r= ~
m m m mr • er ib ^ w

PRILOGA ŠT. 8 III. LETNIK SEPTEMBER 1977
SkilPHOST
gtastCcr szd£ 9oJGrtJcukiG. 'mosie-'|iDtJe
OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV
STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polj e, ki i° organizira Občinska konferenca SZDL v sodelovanju s skupščino občine in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, bo potekala do
15. oktobra 1977
Pozivamo vse delovne ljudi in občane, da osnutek sprememb in dopolnitev statuta dobro Proučijo, se aktivno vključijo v javno razpravo in tako prispevajo svoj delež, da bo le-ta
čim uspešnejša.
Prosimo, da predloge in pripombe na spremembe in dopolnitve statuta občine posredujte statutarno pravni komisiji skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c.1
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
AKCIJSKI PROGRAM JAVNE RAZPRAVE
Na podlagi dogovoijenih nalog in rokov ob vodenju javne razprave o spremembah statutov v Ljubljani je predsedstvo občinske konference na 20. seji 12. septembra 1977 verificiralo naslednji akcijski program:
Avgust-september
1.	Priprava statutov za javno razpravo in sprejetje akcijskega programa
Nosilci: komisije za statut, izvršni odbor predsedstva OK
SZDL
Rok: 20. 9.
2.	Organiziranje operativnih skupin za vodenje razprave v KS in TOZD
Nosilec: 10 predsedstev občinskih in mestne konference SZDL
Rok: od l.do 5.9. 1977
3.	Seminar za člane operativnih skupin
Nosilci: komisije za statut in 10 predsedstva občinske konference SZDL
Rok: do 20.9. 1977
4.	Seje občinskih in mestne skupščine
Nosilci: predsedniki občinskih in mestne skupščine ter člani operativnih skupin Rok: od 13. do 15.9. 1977
5.	Obravnava osnutkov sprememb in dopolnitev statutov v družbenopolitičnih organizacijah občin in mesta Nosilec: družbenopolitične organizacije
Rok: od 15. septembra do 20. oktobra 1977
6.	Javne razprave
Nosilci: organizacije SZDL in sindikata v občini, KS in TOZD
Rok: od 15. septembra do 15. oktobra 1977 Oktober
7.	Spremljanje javne razprave do 15. 10. 1977
Nosilci: IO predsedstev občinskih konferenc SZDL, IO predsedstva MK SZDL, komisije za statut in operativne skupine
8.	Zbiranje in sistemiziranje zbranih pripomb iz javne razprave
Nosilci: občinske in mestna komisija za statut Rok: do 20. 10. 1977
9.	Ocena javne razprave in oblikovanje stališč do predlogov pripomb izjavne razprave
Nosilci: pristojni organi občinskih in mestne konference SZDL
Rok: do 20. 10. 1977 November
10.	Proučitev predlogov in pripomb izjavne razprave, stališč družbenopolitičnih organizacij, priprava predloga sprejetih pripomb in njihova vgraditev v besedilo statutov. Obrazložitev odklonjenih pripomb izjavne razprave Nosilci: komisije za statut občin in mesta
Rok: od 2. do 10. 11. 1977
11.	Uskladitev predloga pripomb na besedilo osnutka statuta mesta z besedili statutov občin
Nosilec: komisija za statut mesta — razširjena seja Rok: od 10. do 15. 11. 1977
12.	Tisk predloga sprememb in dopolnitev občinskih in mestnega statuta in objava gradiva za delegate
Nosilci: komisije za statut občin in mesta Rok: od 15. do 25. 11. 1977
December
13.	Sklic sej dtupščin občin in mesta — sprejem predlogov sprememb in dopolnitev statutov občin in statuta mesta Nosilci: občinske in mestna skupščina
Rok: od 10. do 15. 12. 1977 oziroma od 20. do 29. 12. 1977
TA AKCIJSKI PROGRAM NE VELJA ZA VODENJE JAVNE RAZPRAVE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI. ZA KS VELJA LE ZADNJI ROK ZA SPREJEM, NAVEDEN V DECEMBRU POD TOČKO 13.
Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje
VSEBINA
I.	TEMELJNA NAČELA	Str. 3
II.	SPLOŠNE DOLOČBE (čl. 1-9)	Str. 4
III.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI Str. 5
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu (čl. 10-17)
2.	Družbeno planiranje (čl. 18-39)
3.	Gospodarske, družbene in druge dejavnosti (čl. 40-56)
4.	Varstvo borcev NOV (čl. 57)
5.	Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja (čl. 58-61)
6.	Ljudska obramba in družbena samozaščita (čl. 62-76)
7.	Kadrovska politika in zaposlovanje (čl. 77-81)
8.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini (čl. 82 91)
9.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine (čl. 92 106)
10.	Nadzorstvo nad zakonitostjo (čl, 107 112).
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
(čl. 113-114)	Str. 14
1.	Samoupravljanje v združenem delu (čl. 115 116)
2.	Samoupravljanje v krajevnih skupnost h (čl. 117-123)
3.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih (čl. 124-128)
4.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje (čl. 129-139)
5.	Skupščinski sistem (čl. 140-154)
6.	Oblike osebnega izvajanja (čl. 155-174)
V.	SKUPŠČINA OBČINE	Str. 18
1.	Položaj in pristojnosti (čl. 175-177)
2.	Sestava (čl. 178-179)
3.	Pristojnosti in delo zborov (čl. 180-193)
4.	Predsednik, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov (čl. 194-202)
5.	Sekretar skupščine (čl. 203-204)
6.	Delovna telesa skupščine in zborov (čl. 205-209)
VI.	IZVRŠNI SVET (čl. 210-227)	Str.	22
VII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI (čl. 228-239) Str. 24
Vlil. DRUŽBENI SVETI (čl. 240-241)	Str.	25
IX.	AKTI SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
(čl. 242-252)	Str.	25
X.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ (čl-
253-260)	Str.	25
XI.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN
DRUGIH FUNKCIJ (čl. 261-265)	Str.	26
XII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI (čl. 266-272)	Str. 26
V
XIII.	SPREMEMBE STATUTA OBČINE (čl. 273-276)
Str. 27
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (čl. 277-280).
Str. 27 J
c
'N
UVOD
k spremembam in dopolnitvam statuta občine Ljubljana Moste-Polje
Predlagane spremembe in dopolnitve statuta naše občine je narekovala vrsta dejavnikov. Po sprejetju zvezne in republiške ustave 1974 so bili v vsestranski akciji za njuno uveljavitev sprejeti tudi številni sistemski zakoni in drugi dokumenti, oblikovane so bile samoupravne interesne skupnosti, potrjena je bila njihova vloga v našem vsakdanjem samoupravnem življenju in delovanju. Vse to je narekovalo, da naše statute, ki naj odražajo konkretno stanje, pravice in dolžnosti, dopolnimo in uskladimo. Pri tem sta še posebno pomembna Zakon o združenem delu in zakon o planiranju, ki nalagata tudi družbenopolitičnim skupnostim dolžnosti in naloge.
V triletnem delovanju novega, delegatskega skupščinskega sistema, smo prišli do dobrih izkušenj in spoznanj, ki omogočajo boljše funkcioniranje ter medsebojno usklajevanje številnih dejavnikov, ki sodelujejo v našem samoupravnem dogovarjanju in odločanju. Prav je, da vsa ta spoznanja vključimo v samoupravne akte in jih uzakonimo.
Sprememb in dopolnitev statutov smo se v Ljubljani lotili enotno v vseh občinskih skupščinah in v mestu. Naj pa posebej poudarim, da bodo določila občinskih in mestnega statuta usklajena in bodo kot celota zaokroženo obsegala celotni družbenopolitični, ekonomski in samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov, kot jim ga dajejo ustavi in zakon o združenem delu.
Seveda prvi osnutki, ki so sedaj mesec dni v javni razpravi, še niso idealno usklajeni in nas tu čaka še kaj dela. Naj pa opozorim, da so v osnutku sprememb in dopolnitev občinskega statuta na novo obdelana in dopolnjena naslednja poglavja:
-	družbeno planiranje,
-	ljudska obramba in družbena samozaščita,
-	varstvo človekovega okolja,
—	sredstva za skupne in splošne potrebe,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic,
—	nadzorstvo nad zakonitostjo organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	krajevna skupnost,
—	družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje,
—	skupščinski sistem,
—	pristojnosti in delo zborov skupščine.
Statutarna komisija, ki je pripravljala osnutek za javno razpravo, se je pd svojem delu vseskozi zavedala, da še niso zajeta vsa določila ustave in sistemskih zakonov ter da bo treba v javni razpravi še marsikaj dopolniti in uskladiti. Nekatere misli in ideje, ki so vnesene v osnutek, niso dorečene, oziroma niso do kraja premišljene ali pa niso dobro izražene. Vse to bomo morali v javni razpravi razčistiti in uddaditi.
Zato je pomembno, da bodo naše javne razprave, ki bodo trajale do 15. oktobra, premišljene in konstruktivne. Vse pripombe bodo bogat prispevek k našemu skupnemu snovanju dokumenta, ki bo osnova našega samoupravnega delovanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v občini in mestu.
Javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev občinskega statuta sovpada z razpravami o uresničevanju zakona o združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela ter z razpravami o dopolnitvah statutov krajevnih skupnosti. Vse to tvori zaokroženo celoto, ki bo še poglobila in utrdila naš družbenopolitični sistem, temelječ na samoupravnem odločanju delovnih ljudi in občanov.
Naše skupne napore usmerimo torej v to, da bomo v vseh teh dokumentih res konkretno uveljavili vsa določila ustav in zakona o združenem delu ter jih kasneje pri svojem vsakdanjem samoupravnem delovanju tudi dosledno uresničevali.
OSNUTEK
podlagi 185. člena ustave SRS (Ur. 1. SRS 7/74) je upščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora roženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega 0ra skupaj s skupščinami SIS za vzgojo in izobraževanje, SIS za
zdravstvo. SIS za socialno varstvo, SIS za kulturo in SIS za telesno
kulturo dne..............po poprejšnji javni razpravi v SZDL in
drugih družbenopolitičnih organizacijah sprejela
STATUT OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
* *uP«ii dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organi-samJah Z(lruženega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah °upravnega povezovanja in združevanja v občini.
