Osebne vestl. čtiridesetletnico mature je obhajal v dfnibi Se živih tovarišev v škofjeloškem ^Krfiju lavantinski vladika dr. Ivan To- mažič, fei je dovršil gimnazijske študije v Ljubljani. Tridesetletnico mašništva praznujc na praznik Mar. Vnebovzetja v Št. Petru pri Mariboru tamošnji župnik g. Anton Tkavc. Njegovi župljani mu žele, da bi Se dolgo dobo let v zadovoljnosti ln zdravju deloval med. njimi ikot dober dužni pastir in da bl nas vodil k Bogu, ikamor je cilj nas vseh. Srebrni mainiški jnbllej je obhajal g. Vincenc Razgoršek, župnik v Črni pri Prevaljah. Naše .estitke! Nesreče. Rdeči petelin se je pojavil 7. avgusta zjutraj na strehi gospodarskega p<w s^lopja pos«5tnice Marije Kovač v Rar^ vanju pri Mariboru. Požar se je razteg< nil tudi na stanovanjsko hišo in pogo. rela je cela domačija. Zgoreli sta tud! dve_ svinji. Požari po daljni mariborski okolici V Sp. Dupleku je uničil požar posest niku francu Drozgu ostrešje hiše in gospo-darsko poslopje. V Ploderšnici j« zažgal še neodkrit poŽigalec posestniku Jožefu Habingerju gospodarskd pdslopje. V Pangercih pri Clrkovcah j« zgorelo posestniku Francu Belcu g» spodarsko poslopje. Nova hiša je pogorela v Račah pri Mariboru posestnici Pavli Koietič. Škoda znaša 40.000 Din. '. '. Zalotja blaga in hiša pogorela, V noč: na 9. avgust sc je pojavil radi slabega dimnika na podstrešju trgovine Ane Kopušar v Stražgonjcih pri Cirkovcah na Dravskem polju požar. Ogenj je uničil hišo in skladišče špecerijskega blaga za 35.000 Din. Komaj so so rošili iz gorečega poslopja trgovka, njen mož in 75 letni provžitkar Ludovik Škriba. —• Skupna škoda znaša 55.000 Din. Usodepoln ndar strele v hrast. V vasi Podgozd pri Žužemberku v Beli krajini je gorelo in so šli štirje fantje kar preko njiv, da bi si ogledali požarno nesrečo. Med potjo jih je ustavil naliv in so se zatekli pred nevihto pod hrast, ob ikaterega sta bili prislonjeni dve brani. Nenadoma je urezalo v samotno drevo in vsi štirje fantje so popadali na tla. Dva sta se zavodla in odhitela v vas po pomo.. 16 letnemu Francu Leganu iz Podgozda tudi poklicani zdravnik ni mogel več pomagati, iker ga je tidar strele -ubii_. Alojzija Bijeka iz Podgozda so obudili iz globoke nezavesti, a je tožil o hudih notranjih bolečinah. Posestnik pogorel. V Hošnici pri PoljCanah je vpepelil ogenj posestniku Jo žefu Zdolšeku hlev in gospodarsko po« slopje. Vinfčarija je pogorela v noči v Ra. škem vrhu v Slovenskih goricah, lasi Rusa g. Matka Svedova iz Hrastje-Mo^ ta. Vlni.ar in njegova žena sta si otela golo življenje v zadnjem trenotku. Podlegla brci konjskega kopita. V Šturmovoih pri Št. Vidu blizu Ptuja j« brcnil v trebuh vprežen ikonj Marijfl Brodnjak, 34 letno ženo posestnika. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico \ Ptuj, kjer je podlegla po gi*oznih mukah poškodbi. Zapuš.a moža in pet nepreskrbljenih otrok. Motorno kolo se zaletelo v vlak. Dne 9. avgusta se je peljal 43 letmi Franc Naroglov, rudniški obratovodja iz Straže pri Rogatcu, in 16 l«tni dijak Emil Martun na motornem kolesu po cesti od Rogatca do Krapine. Na železniškem prelazu med Rogatcem in Krapino je pripeljal vlak, katerega Naroglov ni pravo.asno opazil in je zavozil vanj. Zaradi sumka je počila Naroglovu lo banja in si je povrh še pretresel mo žgane, dijak, kl je sedel zadai, je dos bil hude ooškodbe na glavl. Poškodo- vanca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Naroglov dne 11. avgusta poškodbam podlegel. Avtomobilska smrtna nesreča. Dne t>. avgusta popoldne je pripeljal celjski avtobus do kon.ne postaje Plesnik v Logarski dolini. Ko so popotniki izstopili, je dal šofer znamenje in peljal z avtomobilom nazaj. Pri ritenski vožnji je smrtno povozil 67 letno gospo Regino Vinicko iz Zagr&ba. Smrtna nesreča posestnika. Francu Ribiču, posestniku v Šmarju pri Jelšah, je priletel od slamoreznice v trebuh kos železa in ga močno poškodoval. Ribica so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je 11. avgusta umrl. Kolesar smrtno ponesrečil. MladeniČ Feliks Arkar iz Trebče vasi pri Dvoru v okolici Žužemberka v Beli krajini je padel na hudem iklancu v Strmolah radi preloma vilic s kolesa in obležal nezavesten. Spravili so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, J-jer je podlegel poškodbi. Smrtna nesreča otroka. V Zgornji Šiški pri Ljubljani je padel v jamo z vrelim apnom dveletni Lotričev sinček Janezek. Otrok je podlegel opeklinam v Ijubljanski bolnišnici. Stanovanjska hiša ]e pogorela radi adara strele posestniku Murnu v Dobrniču v Beli krajini. Hiša je pogorela v Rcsalnicah pri Metliki posestniku Lončariču. Gasilci so obvarovali, da ni zajel ogcnj cele vasi. Drugič pogorelec v enem !etu. Na Viču pri Ljubljani je pogorela 10. avgusta zgodaj zjutraj hiša, katera je bila postavljena leta 1928. Pogorelec čuti nesrečo tem hujše, ker mu je vpepelil letos 26. jannarja podtaknjcn ogcnj hlev. Škode je 40.000 Din. Strela je ubila ob priliki nevihto vola l:i 'konja posestnici PotoPnik v vasi Češnjice pri Podnartu na Gorcnjskom. tvonj je bil pri priči mrtev, vola pa so ¦ie lahko doklali. Delavec smrtno pQnesrec.il. \' gozdu Antona Polajnarja, posestnika^pri Sv. Ani pri Tržiču, so spravljali 'delavci hlode. Pri tem opravilu je zadol hloc. 27 letnega Jožefa Klopčaverja s tako silo v glavo, da je mrtev obležal. Kolesarja splašila govedo. V noci sta so peljala 24 letni zidar Franc Tehovnik in njegov prijatelj z Gorpnjskega na kolesih v Ljubljano. Med Trzinom in Črnučami sta zadela na cesti na črcdo govede, ki se je ustrašila kolesarsko luči in zdivjala. Kolesarja sta popadala b koles in vsa čveda je zbezljala preko zidarja Tchovnika in mu poškodovala hrbtenico. Tehovnikovemu spromljevalcu so ni zg-odilo nič težjega. Hudo neurje z viharjem, točo, z udaii strele in nalivi je obiskalo 10. avgusta Dolenjsko. Nevihta je povzročila mnogo škodc. V zadnjem trenctku ušli smrti. Dne 8. avgusta ob 15 je vozil šofer Stumpf z avtomobilom lastnice tlršule Belak iz Maribora v smeri iz Topanj proti Mariboru šest Ijudi. V Lušečki vasi pri Pijčanah ni prav videl radi visoke koruze, da vodi cesta preko železniškcga tira. Zavozil je z brzino v prvo zatvornico, katero jp avto odtvgal in bil na .tiru. Žolczniški čuvaj jc voil nad no- previdnežem iz polnega grla in opozarjal šoferja na ropot brzovlaka. &ofer Stumpf je še imel