor navaden poljski čuvaj. Ce je poljski čuvaj tako izurjen in v drevoreji precej pod-učen, se mu zna zraven njegove službe tudi služba vert-nega čuvaja prepustiti. Ker mora on večidel na občinskem polji biti, zna tudi na sadne drevesa paziti, da jih prešerni potepuhi ne poškodovajo in da se sadje ne obere ali oklati. Za to ima dopoldne in popoldne poleti časa dovelj, ob enem ima vertni čuvaj tudi pozimi dosti opravkov, poljski pa ni-česa. Če bi tedaj kdo obe službi vertnega in poljskega čuvaja opravljal, bi si svoj zaslužek tako zboljsal, da bi evojo družino brez skerbi lahko celo leto preživil. Ce bi 66 mu sčasoma opravila obeh služb tako pomnožile, da bi jih sam opravljati ne mogel, bi mu znala pri večih opravilih njegova družina ali pa drugi pomagači na pomoč priti. Kdor potuje skoz kraje, kjer je obilo sadja, ga bo gotovo v serce zbodlo, ker vidi toliko pokvečenih in zanemarjenih sadnih dreves. Stoje kakor nezmožni in oslabljeni invalidi, ne lepšajo ne verta ne kraja, kjer rastejo, ne do-nasajo sadja in hirajo brez vse koristi, dokler se popolnoma ne posuše. Če pa vendar lii in tam kakošno lepo drevo med sto drugimi pokvekami, polno najlepšega sadja, za-gledas, boš gotovo poprašal: ali bi ne mogle vse drevesa ravno tako lepe in polne sadja biti? Gotovo bi bile večidel vse take, če bi se bile od začetka z večo skerbjo gleštale, če bi bile v rokah umnega in skušenega drevorejca. Ce bi se tedaj sadjoreja izurjenim vertnim čuvajem prepustila, gotovo bi se v malo letih na višo stopnjo povzdignila. Plačilo, kar se jim ga bo dalo, donašalo bi dosti dobička. Po „Tedeniku česk. gosp. družbe**. ------ 336 ------