1 temeljna naCela
nost . ,,na> *<ot temetina samoupravna družbenopolitična skup-ni£Ujp ruž*)a delovnih ljudi in občanov, ki živimo, delamo in ures-drugji1110 določila ustav SFRJ in SRS, zakona o združenem delu in da, Sl^e,nskih zakonov, ki zagotavljajo oblast delavskega razre-’,Zhme!ieČ0 na samoupravljanju vseh delovnih ljudi in občanov. družbi^3 °č • *.z ustavnih načel, temeljijo družbenoekonomski in bodne/l0P°*'t*čni odnosi v občini Ljubljana Moste-Polje na svo-ki So i1' združenem delu delovnih ljudi s produkcijskimi sredstvi, in deli* •J>ena *astn*na’ na samoupravljanju delavcev v proizvodnji v$eh dei^ .^enega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega delaje človekovo delo.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delovni ljudje uresničujemo svoje neodtujljive pravice in dolžnosti. I^i delu upravljamo z družbenimi sredstvi, s svojim delom ustvarjamo delovne pogoje ter odločamo o rezultatih svojega dela.
Svobodno menjavo dela uresničujemo delovi ljudje in občani neposredno v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini smo nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov obči-
ne Ljubljana Moste—Polje je naš samoupravni položaj, ki temelji na ustavno opredeljenem družbeno-ekonomskem in političnem sistemu.
Nihče ne sme delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavljata ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije ter ta statut.
Delovni ljudje in občani uresničujemo in varujemo svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v SZDL, v Zvezi sindikatov, v Zvezi socialistične mladine in v Zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejna, vodilna in politična sila je Zveza komunistov. V teh organizacijah se dogovarjamo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
Delovni ljudje in občani v samoupravnih organih, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih ter organih družbenopolitičnih skupnosti s svojo dejavnostjo neposredno:
—	širimo in krepimo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijamo proizvajalne sile, večamo proizvodnost dela in nenehno razvijamo socialistične samoupravne odnose;
-	ustvarjamo možnosti za odpravljanje razlik med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
-	širimo, razvijamo in poglabljamo vse oblike samoupravljanja ter gradimo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	prispevamo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti, tovarištva in vzajemnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
-	organiziramo in izvajamo priprave za ljudski odpor ter družbeno samozaščito in s tem zagotavljamo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije in razvoj samoupravne socialistične družbe;
—	negujemo, razvijamo in poglabljamo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične graditve ter s tem ohranjamo in razširjamo idejno politične možnosti za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delovni ljudje in občani uresničujemo in odločamo o svojih skupnih interesih v občini organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v skupščini občine in v drugih organih samoupravljanja.
Delegatski sistem omogoča delovnim ljudem v združenem delu, da tudi zunaj temeljne organizacije združenega dela in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločamo o ustvarjenem dohodku, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb.
Delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih uresničujemo svoje pravice in dolžnosti tudi v skupščini občine. Temeljno izhodišče pri organiziranju delegatskega skupščinskega sistema je zagotovitev zastopanosti v skupščini občine vseh skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Zveza komunistov v občini kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom, v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti.
Socialistična zveza delovnega ljudstva kot najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi in občanov v občini, ki se aktivno opredeljujemo za socialistično samoupravljanje in neuvrščenost in kot enotna fronta vseh socialističnih sil v občini, na čelu z ZK, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjamo družbeni razvoj občine ter zavzemamo politična stališča in oblikujemo pobude glede reševanja posameznih vprašanj tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z drugimi druž-
benopolitičnimi organizacijami in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in povezovalni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini. V ta namen delovni ljudje in občani v SZDL zlasti:
-	obravnavamo družbena vprašanja in dajemo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujemo mnenja, zavzemamo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagamo možne rešitve;
-	določamo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljamo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
-	obravnavamo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov;
-	spremljamo delo organov samoupravljanja in oblasti ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražamo svoja mnenja in ocene;
-	ustvarjamo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolucionarne socialistične vzgoje.
Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo za marksistični svetovni nazor, za uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih v nalogah ZKJ, ki dajejo osnovo za družbeno aktivnost mlade generacije. Zavzemajo se za enotnost mlajših in starejših generacij, za enotnost vseh borcev za socializem, ki temelji na idejnih in političnih ciljih naše revolucije.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot posebna družbenopolitična organizacija aktivnih borcev za socialistično samoupravljanje deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz narodnoosvobodilne vojne in njihovih organizacij skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve.
Delovni ljudje prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemamo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega rarazreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delovnih ljudi za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delovnih ljudi pri opravljanju samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela.
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljubljana Moste—Polje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skup' nost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani ustvarjamo in zagotavljam0 možnosti za svoje življenje in delo, usmerjamo družbeni razvoj-uresničujemo svoje interese, zadovoljujemo skupne potrebe, lZ" vršujemo funkcijo oblasti in opravljamo druge družbene zadeve.
Pti uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnost1 občini, odločamo delovni ljudje in občani, organizirani vt?me^. in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, sam0
upravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
V občini delovni ljudje in občani zlasti:
-	ustvarjamo in razvijamo materialne in druge možnosti za življenje in delo; spremljamo, usmerjamo in usklajujemo gospodarski in družbeni razvoj; določamo, usklajujemo in uresničujemo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujemo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, urejamo medsebojne odnose; organiziramo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljamo skupne organe samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljamo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljamo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljamo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujemo zakonitost ter organiziramo in opravljamo družbeno nadzorstvo; zagotavljamo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov, organiziramo in uresničujemo družbeno samozaščito, urejamo in organiziramo ljudsko obrambo, izvajamo in usklajujemo priprave za ljudski odpor ter urejamo druga vprašanja s teh področij;
" skrbimo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja, za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
-	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljamo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
" zagotavljamo in skrbimo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbimo za varstvo vojaških delovnih in drugih invalidov, za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
" skrbimo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja;
načrtujemo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljanj razvoj stanovanjske graditve, sprejemamo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljamo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujemo vse dejavnike, ki sodelujejo P*-! graditvi stanovanj, posebno skrb posvečamo stanovanjskim Problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči in zagotavljamo reševanje stanovanjske problematike borcev in invalidov NOV; razvijamo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbimo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih organizacij in društev, skrbimo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih ___ obeležij ter spomenikov ljudske revolucije; oblikujemo kadrovsko politiko in zagotavljamo njeno uresničevanje, usklajujemo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
uresničujemo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
^delujemo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in orga-uizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije 10 mednarodnih pogodb.
3.	člen
t ^e*0Vn* ljudje in občani uresničujemo določene skupne interese •zvršujemo določene pravice in dolžnosti v mestu Ljubljana kot ^bni družbenopolitični skupnosti zaradi uresničevanja tistih j'°8, ki zahtevajo enotno urejanje in izvajanje v Ljubljani in so očene s statutom mesta Ljubljana.
4.	člen
p^^bčina Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) je
Pečino kot pravno osebo zastopa izvršni svet skupščine občine Ša^uuljnjem besedilu: izvršni svet), če ni glede posameznih vpra-zastopanja z zakoni ali tem statutom drugač ®dež skupščine občine je v Ljubljani, Prolet;
le
iče določeno. , Proletarska c. 1.
5.	člen
Območje občine obsega naslednje katastrske občine in naseda: k.o. Bizovik: Bizovik, Fužine, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica k.o. Brinje (del), Ljubljana (del)
k.o. Dobrunje: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Zadvor, Zavoglje
k.o. Dolsko: Dolsko
k.o. Javor: Javor, Besnica (del)
k.o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj
k.o. karlovško predmestje (del); Ljubljana (del) k.o. Laze: Laze pri Dolskem
k.o. Lipoglav: Brege pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče,
Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav
k.o. Moste: Ljubljana (del)
k.o. Petelinje: Kamnica, Petelinje
k.o. Podmolnik: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Šentpavel
k.o. Senožeti: Senožeti
k.o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec
k.o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče k.o. Stožice (del): Jarše (del)
k.o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem k.o. Bežigrad (del): Ljubljana (del)
k.o. Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi k.o. Stepanja vas: Ljubljana (del) k.o. Vodmat (del): Ljubljana(del) k.o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje
k.o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo brdo, Gaberje pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnajnarje, Zgornja Besnica, Volavlje, Ravno brdo
k.o. Trebeljevo (del): Veliko Trebeljevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh k.o. Zadobrova (del): Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova.
Zakon določa pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
6.	člen
V občini uresničujemo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živimo ali delamo na obmo^u občine.
7.	člen
Občina lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim družbenopolitičnim in družbenim organizacijam in društvom podeljuje naziv častnega občana, domicil in nagrade ter priznanja.
Podeljevanje naziva častnega občana, domicila, nagrad ter priznanj uredi skupščina občine s posebnim odtokom.
8.	člen
Praznik občine je 27. april, ki ga praznujemo delovni ljudje in občani v spomin za začetek organiziranega odpora proti okupatorju na območju občine.
Krajevne skupnosti lahko dotočijo svoje praznike v spomin na pomembne dogodke iz NOV ali revolucionarnega delavskega gibanja, ki so se odvijali na njihovem območju, s svojim statutom.
9.	člen
Občina se lahko pobrati in vzpostavlja prijateljske stike z drugimi občinami. O pobratenju ali vzpostavljanju prijateljskih stikov sprejme skupščina občine posebno listino.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
10.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi je zagotovljen z ustavo, zakoni in tem statutom, posebej pa še:
-	s pravico dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobivamo s tem, da vključimo v združeno delo v organizaciji združenega dela in na ta način zadovoljujemo svoje osebne in družbene potrebe;
-	da odločamo o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih celotne družben? reprodukcije;
-	z uresničevanjem pravice dela z družbenimi sredstvi s katerimi si ne moremo pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na našem delu;
-	da urejamo medsebojna razmerja pri delu, odločamo o dohodku, ki ga dosežemo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter pridobivamo osebni dohodek;
-	s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela tistih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za vrednotenje rezultatov dela, s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na omenjenem področju zadovoljujemo;
-	z našim položajem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in v samoupravnih interesnih skupnostih, ki nam zagotavlja ekonomsko stabilnost in socialno varnost med delom in po izteku delovne dobe.