toliko duhaprisotnosti, da se je zagnal s polnim plinom z avtomobilom v drugo zatvornico, jo prelomil ter rešil na ta način v zadnjem trnotku sebe in šest ljudi. Tudi strojevodja brzovlaka je videl znamenja na stoj, katera mu je dajal čuvaj, je zaviral po možnosti, vendar vlaka radi prekratke razdalje ni mogel ustaviti. Brzovlak je zdrdral mimo avtornobila na oddaljcnost 20 cm. Nesreča zaradi neprevidnosti je zahtevala samo nekoliko spredaj poškodovan avto, dve zatvornici in prestani smrtni strah vseli, ki so bili v vozilu. Huda nesreča 70 letnega starčka. — 70 letni posestnik Ivan Kraljič iz Kremenove vasi pri Ljubljani se je peljal 8. avgusta na koleslju proti Igu. Ivonja sta se splašila, starec je padel z voza in si prebil lobanjo. Smrtna nesreča pri razbijanju kamenja. V Malem Ločniku pri Velikih Lasčah na Kranjskem je razbijal kamenje s pomočjo dleta 53 lctni posestnik Janez Peme. Med delom mu je odletelo dleto s tako silo v trebuh, da je umrl na posledicah udarca v ljubljanski bolnišnici. Razne novice. Tabor gorenjskili kmefov se je vršil v nedeljo, 11. avgusta v Komendi pri Kamniku. Tabor, katerega se je udeležilo 7000 'katoliško zavcdnih Gorenjcev, je bil otvorj-en s sv. mašo, katero je daroval ljubljanski vladika dr. G. Rožman, ki je tudi blagoslovil spomenik padlim vojakom. Prireditev je počastil iiidi nadškof dr. Jeglič. Govorili so >redsednik pripravljalnega odbora žumn Janez Štrcin, dr. Miha Krek in dr. Vlarko Natlačen. V kn*>zoškcfijsko dijaško semeniščs v Maii':.&— so sprejeti: šestoiolec Sadrav.c Ciril iz Oimcža, petošolca Heric Stanko iz Cezanjevec ii. Šeruga Tcmaž od Sv. Magdalene pri Manboru; četrtošolec Pitino Ma.ks iz Černeč, tlrugoSolci Skale Dragotin iz Sladke gore, Činko Josip iz Kamnice, Borštner Josip iz Guštanja in Hrastnik Stanko iz Spodnje Polskave, prvošolci Bračko Franc od Sv. Petra pri Mariboru, Britovšek Marjan iz Slovenjgradca, Bohnner, Franc od Sv. Miklavža pri Ormožu, Gal Franc iz Dolnje Lendave, Kaučič Ciril iz Laporja, Kcsi Matej od Sv. Kri/.a pi'i Ljutomeru, Kramberger JoSko od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, Koropec Joško iz Zgornje Polskave, Kotnik Milan iz Šmartnega pri Slovenjgradcu, Kokot Ernest iz Zavrča, Mihelič Alojzij od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, Okorn Bogomil iz Trbovelj, Senica Pavel od Sv. Danijela, Slavič Alo.jzij od Sv. Jurija na Zavodnje in Uranker Karel iz Laakega. — Gojenci se opozarjajo, da najpozneje do dn« 1. septembra pošljejo ravnateljstvu zavoda potrebne dokumente za vpis na gimnazijo. Prvaiolci in oni, ki dosedaj niso študirali v Mariboru, naj pošljejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in davčni izkaz. O3tali gojfcnci pa zadnje šolsko izpričevalo in davčni izkaz. Potreben denar za vpisnino in šolnino naj po po§tni nakaznici nnkažejo ravnateljstvu semeništfa. Otvoritvcna služba božja bo, Ce ne bo v dnevnem časopisju drugega poročlta, dne 9. septe-mbra, tako, da gojencl prldejo v semenišče 8. septembra popoldne ali pa 9. sep* tembra zjutraj. — Ravnateljstvo knezoškofijskega dijaškega semenišča. Ogleda vredna je kovačnica kovača Ivana Germata v Limbušu št. 84 pri