Slovensko-nacijonalen list svoboda, čast, narod, resnica. .Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva- 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Lanipret) v Kranju. večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz- Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže' v Kranju «t. vii^otolc« 100:>. I. leto. o nedeljskem počitku. Obstoječe določbe o nedeljskem počitku zadene — kakorpiše«W» v tSI. Irg. ves'niku» — s 1. novembrom t, 1. važna in daiekosežna izprememba. S tem dnevom stopi v veljavo dižavni zakon z dne 18. julija t. 1., ki pro-vzroči zlasti glede nedeljskega počitka v trgovinskih obrtih znamenit preobrat. Kakor dosedanji državni zakoni o nedeljskem počitku tudi novi predmetni zakon prinaša le splošne, cele inonarlije se tičoče določbe ter prepušča podrobno ureditev nedeljskega počitka po posameznih kronovinah deželnim vladam in na-mestništvom. Velika raznoličnost gospodarskih razmer in individuvalne prometne potrebe ])oedinili dežel narekujejo od nekdaj že ne-odbilnO zahtevo, da so prilagode določbe o nedeljskem počitku povsem drugačnim razmeram v gospodarsko naprednih in manj razvitih krajih prostrane Avstrije. Doslej je bilo dopustno nedeljsko delo v trgovinah ])raviloma za šest ur, ali deželna politična oblastva so smela dovoliti nedeljsko delo v krajih z manj kakor (iOUO ])rebivalci za največ osem ur s tem pridržkom, da se trgovskih uslužbencev ni smelo uporabljali PODLISTEK. Sivi klobuk. Bil sem osmi dan v Barceloni in neko popoldni! sem se izprehajal po »rembli)s», naj-živalmcjši cesti. Tam so vsa javna poslopja, veliki hoteli, banke, gledališča. najeleganInejSe gostilne. Ulice so polne ljudi najrazličnejših stanov. Skoro pri vsakem koraku te nadlegujejo berači, vsiljivi, kakor znajo bili le španski berači. Ono popoldne je bila gnječa čemogoče fic večja kot navadno. Bila je ravno ministrska kriza in vsak pravi državljan jo mislil, da mora 1'iti deležen tega javnega vprašanja. Jaz sem imel svojo zabavo nad tem gi- ''anjem, ki je postalo še bolj živahno, ko se J'- prikazala tropa raznašalcev časopisov, ki klicali, kako je novo ministrstvo sestavljeno. pride proti meni mala, morebiti deset let stara beračica in mi vrže z roko poljub; to navadna kretnja malih španskih beraških ileklic. tudi v takih krajih več kakor šest ur. Tudi so imela deželna polilič^A oblastva pravico na predlog obrtnih zadrug (gremijev) utesnili dopus'nost nedeljskega dela na manj kakor šest ur in eventualno ludii prepovedali nedeljsko delo. Dasi se je"ponekod, kakor na primer v Ljubljani, že za veljavnosti navedenih določb saj deloma odpravilo nedeljsko delo, je vendar določba državnega zakona, da se sme utesnili nedeljsko delo le na predlog obrtnih zadrug, v mnogih krajih znatno obte-ževala krepko pi odiranje zahteve po uvedbi splošnega nedeljskega počitka v trgovinskih obrtih. Deželnim po itičnim oblastvom so bile vezane roke, brez predloga prizadetih obrtnih zadrug niso mogle, četudi postopoma in v presledkih, stopali do zadnjega cilja -- do splošnega nedeljskega počitka v trgovinskih obrtih. Novi državni zakon o nedeljskem počitku pomenj« v avstrijski zakonodaji velik korak naprej v stremljenju za odpravo obrtnega dela ob nedeljah. Novi