Ko delovni ljudje v združenem delu uresničujemo pravico dela z družbenimi sredstvi, smo vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljamo in jih kot materialno osnovo celotnega družbenega dela nenehno obnavljamo, povečujemo in izboljšujemo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujemo.
11.	člen
V	socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delovni ljudje združujemo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v našem upravljanju, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja ter se povezujemo v sistem samoupravnega združenega dela.
V	sistem samoupravnega združenega dela se povezujemo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, s tem da na podlagi skupnih interesov ter po*načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujemo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ali preko zadrug sodelujemo z organizacijami združenega dela.
12.	člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati pogoje in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb' in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi,
13.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imamo pravico in dolžnost, da planiramo in usklajujemo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. Z usklajenim planiranjem določamo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom.in uporabi sredstev ter določamo možnosti za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov in s tem- bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnosti delavcev pri delu in pridobivanju dohodka, mora skupščina občine nastopiti proti takšni organizaciji združenega dela z ukrepi, ki jih določa zakon.
14.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imamo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organiziramo, uresničujemo in pospešujemo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju ljudske obrambe in družbene samozaščite določamo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih programe ukrepov in aktivnosti in v ta namen zagotavljamo materialna sredstva in sprejemamo ustrezne samoupravne akte ter druge potrebne ukrepe.
15.	člen
Delovni ljudje v organizaciji združenega dela organiziramo opravljanje dejavnosti organizacije tlako, da zagotavljamo varnost pri delu in izvajamo potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja.
16.	člen
Organizacije združenega dela morajo pri opravljanju svoje dejavnosti varovati naravne vrednote in zagotavljati potrebne pogoje za varstvo in izboljšanje človekovega okolja ter preprečevati vzroke in odstranjevati škodljive posledice, ki ogrožajo naravne in z delom ustvarjene vrednote človekovega okolja.
17.	člen
Delovni ljudje v združenem delu prispevamo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, kijih zadovoljujemo v občini in drugih družbenopolitičnih skupnostih, s tem da plačujemo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena.
2.	Družbeno planiranje
18.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljamo:
skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi zagotavljamo uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljana, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešujemo in usklajujemo razvoj posameznih dejavnosti:
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih razmerij v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
—	najugodnejše možnosti za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela. stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega "proizvajalca in ustvarjalca.
19.	člen
• Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
Planiranje dohodka obsega planiranje možnosti in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela. Zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavljajo materialne osnove za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih.
20.	člen
Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delovnim* ljudmi, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi h1 občani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skup-nostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
21.	člen
Družbeni plan občine, plani krajevnih skupnosti, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela ma-terialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga P*a" nirajo in dosegajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
Družbeni plan občine jp sestavljeni plan iz usklajenih plan°v temeljnih organizacij združenega dela, planov krajevnih skupnost* in planov samoupravnih interesnih skupnosti.
22.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonom-skega in družbenega razvoja občine.
,
\
Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana sprejme skupščina občine skupno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema.
29.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
23.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja juoramo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v Katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa fnkrat letno analizirati, kako se ta uresničuje ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi in potrebami, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje leto ter sprejeli ustrezne smernice in nkrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
24.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti 56 sptejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije, oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenje-nib dogovorov o temeljih plana občine.
25.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skup-n°sti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih Organizacij in skupnosti ter organi skupščine občine morajo pravti-Casn° organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih spora-*Umov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi skupščine občine so odgo-^rni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost 0cen in predlogov.
26.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom niostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente se Sart?oupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, ^stavljene organizacije, KS, samoupravne interesne skupnosti ter ^u|e samoupravne organizacije in skupnosti.
»indikat sodeluje pri družbenem planiranju s tem, da sproža £?oude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o osnovah Hamov in se sam udeležuje sporazumevanja in dogovarjanje v zvezi hodlk^n^m osnov “i mer'l 23 pridobivanje in razporejanje do-
30.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki jih določajo statut krajevne skupnosti, statuti temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
31.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom skupščine občine oziroma skupščine mesta Ljubljana določeno, da so posebnega družbenega pomena.
32.	člen
Družbeni plan občine sprejme skupščina občine soglasno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Skupščina občine sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
33.	člen
O osnovah družbenega plana občine se dogovarjajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi skupščine občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino občine izvršni svet.
27.	člen
druaV^ene organizacije, KS, samoupravne interesne skupnosti in o je, samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo za temeljno 8-mizacijo združenega dela njen delavski svet oziroma v skladu z ^ onom drug samoupravni organ, za drugo samoupravno organi-Pa njen organ upravljanja. Delavski svet temeljne organizacije p^nega dela sme sklepati samoupravne sporazume o osnovah sa' a 'z prejšnjega stavka, če so ti sporazumi v skladu z elementi za teit)°uPravno sporazumevanje, ki so jih določili delovni ljudje
'Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije,
Pravno sporazumevanje, ki ^ v'ie organizacije združenega dela.
°rRa6 S° s samoupravnim sporazumom o osnovah plana delovne v prni2apije posamezna vprašanja urejena drugače, kot je do točeno °r8a • n^etn Vstavku tega člena, ga sme delavski svet temeljne vse|111I.Zacije združenega dlela skleniti le, če se z njim strinja večina kj p plovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela na način, Kd d°loča njen statut.
^	28. člen
vZg0jenie*ine in druge organizacije združenega dela na področju vgrJ	izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega
ter te8, tofbrmacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ske . meljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodar-Qzir0 Javnosti> 23 katere je v zakonu ali odloku skupščine občine nostj013 $kupščine mesta Ljubljane določeno, da opravljajo dejav-f&ZUjj^.scbnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne spo-^gota^.to sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se v Ja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
34.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevni skupnosti, izvršni svet v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, KS, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
35.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine določa zlasti:
-	temelje razvojne politike občine
-	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja, prostorskega urejanja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
-	temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo;
-	možnosti in ukrepe za zagotavljanje gospodarskega in socialnega razvoja;
-	možnosti in ukrepe za razvoj zaposlovanja ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
-	možnosti in ukrepe za razvoj družbenih dejavnosti in oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov;
-	možnosti in ukrepe prostorskega urejanja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi za razvoj gospodarstva, komunalne dejavnosti, stanovanjske izgradnje, družbenih in ostalih dejavnosti;
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	možnosti in ukrepe Za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljana ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela skupščina občine.
36.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo skupščini občine.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti skupščino občine o vprašanjih bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
41.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujamo vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelujemo pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajujemo proizvodne in druge dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljamo razmerja med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti, spodbujamo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujemo sredstva, uresničujemo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
42.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjamo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredimo medsebojne odnose o soudeležbi pri ustvarjenem dohodku s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujemo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
37.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini občine v sprejem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz prejšnjega člena, predlaga izvršni svet skupščini občine, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščen z ustavo in zakonom.
38.	člen
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine ter s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa skupščina občine na predlog izvršnega sveta.
39.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine v roku, ki ga sama določi, najmanj pa dvakrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Bistvene spremembe in dopolnitve družbenega plana občine se spremenijo in dopolnijo po postopku, ki je za sprejem družbenega plana občine določen z zakonom ter s tem statutom.
3.	Gospodarske, družbene in druge dejavnosti
40.	člen
Delovni ljudje in občani spremljamo, usmerjamo in usklajujemo razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremljamo in analiziramo poslovanje organizacij združenega dela, jih vzpodbujamo in podpiramo pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega
dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti v
občini z združevanjem dela in sredstev.
43.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujamo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujemo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ^ zagotavljajo pogoje za življenje in delo.
44.	člen
Delovni ljudje v združenem delu, delovni ljudje, ki z osebni"1 delom samostojno kot poklic opravljamo umetniško, kulturo0: odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljamo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, delovni ljudje, katerih dopolnilno del° uporabljamo delovni ljudje in občani, imamo svoj družbeno ek°' nomski položaj, kot je določen z zakonom.
45.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno po svojih organizacij2? združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesni0 skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter skupščini občine in nje m*1 * * organih zagotavljamo pogoje za opravljanje gospodarskih, dr uf benih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljiv pogoj za življenj6 * in delo.
Skupščina občine določi z odlokom, ki temelji na zakonu, tere dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo gos P0-darske, družbene in druge dejavnosti so posebnega družbene? pomena in uredi način uresničevanja posebnega družbenega ir'*? resa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pr2'v delavcev.
46.	člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodne#1 gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne p1" izvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usk' g jeva nje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če J trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje P°trL določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interes' ^ skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določen' samoupravnim sporazumom.	j
V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje k porabniki proizvodov in storitev združujemo z delovnimi ljudmi-. opravljajo te dejavnosti in zadovoljujemo v njih svoje osebne skupne potrebe, združujemo sredstva in določamo namen njih0, uporabe, opredeljujemo pogoje in način opravljanja teh dejavni’8^’ sprejemamo in uresničujemo programe dela in razvoja, vplivam0 oblikovanje cen in sodelujemo pri odločanju politike cen, uresnlaZ. jemo druge skupne interese ter medsebojno urejamo druga r meija, pravice, obveznosti in odgovornosti.
47.	člen
in obča?*
Na področju komunalnih dejavnosti delovni ljudje u-usklajujemo in uresničujemo svoje skupne interese in soliu®1
zadovoljujemo svoje osebne in skupne potrebe.
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela ustanovimo komunalno skupnost.