Mariboru. Kovač Germat je rodom iz Bresternice, ikjer se je izu.il pri svojem očetu kovaške obrti in je služil tri leta vojake. Ljudska šola in kovaška učna doba je vsa njegova izobrazba in vendar je priprosti Germat pravo čudo ljudskega tehnika. Pred svojo res neznatno kovačnico v Limbušu si je sam napravil majhen jez, v ikaterem nabira vodo iz Limbuškega potoka. Sam sl je zgradil kolo, ki žene v mali kovačnici potom lastnoročno napravljenih transmisij: težko kladdvo, lažje kladivo za nakovalo, meh, stroj za vrtanje, strugalnik, brus in žrmlje. Prestava z cnega stroja na drugega je lesena, enostavna in res občudovanja vredna. Skromni Germat je dokazal z lastnoix>čno zgrajenimi stroji, ikaj da premore nadarjenost za tehnični napredek brez tozadevne strokovne izobrazbe. Vsak, ld si ogleda Germatovo kovačnico, mu čestita, se ji čudi in upamo, da bo dobila njegova ljudska iznajdljivost priznanj« na pristojnem mostu. Spominska plošča. Letos ha jesen bo slovesno odkritje spominske plošče blagopokojnemu vinarskemu komisarju g. Ivanu Balonu v Stari vasi na Bizeljskem. Rajni Balon ima največje zasluge na Slovenskem Štajerskem za obnovo vinogradov, katere je bila uničila trtna uš. Spominsko ploščo jc oskrbel trgovec g. Martin Frecc z nekaterimi prijatelji. Kcdaj bo odkritje in spored slovesnosti, bomo pravočasno objavili. Nepoznanega vfopljenca je napravila Brava pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Utopljeni bo star kakih 25 let in ima na srajci monogram R. L. X. 37. Žalostna statistika. Od 1. januarja 1934 do 31. maja 1935 je bilo izrečenih v Avstriji 84 smrtnih obsodb in od teh izvršenih 19. 67 Ijudi je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. 1273 Ijudi je bilo obsojenih skupno na 4738 let. Med ca- šravnici, Seiih Franc iz Konjic, žn.k Rndoif isom, ko jc l)ila izdana zgorajna žalost- Pet let so gradili 42 km doigo cesto preko hriba Grossglockner (3798 m), na meji med Solnograško in Koroško v Avstriji, Na sliki vidimo kapelico, katero so postavili v spomin delavcem, ki so pri gradnji ceste smrtno ponesrečili. Stroj ekspresnega vlaka je zgubil na progi Ženeva—Pariz pri Tenay Haut- ville parni kotel zaradi eksplozije. JNajnovejša strojna puška angleške armade. na statistika, je bilo že zopet pet ljudi ¦obsojenih na smrt in 5000 let skupne kazni prekoračenih. Dva vlaka trčila — eksplozije. Dnc 9. avgusta ob treh zjutraj sta trčila \ Karpatski Romuniji pri postaji Temes potniški vlak in tovorni vlak z 32 ci sternami, ki so bile polne petroleja Radi silovitosti sunka so eksplodirah cisterne druga za drugo, doklei" ni zle itel cel tovorni vlak v zrak. Kmalu j< bil kraj nesreče ves v ognju. Požar j< vpepelil veliko poslopij. Strojevodji osebnega vlaka je po trčenju vlak usta vil in nato vozil nekaj časa riazaj te: je na ta način preprečil, da ni prišlo d< človeških žrtev. Francosko letalo padlo iz višine II tisoč metrov. Na Francoskem so se lo tili stratosfernega poleta v višini 10.001 metrov, ki bi naj trajal v teh izrednil višinah eno uro. Letalo se je pognalo zrak ob navzočnosti posebne komisij v mestu Le Bourget 6. avgusta ob 15.4. Ob 17 so že zvedeli, ila je padlo