zakon pred vsem določa, da je v trgovinskih obrtih ob nedeljah dovoljena prodaja največ štiri ure. I^orazde-litev, oziroma določitev teh štirih ur v posameznih krajih je prepuščena deželnim poii- Sežem v žtp |)0 denarnico in zapazim začuden... Da mi jo izginila denarnica? — — Ne, da je bila v žej)u, pa v družbi zlate ure, ki ni bila moja. Kako je neki prišla ta ura v moj žep? (ludna skrivnost! Izkušal sem sc spomniti vsega, kar sem delal danes. Ali sem morebiti ponevedoma spravil uro kakega znanca V Ogledam si monogram, liile Ro neznane črke. Obračam uro na vse strani, odprem jo in zo])et zaprem, navijem jo, kakor bi jo hotel vprašati. Nikakega odgovora ne dobim. Komaj sc malo pomirim, ko najdem v drugem žepu malo, lepo žensko denarnico iz dišečega usnja in z dragoci nim zaklopom. Notri jo bilo približno 50 frankov. Hi I sem ves osupljen. l^rigodek sc mi je jel zdeli skrivnosten in vznemirljiv. 11 očem se iznebiti teh stvarij in grem v bližnjo policijsko pisarno, da povem svoj dogodljaj. Komisar je bil zamišljen v časnik ; le malo me je poslušal. Ko skončam svojo zgo lbo, mi vzame uro in denarnico iz roke in jih položi v predal z napisom »izgubljene stvari« in me odslovi z nepotrpežljivim «adios». Nisem se pustil tako odpraviti; izkušam mu razložili, da me ni prav razumel, da to ni,so izgubljeno tičnim oblastvom, ki pa morajo poprašati za mnenje trgovske zbornice, županstva, gre m i je in pomočniške zbore, p redno objavijo svoje ukrepe. likratu pa daje državni zbor političnim oblastvom polnomočje, da utesne nedeljsko delo, ne da bi bile pri tem — kakor po sedanjem zakonu — vezane na predloge in izjave gremijev. V krajih, ki imajo manj nego (5000 prebivalcev, smejo deželna politična oblastva upoštevajoč dejanske razmere teh krajev dovolili dopu-tno.t nedeljskega dela za vse ali le za nedelje ob določenih letnih časih do največ šest ur, to pa zlasti ondol, kjer si ljudj ■ iz okolice zalagajo ob nedeljah svoje potrebe pri t govcih spoloma, ko prihajajo k maši ali po drugih poslih v manjša mesta in večje trge. Oesto se pripeti, da ima trgovec poleg trgovine še kako drugo obrtno podjetje, za katiro veljajo morda drugi predpisi glede nedeljskega počitka. V takih primerih se je ravnati glede nedeljskega počitka po strožji določbi, ako nista obe podjetji strogo ločeni. Poudariti je, da vse te določbe o noleljskem počitku vel a jo tudi za one trgovce, ki nimajo uslužbencev kakor tudi za krošnjarski obrt. Glede nedeljskega dela v komptoarjih in slvari, ampak slvari, ki sem jih našel v posebni li okohioslih. Moj hud je bil zastonj: komisar me prosi v tako iieijubeznivcm glasu, naj odidem, da sem rad ustregel njego\i prošnji. * * * Drugi dan se grem zjutraj izprehajal. Fo ulicah je bila taka gnječa kol prejšnji dan. Ko hodim približno čelrl ure, začutim, da se me je dotaknila neka roka. Ko se ozrem, je roka izginila. Bil sem kar trd od strahu. Bal sem se, seči v žep, ker sem se spominjal si nočnega dogodka. Slutil sem, da sla ta dotikljaj in včerajšni prigodek med seboj v zvezi. Tresel sem se j)ii misli, da bi se moglo zopet ponovili kaj takega, ker me je včeraj tako vznemirilo, Nisem se molil. V žepu je bila škalu-Ijica z različnim dragocenim lepotičjem. Postajal sem vedno