V komunalni skupnosti odločamo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, 0 pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določimo skupne zadeve in interese, ki jih uresničujemo v temeljnih in drugih komunalnih skupnostih in zvezah teh skupnosti.
razvoj posameznih raziskovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbimo za vzgojo raziskovalnih kadrov ter opravljamo druge zadeve in uresničujemo skupne interese, če jih ne uresničujemo v mestu ali širši družbenopolitični skupnosti.
52.	člen
Na podro^u kulture delovni ljudje in občani organizirano in samoupravno zagotavljamo vsestranske možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti, ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot ter opravljamo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese.
48.	člen
Delovni ljudje in občani samostojno rešujemo svoje stanovanjce potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi C pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo
združujemo sredstva za ta namen ter urejamo medsebojna raz-roerja, pravice in obveznosti.
Delovni ljudje in občani v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljamo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, oziroma naselij.
Svoje interese pri planiranju, graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujemo delovni ljudje in občani samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, krajevnih skupnostih in samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določno, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, Prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujemo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v temeljnih ter katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezi teh skupnosti.
Skupščina občine lahko na podlagi zakona in v okviru sprejetega družbenega plana občine predpiše obveznost organizacij zdru-fenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združu-JeJ° sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem in °bčanom z nižjimi osebnimi dohodki pri graditvi, prenovi in upo-rabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani načrtujemo in zagotavljamo razvoj anovanjske graditve ter povezujemo vse dejavnike, ki sodelujejo Pr- izgradnji stanovanj.
49.	člen
organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po °ritvah družbenih dejavnosti delovni ljudje neposredno po svojih tganizacijah združenega dela, in drugih organizacijah in skup-o°stih z delovnimi ljudmi v organizacijah združenega dela, ki Ptavljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ^jamo samoupravne interesne skupnosti.
: v samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničuje svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno ,	®ča,mo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi
u r>eresi' dol°čarno politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega 0 sničevanja, združujemo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, on [a,jamo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese pri ‘ a^ljanju teh dejavnosti.
. (-'lovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih no« Vn°sti in organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejav-Pm * ■, s samoupravnim sporazumom določimo, katere skupne sa, e'be in interese uresničujemo v temeljnih in katere v drugih n,ist"u Pmvnih interesnih skupnostih, oziroma v zvezah teh skup-
50.	člen
$|J.a področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani nem"'10, se vzgojno izobraževalna dejavnost uresničuje v enotna Vz80J noizobraževalnem sistemu, oblikujemo skupno politiko za P°dročj u vzgoje in izobraževanja, združujemo sredstva in delo dar,,*1ruv*jai \ie vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno in soli-ig 'zenač'ujemo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje l*ed »'k 10 z,a stalno rast izobrazbene ravni delovnih ljudi, za na-Za C’ 23 razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter del0 , ,razeva'>j'e in izpopolnjevanje zagotavljamo pogoje za njihovo er uresnič,ujemo druge skupne interese.

51.	člen
ljudje .in občani skrbimo za razvoj raziskovalne dejav-v ta namen določamo raziskovalno politiko, usmerjamo
53.	člen
Na področju zdravstva delovni ljudje in občani uresničujemo pravico do zdravstvenega varstva, združujemo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani drugih občin odločamo in usklajujemo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanje zdravstvenih dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljamo druge zadeve ter uresničujemo druge skupne interese.
Delovni ljudje in občani posvečamo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
54.	člen
Na področju telesne kulture delovni ljudje in občani skrbimo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnih ljudi in občanov, oblikujemo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujemo telesnokulturne dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela, ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje telesno-vzgojnih objektov ter opravljamo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese.
55.	člen
Na področju družbenega varstva otrok delovni ljudje in občani zagotavljamo uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok po načelih vzajemnosti in solidarnosti, pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok, ustanavljamo vzgojno-varstvene zavode in opravljamo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese na tem področju.
56.	člen
Na področju socialnega skrbstva delovni ljudje in občani skrbimo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemamo programe razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljamo ter skrbimo za njihov razvoj in delovanje, opravljamo druge zadeve ter uresničujemo druge skupne interese.
4.	Varstvo borcev NOV
57.	člen
Delovni ljudje in občani posvečamo udeležencem narodnoosvobodilne vojne posebno družbeno skrb.
S predpisi skupščine občine zagotavljamo sredstva za posebno družbeno skrb borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljamo zdravstveno zaščito borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova, jim dajemo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbimo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in za zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljamo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
5.	Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja
58.	člen
Delovni ljudje in občani v skladu z dogovorjeno politUco in programi na območju mesta Ljubljana določamo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jo uresničujemo z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno pozornost posvečamo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine.
Delovni ljudje in občani opravljamo in razpolagamo s stavbnim zemljiščem v družbeni lasti.
59.	člen
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, skupščine občine in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je zagotavljati pogoje za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in s tem zagotavljati osnovne pogoje za življenje in delo.
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, skupščine občine, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je preprečevati zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastanejo v proizvodnji, porabi in prometu.
-	izvršni svet,
-	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
-	občinski štab za teritorialno obrambo,
-	občinski štab za civilno zaščito,
-	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
65.	člen
Skupščina občine obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljana sprejema skupščina občine odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev varnosti in družbene samozaščite.
Skupščina občine vzpodbuja nosilce družbene samozaščite v občini in skrbi za izvajanje družbenega dogovora, spremlja izvajanje nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
66.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje skupščina občine s skupščinam1 drugih občin in skupščino mesta Ljubljana, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe.
67.	člen
60.	člen
V občini delovni ljudje in občani z družbenimi plani, prostorskimi plani in predpisi zagotavljamo in določamo smotrno izrabo prostora in pri tem posvečamo posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pri-dobjenih vrednot človekovega okolja.
Skupščina občine in njeni organi skrbijo za izboljšanje okolja delovnega človeka in občana in spremljajo stanje ter sprejemajo ukrepe za izvajanje programov varstva okolja.
61.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljamo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujemo sredstva, zagotavljamo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujemo in uresničujemo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
6.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
62.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljenimi ukrepi socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljana ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi ljudski odpor.
Za usklajevanje, usmerjanje in povezovanje obrambnih priprav v občini, ustanovi skupščina občine svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi-usmerja in usklajuje priprave delovnih ljudi in občanov, temeljni*1 organizacij in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij & skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti v miru pripravljajo na ljudski odpor in ukrepajo v morebitni vojni, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje skupščina občine, ter določi tudi število njegovi*1 članov. Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je predsednik skupščine občine.
Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov.
68.	člen
Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij in ne' varnosti naravnih in drugih hudih nesreč ter alarmiranje, ustanovi skupščina občine za območje občine z odlokom službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Za organiziranje, Prl' pravljanje in delovanje te službe je odgovoren svet za ljudsk0 obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
69.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsk'0 obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obramb (>< varnosti in družbene samozaščite določi v skladu z zakonom 1 tem statutom skupščina občine s svojimi predpisi.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
63.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujemo in uresničujemo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, v delegacijah in v zborih skupščine občine.
64.	člen
Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
-	skupščina občine,
-	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
70.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti so> /ra#1* ku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrat .nbn* ^ načrtom občine v temeljnih in drugih organizacijah zdri ržen6® dela ter v krajevnih skupnostih enote teritorialne obramba, ki7 $ gotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito ob ,jektov stalno in množično borbeno aktivnostjo.	^
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinsk.i štab teritorialno obrambo.	. ^
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, k* j določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki n,iu jih na* nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma sve/t za lju(lS obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
71.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje d.clovnih ljut*' p občanov, za vodenje in usposabljanje enot civil ne zaščite te^j, odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih i jkrepov ob boj ,|, akcijah, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah tr jr v drugih lZy Ji razmerah se ustanovijo štabi za civilno zaščito v temeljnih in dr p

organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
72.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujemo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organiziramo, pripravljamo in usposabljamo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določijo v skladu z zakonom s statutom krajevne skupnosti.
73.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne °rganizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ,er v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti ^voje obrambne načrte in programe dela v vojni z obrambnim nartom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri Feskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih ‘Materialov.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo Sv°j sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim ?rganom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti 'n družbene samozaščite.
74.	člen
Oelovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in drugih Organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih organi-~rpmo zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premože-ja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljamo delovni ljudje in občani po Posebnem programu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme Pristojni organ za družbeno samozaščito. .
Y neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne iščite tudi določene naloge v okviru izvajanja ljudskega odpora.
75.	člen
Občina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge "»upravne organizacije in skupnosti ter občani skrbimo, da se n varijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, orga-*ramo in izvajamo prometno preventivno dejavnost, skrbimo, da dr, met pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in u|e nevarnosti.
vzg • Uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in v^e v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in gl0 v cestnem prometu.
ee^tavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v ob,y m prometu določi z odlokom v skladu z zakonom skupščina
76.	člen
Delovni ljudje in občani imamo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujemo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujemo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujemo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
7.	Kadrovska politika in zaposlovanje
77.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih srno nosilci kadrovske politike v občini in usmerjamo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike in v skladu s plani.
78.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujemo, usmerjamo in spremljamo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujemo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
79.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini, mestu in republiki z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejamo in usklajujemo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
80.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujemo in izvajamo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini.
Delovni ljudje in občani oblikujemo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
81.	člen
Delovni ljudje v združenem delu in tisti, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, v lasti občanov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujemo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje, v kateri po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
8.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
82.	člen
Delovni ljudje v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področju družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujemo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delovni ljudje organizacij združenega dela, ki opravljan« dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujemo svobodno menjavo dela. V ta namen združujemo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločamo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zagotavljamo delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delamo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih'svojih prihodkov.
83.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb zagotavljamo delovni ljudje sredstva za pokrivanje splošnih družbenih potreb v občini iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja, davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
84.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujemo delovni ljudje v občini, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani obravnavamo in sprejemamo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujemo z bilanco sredstev v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
85.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določamo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagamo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujemo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
86.	člen
Delovni ljudje in občani občine združujemo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljana za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi mestu v skladu z obsegom uresničevanja nalog, ki so mu jih poverile ljubljanske občine ter materialnimi možnostmi občine in se za vsako leto posebej določijo z družbenim dogovorom, ki ga sklene v imenu občine skupščina občine.