letal na tla in se povsem razbilo pri Croven tu v pokrajini Seine-Oise. Stonadstropni nebctičnik. V severr Ameriki v mestu St. Louis bodo zače' graditi nebotičnik, ki bo imcl 100 nac stropij in bo stal 225 milijonov dolai jev. Na strehi nebotičnika bo letališč za aeroplane. Pri gradbi bo zaposleni skozi štiri leta 10.000 delavcev. Za dijaško kuhinjo v Mariboiu se je nabr; lo na sedmini po pokojni Julijani Simonič p Sv. Barbari v Slovenskih goricah znesek 1( Din, kar se je takoj odpa.Ialo. Bog ji d sveti ra.j! V Berlinu so preiskušali avtomobil na osmih kolesih. Obžalovanja vredni slučafl. Prijeti žeparji na mariborskem teilnu. Dobro obiskani mariborski teden je privabil tudi žeparje iz raznih ikrajev. Ne- kaj dni jim je šel tatinski posel gladko izpod rok in so pofulili posetnikom pet zlatil; in nekaj srebrnih ur. Policija pa je le končno zalotila tiu žeparske tičke, ¦ki so se natepli v Maribor iz južnih de: lov naše države. Med temi je tudi Dam- janovič iz Užic, ki je pobegni: iz kaznilnice v Požareva< v Srbiji. Hitro prijeti vlomilci, Zadnjič smo poro.ali o viomu pri niariborskem tr> govcu Pošu in zlatninarju Knezerjvi prl glavnpm kolodvoru. V Koprivnici na Hrvaskem je prijel stražnik tri sumljive moške, pri katerih so našli precej zlatnine in obleke. Prijeti so priznali, da so vlomili v zgoraj omenjeni trgovini. Vlomilci so: Rudolf Brkupac, rojen na Dunaju, pristojen v Bosiljevo, vrbaski okraj, bivši trgovski potnik brez stalnega bivališča. Njegova tovariša iirpomagača sta brata Filip in Rudolf Polmirko. Vlomilsko orodje so tički zakopali po opravljenem poslu pol kilometra pred Št. Janžem na Ptujskem polju, kjer ga je tudi našla mariborska policija. Vlomilce so pripeljali iz Koprivnice v Maribor. Samoumor. Pri Sv. Miklavžu pri Hočah se je ustrelil posestnik Janez Butoln. Ustrelil se je v Št. Ilju v Slovens-kih goricah 25 letni Friderik Šel. Vlomilska družba pod ključem. Vsi časopisi so že poročali o veliki tatvini v Slovenskih goricah, ki je bila odkrita te dni ter je ena največjih, kar jih beleži kronika. Pri trgovcu Jožefu Herman v Oeeslavcih je Ž€ od leta 1930 pričcl vlamljati sosedov ikmecki sin Zni- darič Rudolf. Sčasoma si je pridobil večje število tovarišev, iki so bili strah spodnjib. Slovenskih goric. Tako so samo trgovca Hermana oškodovali za 24.740 Din, ddkler mu niso v noči na 29. julij odnesli nad 175.000 Din v gotovini. Prav tako so vlamljali drugod, seveda v manjšem obsegu ter so do sedaj priznali devet vlomov. Da se je posrečilo tolpo prijeti in izslediti denar, gre vse priznanje in zahvala mariborski policiji z nadzornikom g. Cajnkom, isto in še večje priznanje pa zasluži vodnik Ijutomerskega orožniškega voda g. Nikola Bartlč, ki je organiziral zasledovanje vlomilcev z vsem orožništvcm svojega voda. Orožniki ljutomerskega voda so bili štiri dni noč in dan na delu, da so izsledili krivce. Upamo, da bodo aretirani za svojih priznanih devet vlomov prejeli zasluženo kazen. Dva poskusa vloma. Iz Šmartna ob Paki poro.ajo: V noči na 6. avgust je neki vlomilec vlomil v gostilno pri železniški postaji g. Mavca. Zmotil ga je gospodar, tki se je zbudil, in ga pregnal. — Isto noč