bolj vznemirjen. Nazadnje se pomirim, češ, da se bo morebiti sedaj uganka rešila. To je bilo gotovo, da je nekdo namenoma spustil uro in denarnico v moj žej), namenoma loraj; ker da bi to storil kdo v raztrescnosli, kol sem sodil včeraj, je bilo izključeno. _ Dalje prili. obrtnili pisarnah veli zakon izrecno, da se smejo dovolili od strani političnih deželnih oblastev kvečjemu za čas dveh dopoldanskih ur. Določiti te ure je istotako pridržano pol. deželnim oblastvom. Iz te določbe sledi, da je komptoarsko, odnosno pisarniško delo ob nedeljah na sebi po državnem zakonu prepovedano in da je treba za dopustnost šele izrecnega dovolila od strani pol. deželnega oblastva. Važna izprememba, uvedena po novem zakonu je končno ta, da gre trgovskim uslužbencem, ki so ob nedeljah v službi več nego tri ure, pravica do nameslnega počitka, in sicer jim je dovoliti ali vsako drugo nedeljo popolnoma prosto ali pa med tednom pol dneva počitka. Konec prih. Dopisi. Iz Radovljice. (Poziv na naročbo spominske knjige prve .gorenjske razstave.) Kakor je vsem eitaleljem slovenskih listov dobro v spominu, se je vršila lansko jesen v naši lepi Gorenjski prva razstava. To je bila zadnja razstava v Radovljici, kije žela obilo priznanja vsakega nepristranskega rodoljuba kakor tudi s strani odličnih vnanjih gostov. Da bi se tej razstavi postavil trajni spomenik, sklenilo se je izdati »Spominsko knjigo*, v kateri bo zbran ves zanimivi razstavni materij al in katera knjiga bo poučno izvestje za razstavne prireditve tudi po drugih krajih domovine. A ne samo to! Temveč knjiga bo praktičnega pomena za vsakogar, ki so v količkaj peča s sadjerejo, ali ki se le zanima zanjo. Knjigi bo pridejana priloga slik v barvah od dvanajsterih za kupčijo najpri-kladnejših vrst jabolk, ki bi se naj na splošno vzgajala v naših sadovnjakih. Slikam bo pri-dejan. dalje natančen strokovni opis jabolčnih vrst. Slike so pristno po naravi tako umetniško izpeljane, da iz njih vsakdo na pr\ i pogled spozna dotično sadno vrsto. S to^^ knjigo v roki bo slovenski sadjerejec lahko sam pravilno zaznamoval dotično sadje na svojem vrtu, česar dosedaj, v svojo veliko škodo! — ni mogel in je ogromna večina našega sadja še brez pomologičnega znaka. V radovljiški sadni razstavi so bilo zastopano skoro vse poglavitne moderne sadne vrste, d oš le iz vseh pokrajin naše sadonosne domovine. Na temelju tega v spominski knjigi zbranega sadnega mate-rijala pa bode naš sadjerejec zlahka našel vire, iz katerih mu bo mogoče dobiti cepiče od najboljših vrst jabolk in hrušk. A tudi za trgovca s sadjem bo knjiga veleprak-tičnega pomena kot navodilo, po katerem se mu bo mogoče ravnati j)ri nakupovanju sail j a. Korist knjige bo torej obojestranska in v njih lastnem interesu je, da se sadje-rojci in trgovci obilo nanjo naroče. Priporočali je zlasti, da si jo nabavijo razna, posebno gospodarska društva, častita duhovščina, slavna šolska vodstva. Ker pa je potrebno, da se ve vsaj približno število naročnikov »Spominske knjige*, so naprošeni vsi oni, ki si jo žele, da vsaj v teku enega meseca dopošljejo naročnino načelništvu sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. Knjiga bo tako mogla iziti pred božičnimi prazniki, (lena broširani knjigi