87.	člen
Delovni ljudje in občani zagotavljamo krajevnim skupnostim v proračunu občine potrebna sredstva za uresničevanje delegatskega sistema in funkcionalno dejavnost.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavlja sredstva v proračunu občine.
88.	člen
Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
89.	člen
Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi višino ter namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Predlog proračuna mora biti v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
90.	člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delovnim ljudem in občanom v temeljni organizaciji in krajevni skupnosti praviloma na voljo najmanj 30 dni.
91.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
9.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
92.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
-	skupščina občine in njeni organi,
-	temeljno sodišče,
-	samoupravna sodišča,
-	temeljno javno tožilstvo,
-	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
-	javno pravobranilstvo,
-	organ za kaznovanje prekrškov,
-	organi milice.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakoni in ustrezni samoupravni splošni akti.
93.	člen
Skupščina občine spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, sprejema smernice ukrepe in zagotavlja pogoje za čimuspešnejše delo teh organov.
94.	člen
Skupščina občine pri uresničevanju družbenega varstva izvaja začasne ukrepe, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali so huje prizadeti družbeni interesi, oziroma če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
-	odstavi poslovodni organ,
-	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
-	razpusti delavski svet,
-	razpusti izvršilni organ,
-	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi,
-	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
-	odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
95.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme skupščina občin6 tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacij združenega dela, bank’’ zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
96.	člen
O začasnih ukrepih odloča skupščina občine z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta ali na predlog komisije za družbeno nadzorstvo skupščin6 občine.
97.	člen
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samo-upravne pravice dvelovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mofa začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
98.	člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti spremlja in pr° učuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanj njegovih funkcij in daje skupščini občine ter drugim organom dru benopolitičnih skupnosti in samoupravnim organizacijam in skup* nostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodlj'^ pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in 50 cialistične morale.
j
Temeljno sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino občine o izvajanju zakonov in o svojem delu.
99.	člen
Samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih.odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverimo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejamo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagamo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverimo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagamo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupavnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnosti, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
100.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje skupščini občine, skupščinam temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacijam združenega dela, drugim orga-uizacijam in skupnostim ter organom družbenopolitičnih skupnosti predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih °rganizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
101.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen organ družbenopolitične skupnosti, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za var-fvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom dojene zadeve.
. Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih skupščine občine.
. Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbene odnose *n,pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij ter skupščini občine, družbenim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje jjružbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, ^užbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča kupščino občine v okviru svojega delovnega področja o izvajanju ^konov in drugih splošnih aktov ter o svojem delu.
102.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ “čine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zako-°m določene pravice in dolžnosti, za uresničevanje družbenega Qarstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino u“čine, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samo-Pravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postovk- da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi ^ kršij0 samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastni-
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za lasfStV0 83moupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na (j,,.n° pobudo ali na pobudo delovnih ljudi organizacij združenega j a in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in Hq družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in obča-
Organi družbenopolitičnih skupnosti in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
103.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občine skupščine občine v proračunu občine.
104.	člen
Javni pavobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren skupščini občine, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja.
105.	člen
Organ za kaznovanje prekrškov ob pogojih ter na način in po postopku, ki ga določa zakon izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom in drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
106.	člen
Postaja milice v občini varuje življenja in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, kijih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi in izvajanju varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice imenuje skupščina občine po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
10.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
107.	člen
Skupščina občine in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, kijih določa zakon.
108.	člen
Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi ali je prizadeta družbena lastnina.
109.	člen
Skupščina občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, $ katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za ocene ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega dela.
Če skupščina občine zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
110.	člen
Če skupščina občine v roku osmih dni ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
111.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
112.	člen
Določbe tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti občine, če zakon ne določa drugače.
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
113.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo oblast in opravljamo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov odgovornih skupščinam.
114.	člen
Delovni ljudje in občani se samoupravno organiziramo v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določamo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujemo. 1
1.	Samoupravljanje v združenem delu
115.	člen
Delovni ljudje, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela, oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, opravljamo družbene zadeve, usklajujemo skupne interese na način, določen z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti:
—	o ne odtujenih pravicah z osebnim izjavljanjem, z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, kijih določa zakon, samoupravni sporazum in statut,
—	po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela,
—	po delegatih v organih krajevnih skupnosti,
—	po delegatih v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti,
—	po delegatih v skupščini občine,
—	po delegatih v skupščini mesta Ljubljana,
—	po delegatih v.drugih družbenopolitičnih skupnostih.
116.	člen
V	organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka skupščine občine oziroma skupščine mesta Ljubljana opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujemo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akti organizacije združenega dela, kot delegati uporabnikov, ustanovitelja, občine ali mesta Ljubljana, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2.	Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
117.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, v več naseljih ali delu mesta imamo pravico in dolžnost, da se .samoupravno organiziramo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujemo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujemo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih potreb ih interesov pri opravljanju nalog.
V	krajevni skupnosti se povezujemo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujemo svoje skupne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujemo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljana in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
118.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo svoje samoupravne pravice in obveznosti ter zadovoljujemo svoje skupne potrebe in interese v krajevnih skupnostih zadovoljujemo in uresničujemo na svojih zborih, v krajevnih in terenskih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih, zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, z referendumom s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v skupščini občine ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov po verjame organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
119.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb delovni ljudje in občani ustanovimo krajevno skupnost po območjih, ki so odvisni od naravnih kompleksov, interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, od geografske zaokroženosti naselja ali več naselij, stanovanjskih enot, ki težijo k skupnemu gospodarskemu, kulturnemu ali prometnemu središču, ekonomske razvitosti, števila prebivalcev in zaposlenosti, ki se medsebojno povezuje prek skupnih interesov, od objektivnih in prostorskih možnosti združevanja delovnih ljudi in občanov in našega vpliva na sprejemanje, uresničevanje in izvrševanje nalog v krajevni skupnosti.
120.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvo-jitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
-	zbori delovnih ljudi in občanov,
-	zbor delegatov krajevne skupnosti,
-	krajevna konferenca ali terenska organizacija Socialistične zveze
delovnega ljudstva.
Pobudo za razdružitev krajevne skupnosti, izdvojite v dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi*11 krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti ali združit*« pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa moraj0 podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h Kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna konferenca oziroma terenske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
121.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, iz-dvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločamo delovni ljudje in občani z referendumom ali z osebnim izjavljanjem.
122.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži vajevni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki o njem organizira in vodi javno razpravo.
Na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če sta zanj glasovali najmanj dve tretjini v$eh članov zbora delegatov krajevne skupnosti.
123.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujemo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljamo, usklajujemo in l|resničujemo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za oprav-‘janje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
■k Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
124.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samo-uPravnih interesnih skupnostih, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev, odločamo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujemo ^uioupravne pravice:
v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti,
z enakopravnim odločanjem po delegatih o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine,
s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
125.	člen
•. Skupščino samoupravne interesne skupnosti sestavljajo delegati, ■j1 Jih volimo in odpokličemo delovni ljudje in občani v združenem c|u ter krajevni skupnosti.
. Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovimo klovni ljudje in občani ter njihove organizacije in skupnosti za dovoljevanje svojih potreb in interesov, in delovni ljudje združena dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je skupit ustanovljena, sestavlja'
?hor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajev-n*h skupnostih,
zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi organi-?ac>j združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost, skii lnouPravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne ‘Pnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v ud'?Sč'no skupnosti in druge medsebojne pravice in obveznosti eiežencev sporazuma.
127. člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih s teh področij, kijih določata zakon in statut.
128. člen
Če skupščina samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega člena tega statuta ne odloči o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, skupščina občine samostojno sprejme odločitve in ukrepe o začasni ureditvi teh vprašanj.
4. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
-	129. člen
Z družbenim dogovarjanjem delovni ljudje in občani zagotavljamo in usklajujemo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali so splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo skupščina občine in zainteresirane organizacije združenega dela, združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, zbornice, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
130.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njeijiu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
131.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
132.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikati.
133.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije v skladu z zakonom, kadar sc določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
134.	člen
Skupščina občine, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
126.	člen
nosrkOVni *ju^e ‘n občani v združenem delu in v krajevnih skupku delegiramo delegate v skupščine samoupravnih interesnih Pnosti iz splošnih in posebnih delegacij, sam mouPravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih Sl(u °uPravnih organizacij in skupnosti ter statuti krajevnih $tav)n0St' dodajo v skladu z zakonom način oblikovanja in se-gv o splošne oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v do ^5čine samoupravnih interesnih skupnosti, razmerja delegacij n °r8anov upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skup-pov> ter ^ru8a vprašanja, pomembna za delo delegacij in njihovega 2ovanja z delovnimi ljudmi in občani, ki smo jih izvolili.
135.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delovnih ljudi in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo oziroma v kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
136.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skup-
no stih kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, skupščini občine ali gospodarski zbornici.
137.	člen
Če skupščina občine predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali skupščina občine oziroma izvršni svet.
138.	člen
Pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma so udeleženci enakopravni.
139.	člen
Sprejeti družbeni dogovori oziroma samoupravni sporazumi, kjer je udeleženec skupščina občine ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije. Za objavo je dolžan skrbeti tisti udeleženec, ki je dal pobudo za sklepanje družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, če se podpisniki ne dogovorijo drugače.
Evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine, vodi upravni organ skupščine občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
5. Skupščinski sistem
140.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije skupščine občine, oblikujemo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
141.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujemo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljamo delo skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delamo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delovnimi ljudmi, s katerimi združujemo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, kijih določa zakon.
Delegacijo oblikujemo tudi delovni ljudje, ki trajno delamo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljamo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo to funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine občine oblikujejo skupno delegacijo.
142.	člen
Člane delegacije volimo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
143.	člen
Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim v skladu z odlokom ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanja iz pristojnosti skupščine občine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij skupščine občine.
144.	člen
Konference delegacij oblikujemo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu z odlokom skupščine občine.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne možnosti za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih in tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference s sporazumom o oblikovanju konference.
145.	člen
Število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V zboru združenega dela skupščine občine je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delamo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delovnih ljudi s katerimi združujemo svoje delo in delovna sredstva. Število delegatskih mest se določi sorazmerno številu delovnih ljudi glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda.
146.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira glede na vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini občine, svoje delegate, ki se bodo najbolje zavzemali za stališča in interese v skladu s skupnimi interesi'.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora skupščine ali za določeno zadevo, kije na dnevnem redu seje zbora skupščine.
147.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so pri opredeljevanju in glasovanju samostojni.
148.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine občine in skupščin drugi!1 družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacij6 in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnim1 samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi a1 družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo možnosti za delovanje delegatov in delegacij.
149.	člen
Vsak delegat v zboru ima pravico dajati predloge odlokov dj drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje, z delovnega področj
zbora, predlagati zboru naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanje, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
150.	člen
Delegat ima pravico zahtevati od izvršnega sveta in upravnih Organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih °rganizacij in skupnosti z območja občine podatke, ki so mu Potrebni za njegovo delo v skupščini občine.
151.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga jn izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v
skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član •te’ Prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja zbora ne more začeti kazenski postopek.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt simo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana ■^en strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni ®rgan, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. ,.a predloži primer zboru, da se odloči, ali naj se postopek nadalje, oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni titceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustrezaš3 zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje dvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o V2Postavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno dloča s skupščino občin?, uživajo člani te skupščine imuniteto v *adu z drugim odstavkom tega člena.
vnaprej izrečemo o predlogu odloka ali drugega akta iz njegove pristojnosti ali da potrdimo že sprejeti odlok ali kak drug akt skupščine občine.
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini'in v drugih, z zakonom določenih primerih.
156.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja.
157.	člen
Skupščina občine mora razpisati referendum, kadar to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina KS z območja občine ali občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca SZDL.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Skupščina občine mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
158.	člen
Skupščina občine razpiše referendum s sklepom.
Sklep'0 razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
152.	člen
, ve se med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovi na , močju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali upnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcije ^upščine občine v skladu z zakonom in odlokom skupščine obči-
153.	člen
^ ^bori skupščine občine predstavljajo stalno konferenco delegacij delegiranj-e delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Pečine mesta Ljubljana.
Odi^pščina občine v skladu s statutom mesta in tem statutom z zdr°^°m	način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor
Ve?U2-enega dela skupščine mesta Ljubljana, način njihovega po-Cij °Vanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delega-1’d samoupravnih organizacij in skupnosti, sku 6 *ITIa s^uPš^ina občine v zborih skupščine mesta Ljubljana o^.P^ga delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi ^ami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom skupščinami prizadetih občin.
154.	člen
gaJ^°n skupščine občine predstavljajo stalno konferenco dele-skiA23. delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela P čine SR Slovenije.
oj] r^čina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z zd '?m določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor vanjZene8a dela skupščine SR Slovenije, način njihovega povezo-tc^V/bori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami £ Jnih samoupravnih organizacij in skupnosti. neRaVnia skuPščina občine v zborih skupščine SR Slovenije skupna^ c c^ata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občilu n? ,Se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med " urami prizadetih občin.
H,
erendum in druge oblike osebnega izjavljanja
rendum
Sk	155. člen
obeanUpščina občine lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in 1 neposredno odločimo o posameznem vprašanju, da se
159.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi delovni ljudje v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino občine in še niso vpisani v volilni imenik.
160.	člen
Odločitev o referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem je bil referendum razpisan, pravico glasovanja.
Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Skupščina občine eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
161.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti.
Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma.
162.	člen
Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja, uredi skupščina občine v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov
163.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v KS, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
— obravnavamo vprašanja, ki so pomembna za organizacije in
skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajemo pobude, predloge, mnenja za reševanje teh vprašanj;
—	obravnavamo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja;
—	obravnavamo poročila in predloge delegacij.in delegatov v skupščini občine, skupščini mesta Ljubljana, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah SIS ter o njih odločamo oziroma dajemo mnenja in predloge ter zavzemamo stališča;
-	predlagamo skupščini občine in skupščini mesta Ljubljana ter
njihovim organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti; i--
-	samostojno odločamo o zahtevah, ki jih določa statut OZD, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma KS.
Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, ki so v tem statutu določena, da jih skupščina občine daje v javno razpravo.
164.	člen
Statuti OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev, zborov delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Podpisovanje in posebne pismene izjave
165.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da delovni ljudje v združenem delu v občini oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmemo odločitev o posameznem vprašanju, pomembnem za delovne ljudi v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih ali njenih delih, oziroma odločimo o drugih vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme skupščina občine oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju.
166.	člen
Delovni ljudje v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi v združenem delu v občini ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali njenih delih, ki imamo pravico glasovanja.
167.	člen
Delovni ljudje v združenem delu s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi v združenem delu.
168.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imamo pravico glasovanja.
169.	člen
Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi izjavami, rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in
objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu.
Javne razprave
170.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljamo neposredno in aktivno udeležbo delovnih ljudi v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v KS ter uresničevanje našega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.
171.	člen
V javni razpravi sodelujejo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, KS, SIS, družbenopolitičnih organizacijah m društvih, skupščina občine in njeni organi kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
172.	člen
Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
-	statuta občine,
-	sprememb in dopolnitev statuta občine,
-	družbenih planov,
-	urbanističnih zadev in zazidalnih načrtov.
-	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
-	razpis občinskega posojila,
-	osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za katere to določa zakon.
173.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah-zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugi'1 storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih i" organih skupščine občine ter na druge načine, predvidene s statut' organizacij združenega dela, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
174.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju danem v javno razpravo, je dolžan:
-	osnutek akta ali gradivo javno objaviti oziroma zagotoviti, da s6 delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
-	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in drug6 razloge za njegov sprejem,
-	določiti primeren rok za javno razpravo,
-	zagotoviti zbiranje vseh mnenj izjavne razprave,
-	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
-	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začu6 spreminjati,
-	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge 1 javne razprave in se do njih opredeliti,
-	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel d° predlogov izjavne razprave.
V.	SKUPŠČINA OBČINE 1. Položaj in pristojnosti
175.	člen
Skupščina občine je organ družbenega samoupravljanja h1 najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.	:
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlag ustave, zakonov in tega statuta.
176.	člen
Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti občine doloc? politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za p0'1
tično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Skupščina občine:
- odloča o statutu občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljana;
~ določa splošna načela, cilje in smer politike družbenega razvoja občine;
~ razpisuje referendum za območje občine;
~ sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
~ sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago;
~ sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna;
~ sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
~ ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije; odloča o razpisu javnega posojila;
" spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti sklepanja samoupravnih sporazumov;
obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
skrbi za izvajanje določene politike predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim
izvrševanjem;
" 0rganizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v °bčini;
določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravah organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, __ iavnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov; uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in dtužbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki 7 občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
voli in razrešuje predsednika in enega ali več podpredsednikov skupščine občine;
•menuje predsednika, namestnika predsednika in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine občine;
7oli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in __ mane izvršnega sveta skupščine občine;
'menuje in razrešuje predstojnike upravnih organov skupščine _ °bčine;
^ imenuje in razrešuje sekretarja skupščine občine;
‘menuje in razrešuje individualne poslovodne organe v skladu z __ Zakonom ali drugimi akti skupščine SRS;
„ v° j predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
^ v°*i in razrešuje sodnike za prekrške;
‘menuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove
„ “amestnike;
„ 'menuje javnega pravobranilca in njegove namestnike;
- ‘menuje in razrešuje komandirja postaje milice;
aaje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v _ skladu z zakonom;
Pravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, em statutu, statutu mesta Ljubljana in drugih predpisih.
177.	člen
pti^uPščina občine lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje Zdr!!?inosti da v javno razpravo delovnim ljudem v organizacijah

ljudem v organizacijah
norega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skup-‘n ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih. Vpra(UP^ina občine lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo Ho^Je iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in obča-^ se o njem izjavijo z referendumom ali z drugo obliko ebne8a izjavljanja.
2.	Sestava
178.	člen
Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
179.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 41 (varianta: 39) delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja prosvetnokul-turne dejavnosti, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja socialno zdravstvene dejavnosti, delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 (varianta: 27) delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 19 delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Razrez delegatskih mest v zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti se določi z odlokom.
3.	Pristojnosti in delo zborov
180.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine občine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah določenih s statutom.
O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o katerih enakopravno odločajo na podlagi statuta skupščine SIS za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
181.	člen
I. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	Odločajo:
—	o uvedbi postopka za sprejem ter spremembe in dopolnitve statuta občine,
—	o pobudi za uvedbo postopka za sprejem ter spremembe in dopolnitve statuta mesta Ljubljana,
—	o razpisu referenduma,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o spremembi območja občine,
—	o podelitvi naziva častnega občana, domicila ter nagrad in priznanj občine,
—	o simbolu občine,
—	o pobratenju z drugimi občinami in mesti.
2.	Sprejemajo:
—	statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine,
—	poslovnik skupščine občine,
—	družbeni plan občine,
—	smernice za uresničevanje družbenega plana občine za posamezno leto,
—	družbeni plan mesta Ljubljana.
3.	Dajejo soglasje:
—	k spremembi statuta mesta Ljubljana,
—	k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom.
II.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo odloke in druge splošne
akte, ki se nanašajo na:

—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	kadrovsko politiko v občini,
—	skrb za udeležence NOV,
—	pristojnost in delo izvršnega sveta skupščine občine,
—	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata skupščine občine,
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih organov in njihovih služb,
—	razpis javnega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	podelitev nagrad in priznanj občine,
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine občine
—	ustanavljanje družbenih svetov.