je nekdo nameraval vlomiti v trgovino g. Brinovšeka v Gorenjem. Odprl je zunanje okno, odstranil zastor, nato pa odnehal, bodisi da je slišal domače in mislil, da so se zbuJili, bodisi da je uvidel, da ne bo mogel odstraniti železne mreže za notranj.m oknom, ne da bi obenem prebudil .lomače. Kdo so ti vlomilci, ne veIn«.. Tigte dneve je prišlo v naš >kraj mnogo tujih brezposelnih iz južnih krajev države; imamo pa take ljudl tudi doma, saj je ostalo več vlomov iz prejšnjih časov nepojasnjenih. Letos se je celo dogodilo, da so dvakrat otroci vlomili. Neznani vlomilci so odnesli v Celju v Razlagovi ulici iz izložbenega okna krojaškega mojstra Jakoba Kovača blaga v vrednosti nad 6600 Din. Za tatinski posel so se poslužali ponarejenih ključev. Opasni vlomilci pod ključem. V zadnjem času je bilo izvršenib v Ljubljani par večjih vlomov, id so dali policiji mnogo opravka. Očalarju Jurmanu ob Ljubljanici so odnesli vlomilci blaga za 10.000 Din. Iz vile uradnika podružnice Narodne banke je zginilo raznih dragocenosti za 18.000 Din. Policija je vtaknila pod iključ kot osumljena omenjenih vlomov: 34 letnega brezposelnega čevljarskega pomo.nika Stanka Jereba, iki je bil radi tatvin ter vlomov desefkrat predkaznovan, in pa nekega 30 letnega mizarskega pomočnika. Kaznjenec pobegnil. Iz ljubljanskih zaporov je pobegnil 26 letni Ljubljančan Rudolf Tonkar. Pri vojakih je bil narednik, pozneje detektiv in ikot tak odpuščen. Lotil se je tihotapstva z raznimi prepovedanimi mamili. Lani, dne 12. decembra je bil obsojen na dve leti. V zaporih. je bil zaposlen v delavnici za metle, odkoder jo je popihal v svobodo. Aretacija zavarovalnega agenta pod sumom požigov. V občini Dobrniče na Dolenjskem so se vrstili v teku zadnjih par dni požari drug za drugim. Požar je nastal pri raznih posestnikih na enak način na podstrešju, v senu ali v slami s pomočjo užigalnika. Pod sumom požigov so zaprli posestnika Fr. Glavana, !ki je vršil službo zavarovalnega agenta in je vse pogorelce nagovarjal, naj odpovedo dosedanja zavarovanja in se pustijo zavarovati pri njem, ker se bodo sicer kesali. Preisikava bo že dognala, v koliko je aretirani kriv. Slovensho Hrajina. Faniovski tabor v Črensovcih. Vsi fantje: 25. avgusta v Črensovce! To bo naš dan! Naj ne bo v domači fari niti enega fanta, ki se ne bi udeležil naše proslave! Tabor je namenjen predvsem vam, goete seveda z odprtimi rokami sprejemamo. Spored prvega fantovskega tabora v Prekmurju je sledeci: V soboto, 24. avgusta ob 19 zbiranje fantov v Našem domu, od koder gre ob 19.30 bakljada. Nosili bomo lampijone, godba nas bo spremljala in peli bomo. Ob 20.30 igrajo pri nas Ljutomerčani lepo igro: »Sultanova hčer-. ka in dobri vrtnar«. Po igri bomo zakurlli ve-; lik kres pri cerkvi, kjer bo nagovor, petje in godba. Tudi rakete bomo spu&čali, da bodo; tudi daljni kraji videli, da se pri nas godi nekaj izrednega. V nedeljo, 25. avgueta ob 8 rbiranje fantov; v Nažem do.mu, kjer bo dobil vsak »pušelček« cvetočih. rož. Skupna pevska vaja. Ob 9 odhod v oel-kev, kijer bo pridiga in sv. maša, medl katero naj pristopijo vsi fantje k sv. obhajilu. Po sv. maši bo zborovanje pied cerkvijo, kjei* bodo govorili gg. di*. J. Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze: »Fant in katoliška prosveta«, dr. J. Meišiko, kaplan: »Vereko življenje kato^ liškega fanta« in J. Škraban, kaplan: »Naše gospodarstvo«. Po zborovanju bo skupen obedi za priglašene. Ob 14.30 bodo slovesne večernice, po večernicah ponovijo Ljutomerčani igro. Vsak naj si šteje v dolžnost, da spravi ne-^ kega fanta, zlasti dorna.ega, na to našo pri-^ reditev. Sfarši, posljite svoje sinove na to do^ bro prireditev, pošljite jih k ev. spovedi, dai skupno z nami pristopijo k sv. obhajilu. Xaj ne bo fanta, ki bi ta dan šel kam drugam, ko; pa vendar praznujemo doma svoj svetek. Pri-i dite tudi vsi na igro! Kdor nima naših kato* liških časopisov, pokažite mu vi svoj časopte in mu razložite pomen te prosvetno-versks prireditve. Za prenočišče in obed se je trebal priglasiti vsaj do 20. avgusta. Na svidenje! Smrtni primerl. V Gornji Bistrici je umrla; po dolgem bolehanju gospa Krajčičova. Naj počiva v miru blaga, usmiljena duši! — V, Soboti je umrl g. Flisar. Naj počiva v miru! Letošnji pridelek na polju in travnikih. Poročali smo že na tera mestu o stanju naših' košenj in tudi o etanju žetve. Sedaj, ko Je žetev že spravljena, lahko govorimo hekpliko natančneje o tej zadevi. L~.t_šnje letQ. nas je v, gospodarskem oziru zelo zadelo. Najprej je sla-T na udarila nad polja in travnike in povsod j. bi-lo škode do 40 odstotkov. Ko je nevarnost slane minila, je prišla koncem maja zopefc suša, ki je neprizaneeljivo uničevala rast polj-i skih pridelkov. Junij je dal le malo dežja, malo več julij, toda še:le proti koncu. Žalo3tKx je bil pogled na ovenelo in pi'6ž.gano zelenja ši.oru polj. Travniki so bili kakor v mrtvilu. Otava je venela od dne do dne, prav tako koiuza in krompir. Tudi drugi pridelki niso mogli rasti. Malo je bilo gospodarjev, ki eo ivročo in izsušeno zemljo preorali in posejali ajdo in proso. Repe eejati ni bilo mogoče. In baš repa je tako važen člen našega gospodarstva. Vprašanje je, če bo zrelja sploh kaj. In k tem skrbem se je pridružila š. druga skrb. Radi premale množine eena se je začela resna skrb dotikati tudi vprašarija živinoreje. Kmetovalci so upali na -drugo in tretjo košnjo, toda žal, ti upi so bili le želje, do izpolnjenja je pa še dal&č. Dež, _e bi jpadal še v taki množini, bi bil že prepozen za rast trave. Odkod torej naj pride sedaj kritje za davek, za življenje, za obutev in obleko? Prisilna pro3aja živine radi premalo ikrme bo udarila našega kmeta najbolj. In to je najobčutljiv.jši del našaga narodnega gospodarstva. In s temi dejstvi.bo morala račuriati državna oblast. Nujno bi bilo, da bi si kmeUjski strokovnjaki ogledali naše kmetijsko stanje in ukrenili vse potrebno še pred prihodam' zime, kajti eksietenca marsikaterega kmeta je resno ogrožena glede prehrane ljudi in živine. Všekakor se mora ublažiti strogo izterjevanje davkov. Ljudstvo je bre»z denarja. Kje naj vzamejo ljudje denar? To vprašanje se trga iz dneva v dan in vsak dan huje. Vsekakor je rešitev tega problema nujna in priti mora, sicer stojimo v nevarnosti v prehrani prebivalstva in tudi živine v bližnji zimi. — Opazovalec.