bo K (>•—, v elegantno trdo platno vezani pa K 8- — Jfovičar. Našemu občinskemu odboru polagamo zopet na srce, da začne vendar enkrat energično delati za slovensko osemrazrednico na Jesenicah. OJ vlade nimamo prav ničesar pričakovali, ker bo vso zadevo toliko časa zavlačevala, da spravijo Nemci svojo šolo pod streho. In kaj bo posledica tega ? Vlada nam bo enostavno ukazala, da pošiljamo slovenske otroke v dograjeno nemško šolo, kjer bodo otroci na milost in nemilost izročeni ponem-čevanju nemškutarskih učiteljev. Kaj nam je toraj storiti? Edina rešilna pot iz te zagate je, da odpre občina na svoje stroške peti razred, drugo leto šestega i. t. d., da s tem vlado takorekoč prisili, da se dovoli osem-razrednica, ker bo prisiljena uvideti, da želi ljudstvo izobrazbe in je dovolj otrok za na-polnjenje razredov. Mesto, da mora otrok sedeti po tri leta v enem razredu, naj gre raje v višje razredi, da se mu duševno obzorje razširi. Mesto Idrija vzdržuje na občinske stroike svojo realko in bogata jeseniška občina ne bi mogla dve ali tri leta vzdržati par razredov ljudske šole! ? V občinskem odboru je le treba vstati možu, ki se bo stvari z navdušenjem poprijel in jo tudi s požrtvovalnostjo izpeljal. Proč z malenkostnimi osebnimi prepiri in z združenimi močmi na vspešno delo proti tihotapsko naraščajočemu nemštvu, ki nam že lisičje skuša stopiti na vrat. Slovenstvu bije v naši občini enajsta ura in ves občinski odbor je dolžan, da se izkaže vrednega zastopnika lastnega slovenskega ljudstva. Klerikalno-nemškutarska strančica si je dovolila pristno predpustno šalo ter raz-trobila med svet lažnjivo vest, da hoče občinski odbor na Jesenicah odstavili žapana g. J. Klinarja. Namen te časnikarske vesti je le, napraviti med gospodom županom in ostalim odborom umeten razpor, da bi potem povzročitelji te vesti imeli pri volitvah večji dobiček, ker bi takorekoč v kalnem ribarili. Zato pa gredo vsi merodajni slovenski Jeseničani s smehem preko takili vesti in naše mnenje je, da bi bilo sploh neumestno odgovarjati in se opravičevali «Slovenčevim» lažnjivim piscem, ker to vemo vsi, da oni pri volitvah najmanje v poštev pridejo in gotovo no i)0jde nihče v župnišče vprašat za odločitev te ali ono zadeve. Kdo bo jeseniški župan, je popolnoma postranska stvar, za nas je pač edino potrebno, da izvoli ljudstvo zaveden slovenski o Ibor. Mi ne rabimo oseb, ampak poštenega slovenskega dela, če hočemo, da nas nasilni nemški valovi ne — pogoltnejo. Tega načela se moramo držati, ta cilj nam mora stali vedno pred očmi in potem nam bo pač enako, Če ie župan Peter ali pa Pavel,'da je le neodvisen in zaveden Slovenec. Tudi naša želja je, da si voli slovensko ljudstvo svobodno svoje zastopnike v občinski odbor. Žal, da se pa skuša iz nemške tovarne in s to zvezanega župnišča uplivati na ljudi, da volijo zastopstvo, ki naj bi vodilo občino po klerikalno-nemškutarskem receptu. In za tako volilno svobodo so mi tem političnim dohtarjem prav lepo zahvalimo. Slovensko delavstvo hoče »Slovenec* nahujskati proti naši struji, ker hinavsko trdi, da smo mi proti splošni in enaki volilni pravici. Nadejamo so, da je delavstvo bolj raz- sodno, kakor pa oni hujskači, ker se vsakdo lahko iz »Jeseniške Straže« prepriča, da