III.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
VOLIJO IN RAZREŠUJEJO:
—	predsednika in podpredsednika skupščine občine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	predsednika in člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupščine občine,
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela.
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike,
—	sekretarja skupščine občine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb če tako določa zakon ah predpis skupščine občine.
DAJEJO SOGLASJE K IMENOVANJU:
—	individualnih poslovodnih organov v skladu z zakonom.
DOLOČAJO DELEGATE:
—	za zbor občin skupščine SR Slovenije,
—	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
—	za zbor občin skupščine mesta Ljubljana,
—	za skupščino skupnosti slovenskih občin.
IV.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor opravljajo nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnim svetom in upravnih organov ter druge zadeve določene z zakonom in tem statutom.
182.	člen
I. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine in opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—' sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	odločata o vključitvi občine v skupnost občin,
—	odločata o ukrepih za varstvo vrednot človekovega okolja,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	sprejemata začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega
sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, - ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora,
—	izgradnje in urejanje naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora,
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
—	sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločijo sami,
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	imenujeta individualne poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in jih po zakonu in drugih predpisih imenuje skupščina občine,
—	imenujeta člane organov upravljanja samoupravnih org3-nizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpis^ imenuje skupščina občine,
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine občine, ki
jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma, za katere ni pristojen posamezen zbor.
183.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno sprejema stališča do p0-sameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakoprav' nem odločanju, ki se nanašajo na temeljne cilje in razmerja tf politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenj3 v občini, zlasti pa:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in obča-nov te družbene lastnine,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	odvetniško in drugo pravno pomoč,
—	združevanje občanov,
—	vprašanja verskih skupnosti,
—	vprašanja informiranja v občini in na pogoje javnega obveščanj3'
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in konitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka občana.
184.	člen
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in drug6 splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
-	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
-	varstvo pri delu,	v
-	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj obču1^
-	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah zdf ženega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnos ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
-	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih
družbenih področjih,	e
-	obvezno združevanje organizacij združenega dela v posl°
-	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih	s
vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega de sredstvi, ki so last občanov,
-	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in J hovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zb°^ Zbor združenega dela samostojno obravnava gradivo, zavze.a
stališča in delegira delegate v zbor združenega dela skupščine tn® Ljubljana in skupščine SR Slovenije oziroma imenuje skupino ne gatov za obravnavanje gradiva, sprejemanje stališč in delegh3 delegatov za zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljan' skupščine SR Slovenije.
Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, ka
delegacije se združujejo v konferenco delegacij, zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine in določa sklad-n° z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih skupščin občin delegate za zasedanja zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
185.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more niti sprejeta, če jo ne sprejme zbor združenega dela.
186.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
~ sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
" obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
" obravnava kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja KS v občini,
obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja Jn predloge,
obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, P°ti, parkov na območju občine,
obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest in urejanje prometa na njih,
spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti ?aradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora ln sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajujejo delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
daje pobudo za postopek za samoupravno sporazumevanje kra-jevnih skupnosti,
obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in obča-n°v v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in
sklepih,
^drži izvršitev splošnega akta naj višjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
Opravlja druge zadeve iz področja samoupravnih pravic delovnih Judi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora, °bravnava gradivo, zavzema stališča in delegira delegate v zbor °bčin skupščine mesta Ljubljana oziroma imenuje skupino dele-©tov za obravnavanje gradiva, sprejemanje stališč in delegiranje delegatov za zbor občin skupščine mesta Ljubljana.
187.	člen
(kJjkupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na po-?(j ju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zbo3VStVa 'n socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z ob,roni združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar n ‘nska skupščina odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejav-teh samoupravnih interesnih skupnosti. pre kupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz n0slSl'jega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skup-^ o enakopravno:
sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske ^upščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna j ^upravna interesna skupnost ustanovljena,
°ločajo politiko na področju dejavnosti posamezne samo-
-	sPravne interesne skupnosti,
Pojemajo plane in programe in dejavnosti na področju po-
-	JUezne samoupravne interesne skupnosti,
ločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti ustanov
in zavodov,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
188.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo delegate za zbor občin skupščine SR Slovenije,
—	volijo predsednika in člane predsedtva SR Slovenije,
—	odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti,
—	razglasijo sklep o podelitvi nagrad in priznanj občine,
—	opravljajo druge zadeve po tem statutu in poslovniku skupščine.
189.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori "morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
190.	člen
Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavljajo vprašanja.
Zbori v okviru svojega delovnega področja zahtevajo poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
191.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
192.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
193.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančnejše določa delovna področja zborov, enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori skupščine občine, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo skupščine občine in njenih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov
194.	člen
Skupščina občine ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov v zborih skupščine občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednika so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
195.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
196.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvo-
ljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja.
197.	člen
Predsednik predstavlja skupščino občine; sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine; skrbi, da se dela po poslovniku skupščine občine, podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema na skupnih sejah ali kadar jih sprejemajo zbori skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti; opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
Če je predsednik skupščine zadržan ga nadomešča podpredsednik.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov občin skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
198.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
199.	člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta.
204.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi skupščina občine z odlokom na predlog predsedstva skupščine.
6. Delovna telesa skupščine in zborov
205.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa.
Odlok o ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela.
206.	člen
Zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, lahko ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge'
207.	člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za razvoj krajevnih skupnosti,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno-pravno komisijo.
200.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi sekretar skupščine. Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
201.	člen
Predsedstvo občine:
-	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti.
-	skrbi za sodelovanje s skupščino SR Slovenije, skupščino mesta Ljubljana in skupščinami skupnosti občin,
-	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
-	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika,
-	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine,
-	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine,
-	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
202.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sei predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
5.	Sekretar skupščine
203.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine, in je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren skupščini občine.
208.	člen
Način dela in druga vprašanja, ki so pomembna za delo zborov in njihovih delovnih teles, se določi s poslovnikom.
209.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima komisijo za verifikacijo p°' oblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastili11 imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo skupščine ozirom3 zborov.
VI.	IZVRŠNI SVET
210.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakono > predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, družbenih dogovoro in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa skupščin3
za izvrševanje družbenega plana občine.
ie h1
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanj razvoj občine in je odgovoren skupščini v okviru pravic in dolžn ^ sti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenj3,, občini ter za zagotovitev celovitosti, kontinuitete in dogovorjen1 ciljev pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini. .
Izvršni svet je odgovoren skupščini za usmerjanje in usklajevanj dela občinskih upravnih organov pri izvajanju zakonov in drug^. predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine ter za p01 tiko pri izvajanju nalog z delovnega področja upravnih organov. v Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi m okviru ustave in zakonov, tega statuta, odlokov in drugih predplS° ter splošnih aktov skupščine občine.
211.	člen
Izvršni svet:	|j.
—	izvaja politiko skupščine občine in skrbi za izvrševanje te p°
—	skrbi za izvajanje zakonov in drugih predpisov družbenega P*3tL
in proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov sK r ščine občine,	, jjj
—	predlaga skupščini	občine izdajo odlokov in drugih spl° ^
aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine m ključni račun o izvršitvi proračuna,
—	izvršuje proračun občine,	,njh
—	daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih spl° aktov, kijih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
~ izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščdne in posameznih zborov,
~ skrhi za izvajanje politike ljudske obrambe, določa predlog obr ambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v izjemnih ra:z merah,
~ vsi daj uje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb za izvajanje zakonov in drugih predpisov, izvrševanje politike odlokov in drugih splošnih aktov skupščine o.bčine in nadzoruje zakonitost njihoveg;a dela,
1predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina občine in predlaga ukrepe za izboljšanje njihove organizacije in dela,
daje soglasje k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinskih upravnih organih in strokovnih službah,
- daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
~ ustanavlja svoja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti,
~ opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakoni, tem statutom in drugimi predpisi skupščine občine.
212.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih in drugih predpisih, v družbenem planu in drugih splošnih aktih izražena politika skupščine občine.
213.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. '
214.	člen
. Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov 111 določeno število članov.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
Predsednika izvršnega sveta voli skupščina občine na podlagi uuienja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na Podlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije 53 volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predstojnike občinskih uPravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta ter funkcionarje, ki vodijo °bčinske upravne organe, voli oziroma imenuje skupščina občine 23 štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
Člani izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske uPravne organe, so lahko igemoma ponovno izvoljeni oziroma 'uienovani še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, o katerih odloči skupščina občine. Za predsednika izvršne-® sveta je lahko ista oseba izvoljena samo dvakrat zaporedoma. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini bčin,e razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novilL
215.	člen
•‘-lani izvršnega sveta ne morejo biti predsednik ali član organa Qjavljanja organizacije združenega dela in druge samoupravne J&mizacije in skupnosti, predsednik ali član izvršnega organa Povijanja v teh organizacijah in skupnostih, individualni pošlo-dni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne ■Ionizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslo-os h®a or8ana takšne organizacije in skupnosti, kot tudi ne druga eba, katere funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi 'Houpravni organizaciji in skupnosti je nezdružljiva s funkcijo ana izvršnega sveta skupščine občine.
216.	člen
Predsednik izvršnega sveta dela in odloča o delu v izvršnem Voh- Podstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih m / ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter Pisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sarp določi.
217.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odločal z večino glasov vseh članov.
218.	člen
Izvršni svet obvešča skupščino občine oziroma posamezne zbore o svojem delu, o izvajanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter o izvajanju politike skupščine občine na njihovo zahtevo, po lastni iniciativi, najmanj pa enkrat letno.
Izvršni svet lahko predlaga skupščini občine oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščini.
219.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu obravnava in odloča skupščina občine.
Če skupščina občine izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
220.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej skupščine občine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
221.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet in za delo upravnih organov, kijih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike skupščine občine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in dati pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
222.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov za katere predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov,ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
223.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti'ter organov družbenopolitičnih skupnosti, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so dolžni dati podatke in pojasnila.
224.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član mora svoj odstop obrazložiti.
225.	člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
226.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine.
227.	člen
Skupščina občine z odlokom podrobneje dotoči organizacijo izvršnega sveta, način njegovega dela, razmerja izvršnega sveta do skupščine občine in njenih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, ustanavljanja delovnih teles izvršnega sveta in druga vprašanja pomembna za delo izvršnega sveta.
VII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
228.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo občinski upravni organi in strokovne službe. Občinski upravni organi izvršujejo zakone in druge predpise, odloke in druge splošne akte ter politiko, ki jo je dotočila skupščina občine in izvršni svet in zagotavljajo izvrševanje določene politike.
Občinski upravni organi odgovarjajo za stanje na področjih za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na teh področjih, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in skupščini občine.
Občinski upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine občine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov skupščine občine.
Občinski upravni organi samostojno odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte kadar so za to pooblaščeni ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
229.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Občinski upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami skupščine občine in izvršnega sveta.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
230.	člen
Občinski upravni organi s svojim delom zagotavljajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, občinski upravni organi sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine.
231.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo na področjih na katerih je izvrševanje določene politike, zakonov, drug ih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Kolegijski upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je potrebno za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma sta lno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijam in skupnostmi ter družbenopolitič nimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju rnilog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajamju dogovorjene politike, pri izvrševanju zakonov in drugih predpi.so'7 ter splošnih aktov.
232.	člen
Strokovne službe ustanovi skupščina občine na predlog izvršnega sveta z odlokom.
Strokovne službe imajo položaj občinskega upravnega organa.
233.	člen
Podrobnejšo organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, delovno področje in naloge ter razmerja do skupščine občine in izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, delovnih in samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, dotoči skupščina občine z odlokom.
234.	člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki. Predsednik kolegijskega organa je predstojnik tega upravnega organa.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje nalog ter za pravilnost in zakonitost dela.
235.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine občine in izvršnega sveta osebno odgovoren skupščini občine in izvršnemu svetu.
236.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati skupščini občine, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
237.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da . ne smejo objaviti.
238.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge občinskih upravnih organov, sestavljajo eno ali več delovnih skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakonov ter predpisov skupščine občine-
Skupščina občine zagotovi sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov1.
239.	člen
Z odlokom skupščine občine izdanim na podlagi zakona ''e lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam-društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določena razmerja širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih i'1 da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine izdanim na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, ter pravice skupščin6 občine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
Vm. DRUŽBENI SVETI
240.	člen
Ustanovijo sse družbeni sveti, katerih naloga je stalno sodelovanje med organi skupščine občine in družbenopolitičnimi organizacijami v občini ^občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet).
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinac ijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij gle.de določanja ter izvajanja politike in izvajanje družbenega nadzora nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
V delu družbenih svetov se zagotovi tudi sodelovanje ustreznih znanstvenih ir,' stroko vn ih dejavnosti.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom skupščine občine v skladu z" družb enim dogovorom. Z odlokom se določi področje dela, sestav in natčin de,la družbenih svetov.
241.	člen
nopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori skupščine občine ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori skupščine občine ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina 'samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori skupščine občine oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Ptedlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora skupščine občine ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Družbeni sveti t« lahko ustanovijo tudi pri posameznih upravnih 0rganih ali za posamezna področja upravnega delovanja za obravnavanje vprašanj, ki se nana šajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpis ov, odlokov ter drugih splošnih aktov, kot tudi za spremlja nje dei'a teh organov in izvrševanje družbenega nadzora nad njihovini delom.
Družbene svete iz prejšnjega odstavka ustanovi s predpisom izvršni svet na podlagi,družbi enega dogovora in v skladu z odlokom skupščine občine. V predpisu se določi področje dela, sestav in način dela teh družben ih sve tov.
IX AKTI SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
242.	člen
Skupščina občine in nj eni crgani sprejemajo predpise in splošne akte ter druge akte v okviru svodih pravic in dolžnosti.
243k 'člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisije skupšči ne ob čine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in ^age samoupravne organizacije in s kupnosti.
. Vsak zbor lahko predlaga s prejer n predpisa ali splošnega akta, ki Je v pristojnosti drugega zbora.
244. člem
Predlagatelj odlokov in drug;ih sp lošnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in d°lžnosti,
Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug P°°blaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje
mnenje.
Skupščina občine je pred sprejetjem takega akta dolžna obrav-vati mnenja izvršnega sveta.
245.. člen
j. Odloke in druge splošne akte sprejema skupščina občine v dvo-aznem ali enofaznem postopku.
.Skupščina občine sprejema v dvofazmem postopku odloke in uge splošne akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti ^ °vmh ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in uPnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
°l°čbe drugega odstavka tega člena m; veljajo za sprejemanje °kov o začasnih ukrepih.
246. člen
gftedpis ali splošni akt, ki ga sprejema zb or, je sprejet, če zanj uJe večina vseh delegatov tega zbora.
248.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bU sprejet, nastala za družbene skupnosti občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji vefavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
249.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo skupščina občine in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
250.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov skupščine občine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
251.	člen
Predpis ali splošni akt mora biti objavljen v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov, se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporablja za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
252.	člen
Predpis ali drug splošni akt skupščine občine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
X JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
247. člen
delu[eC*Pis a** drug akt, pri katerem sprejeman ju enakopravno so-inte J° zk°r* skupščine občine ali zbori in skupščina samoupravne resne skupnosti, oziroma h katerem je po tem statutu družbe-
253.	člen
Delo skupščine občine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samo-
upravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
254.	člen
Seje skupščine občine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo pri delu skupščine.
255.	člen
Skupščina občine, organi samoupravnih interesnih skupnostim organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ah samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združčnega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
256.	člen
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti samoupravne interesne skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in sredstvi javnega obveščanja.
257.	člen
O delu skupščine občine in njenih organov obveščajo javnost predsednik skupščine občine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
258.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost in ki se ne smejo objaviti.
259.	člen
S področja dela skupščine občine in njenih organov so tajni in se ne smejo objavljati:
-	podatki iz občinskega obrambnega načrta,
-	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
-	podatki o organizaciji civilne zaščite,
-	podatki o orožju, opremi in objektih ljudske obrambe,
-	drugi podatki, za katere tako sklene skupščina občine.
260.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambo države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XI. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
261.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
262.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v skupščini občine in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skupščina občine je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini občine so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje skupščina občine.
263.	člen
Funkcionarji skupščine občine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru pravic, dolžnosti in pooblastil.. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega diela lahko fikup-ščina občine funkcionarju postavi vprašanje njegove zaupm.ce, ga odpokliče ali razreši funkcije.
264.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizach/j in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Skupščina občine iz prejšnjega odstavka in drugi -pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potreb ne ukrepe.-. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
265.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORG,ANIZACIJAMI
266,člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje obči* na z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v &'klad.ui z ustavo, tem statutom, statutom mesta Ljubljana, drugimi piredpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupno:$tnni spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna h1 druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
26'7. člen.
Pri uresničevanju svojih pravic obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom sku pščina občine sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami zdru ženegu dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi same-upravnimi organizacijami in skup* nostmi v občini.
'268. člen
Skupščina občine in nj eni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in njeninu organi. Pri uresničevanju tega sodelovanja skupščina občine iu njeni organi zlasti:
-	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družb-enega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno -politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini.
-	predlagajo v obravnavo vprašanja iz pristojnosti mesta Ljubljana ter sprejem odlokov in - drugih splošnih aktov,
-	sodelujejo pri oblikovanju programov dela skupščine mesta Ljubljana in njenih org,anov.
Za reševanje vprašanj,, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo skupščina občine in. njeni organi s skupščino mesta Ljubljana in njenimi organi tudi t ako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblik6 sodelovanja.
269.	člen
Skupščina občin e in njeni organi sodelujejo s skupščin0 Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki s° skupnega pomena ;za občino in Socialistično republiko Slovenijo-Skupščina občine in njeni organi dajejo predloge, mnenja stališča o predlogi h aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavaj0 skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
270.	člen
, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti ln solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne 0rgane, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega POniena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z j^ogimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravlja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi Ujed delovnimi ljudmi in občani v temeljnih in drugih samouprav-organizacijah jn skupnostih.
271.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja balistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju Medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, uit urne m in drugih področjih družbenega življenja, občina Prejme listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični e(lerativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine skupščina občine. Z listino o pobratenju občini določita program medsebojnega delovanja in način sprejemanja programa.
272.	člen
re \ s.LIadu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne Publike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne °ljubne koeksistence, nevmešavanja v notranje zadeve in na tujzadevunjjh m svetovni mir, sodeluje občina z organizacijami v
5(111 SPREMEMBA statuta občine
273.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: skupščina občine, u_ni zbori ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samo-pQ,avnc interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenost st' 06 or8an*zaclje in druge samoupravne organizacije in skup-
274.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta in o uvedbi postopka za spremembo statuta odloča skupščina občine na seji vseh zborov.
275.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija skupščine občine osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta da skupščina občine v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija skupščine občine predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora skupščine občine.
276.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta v skladu z njegovimi temeljnimi načeli lahko razčlenijo ali dopolnijo s statutarnim sklepom. Statutarni sklep se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
277.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih mora po določbah tega statuta sprejeti skupščina občine, morajo biti sprejeti najkasneje do 31. 12. 1978.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem statutom usklajeni tudi predpisi skupščine občine in njenih organov, sprejeti pred uveljavitvijo tega statuta.
278.	člen
Delovna telesa skupščine občine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih skupščine občine.
Upravni organi in službe nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po veljavnem odloku skupščine občine.
279.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine, ki ga je sprejela skupščina občine na seji dne 28. 2. 1974.
280.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.

predlogi in pripombe:
_ _________________—-- " —»■ • ^..............- . .....................~ ....... .............>
PREDLOGI IN PRIPOMBE:
V
PREDLOGI IN PRIPOMBE:
PREDLOGI IN PRIPOMBE:
Priprava za tisk:
I)\HMh
bep - Tisk:	tiskarna ljudske pravice