stojimo na strani onih, ki hočejo dati delavstvu potom splošne in enake volilne pravice vpliv na zakonodajalno življenje v državi. Naše prepričanje je odkritosrčno, ker uvidimo krivič-nosti ustroja današnje družbe, oni pa vodijo delavstvo le za nos, ker hočejo priti po njih hrbt h do — neomejene moči. In taki so vsi politični kalini okrog »Slovenca*. Ustanovni shod kranjskogorskega „Sokola" se vrši v nedeljo, 10. novembra t. 1. v gostilni g. Slavca v Kranjski gori. Nadejati se je velike udeležbe, ker pojde na zborovanje dokaj članov jeseniškega »Sokola*. Učiteljstvo jeseniške šole vloži na tukajšnji občinki odbor prošnjo, da dovoli občina posameznim učnim močem primerne stanovanjske doklade. To so storile že občine Tržič, Bled in uverjeni smo, da tega tudi ne odreče jeseniški obč. odbor. Saj je v lastno korist občanov, ako bodo za tukujšnja učiteljska mesta prosili le boljši učitelji, zavedajoč se, da ve občina na tak način ceniti delo izobrazbe in vzgoje. Sneg je zapadel letos nenavadno hitro, in sicer je padel prvi 23. oktobra 1.1. Pričakovati imamo najbrže dolge in hude zime. V Mojstrani eden in na Dovjem drugi gospodič (imena danes zamolčimo) naj nikar preveč ne agitirata in roko v roki hodita z nemčurčki, sicer bodemo primorani, o teh dveh kavalirjih izpregovoriti nekoliko več. Vsak naj pometa pred svojim pragom, saj prahu tu dosti je . .. Žane iz Mojstrane. Na Dovjem se govori, da nas kmalu počasti jeseniški gigeri, ki je še sedaj na dopustu, da osebno pregleda vse razmere na Dovjem in v Mojztrani ter potem pove javnosti svoje mnenje. Za pometati ima veliko. Potreboval bode skoro gotovo dve metli, prodno omete vse kote. Novi šolski učni red za ljudske šole je izdelal bivši naučni minister vitez Hartel sporazumno z zastopniki učiteljstva. Novi šolski red se baje ozira na najmodernejše zahteve. Skrbljeno bo, da dobe slaboumni otroci posebne oddelke. Posebno se bo gledalo na mladinske igre. Na deških šolah se uvede ;)ouk v goslanju za neobvezni predmet, dočim se bo na dekliških šolah poučevalo gospodinjstvo. Urede so odmori, a počitnice se določijo splošno na dva meseca. Poskušalo se bo tudi uvajati samo dopoldanski pouk. Za vzajemnost med šolo in domom bodo skrbeli »večeri staršev*. Prepoved telesne kazni se najstrožje obnovi. Izogibati se je treba vsemu, kar zamore vzbujati narodnostna ali verska nasprotstva. Mlinar in njegova hči v Kranju. V torek, dne ;U. t. m., to jo predvečer Vseh svetih, se uprizori v dvorani »Narodne čitalnice* v Kranju 5dejanska žaloigra »Mlinar in njegova Iiči*. Začetek točno ob 8. uri zvečer, Vstopnina; Sedež: za člane slovenskega bralnega društva tiO vin., za nečlane 1 krono; stojišče 40 vin. — Isla igra se ponovi v nedeljo dne 5. novembrat. 1. ob 4. uri popoldne. — Pri obeh predstavah sodeluje si. meščanska godba na lok. K: Luksus-davek v Lincn. Občinski svet v Lincu ie sklenil uvesti davek vsem onim prebivalcem, ki imajo lakaje, kuharje, ekvipažo in avtomobile. __ Vldrova tovarna hranil, Praga lllll. izdeluje in priporoča Vydrovo žitno kavo. Juhni pr datek znamka cVydnu Juhne konserve (grahove, lei'ne, gohuve in riževe). Oblati (specijaliUla: «D;>serl delicat« in masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni