Kako je daees na Jap^nske&n Dne 27. septembra je radi vedno večje ponioči Amerike Angliji bila v Berlinu podpisana vojaška trozveza: Nemčija-Italija-Japonska s ciljem, da se prepreči ameriška pomoč Angliji. S podpisom te pogodbe je Japonska nehote stopila pred oči skoraj vseh prebivalcev Evrope, kajti s pogodbo je bila tako rekoč potegnj.na v krog vojsknjočih se držav v Evro•pi. Zato je prav, da si tudi bralci »Slov. gospodarja« ustvarijo jasno sliko o vrednosti japonskega zavezništva in temu namenu naj služijo sledeče vrstice. Odvisnost Japonske od Amerike Odkar je v Evropi vojna, je Japon&ka postala popolnoma odvisna od Zedinjenih držav Severne Amerike. Od Nemčije ne more nie več dobiti, od Anglije pa tudi ne. Leta 1939. je japonski uvoz raznih strojev, bakra, železa in jekla iz Amerike neverjetno narasel. L. 1938. je 56% vojnega materiala, ki so ga Japonci uvozili, odpadlo na Ameriko in samo 21% na Anglijo. V letu 1939. so pa Japonci kupili od Amerike že 90% svojega celokupnega uvoza železa in jekla, 90% gasolina, 94% avtomobilov, kakor tudi velike količine špecialnega jekla in raznega drugega. blaga, tako da znaša vsota, ki so jo Japoaci plačali v letu 1939. Američanom za kovine, nafto itd. 10 milijonov dolarjev. Ali more K_tsija nuditi Japoncem te, kar jkt\ »udi Amerika? Če bi Rusija, ki je svoje koristi zvezala Ł koristmi Nemčije z nenapadalno pogodbo lanskega leta, dala Japoncem odvišek kovin ir nafte, bi tega blaga Japonci ne imeli s čim plačati. Oni, ki govore o možnosti, da se Japonska pridruži Rusiji, kažejo popolno nepoznanje Japonske izvozne trgovine. Japonski izvoz namreč sestoji v glavnem iz surove svile, ki jo delajo iz uvoženih surovin, iz konzerviranih rib in sadja ter raznih otroških igračk, torej iz samih takih stvari, ki jih Rusija pod nobenim pogojem ne potrebuje in katere Rusi sami proizvajajo v zadostni količini. Japond ne morejo oskrbovati Rusije s stroji, kvalificiranimi delavei in inženirji, kajti teh Japoncem samim zelo primanjkuje. Z eno besedo: Japonci ne morejo oskrbovati Rusije s tem, kar Rusi potrebujejo, in prav tako Rusi ne morejo nuditi Japoncem tega, kar oni potrebujejo za vojskovanje. Ia Kitajska? S svoje strani bi Japonci bili pripravljeni, nuditi Rusom velike ugodnosti, da bi s tem prenehUa ruska pomoč Kitajski. Toda malo1 verjetno je, da bi Japonci pri tem uspeli prej, preden bodo Američani začeli proti Japoncem izvajati najstrožje ukrepe. Japonski osvajevalni cilji ne bodo mogli biti ustvarjeni, če bo P.usija oskrbovala Čankaišeka in če bo istočasno Japoneem onemogočen uvoz iz Amerike. Lahko se postavi vpraš__ije: ^e Rusi ne morejo pomagati Japoncem, tedaj ne morejo pomagati niti Kitajcem? Toda stvar je drugačna. Kitajska se v tej vojni naslanja na svojo številčno nadmoč v ljudstvu, dočim je Japonska jsasnovata svoje vojne pohode na modernem orožju. Radi tega lahko Kitajska nadaljuje svoj odpor tudi z zmanjšanim oskrbovanjem v orožju, ki Ji ga nr.dijo Rusija, Amerika in Anglija, dočim Japonci ne morejo zmagati na Kitajskem, niti obdržati že osvojenega ozemlja, če ne bodo imeli dovolj modernega orožja in drugih za vojskovanje potrebnib. pripomoekov. Namesto novega reda — aov nered Japonska je doslej uspela samo, da ustvari >nov nered« v vzhodni Aziji. Kitajska vlada, ki vzdržuje zveze z demokratsftimi silami, še vedno drži v iabu vse kitajske pomembnejše sile in osebnosti. Vsi Kitajci od najnižjih do izobražencev, bankirjev in srednjega stanu, žele, da se domovina razvija na demokratski podlagi s pomočjo inozemskih posojil in urejene trgovine s tujino. Ako pa Amerika ne bo v dovoljni >eri delaJa na to, da obdrži svobodno Kitajko, bo Kitajska mnogo prej padla pod oblast " oljševizma, kot pa pod japonski fašizem. Ja|H«ici protestirajo Velika japonska podjetja niso do danes bila proti vojnim krogom, ker je industrija yrav tako kot vojska želela dobiti oblast nad bogato Kitajsko. Dokier je zmaga na Kitajskem Izgledala lahka in dokler Amerika ni nastopila proti novemu redu v vzhodni Aziji, so vsi Japonci pričakovali koristi od zasedbe Kitajske. Toda ameriška prepoved izvoza, kitajski odpor, katerega ni konec, finančna kriza in ogromni državni Droračuni, katerih Japonci še niso nikdar doživeli, je vse preobrnilo. Narod protestira zaradi pomanjkanja riža, rib, zelenjave, premoga itd., radi eesar ne more delati induBtrija, ki je vsled tega tudi spremenila svoje mišljenje. »Suhi in lačni politižarji«, kakor piše vladni tisk, so začeli d-i-igati glave in napadati vlado. Ton tiska, ki je podvržen strogi cenzuri, napnjveduje, da mnogi elementi smatrajo, da je prišel njihov čas. Listi in narod so se začeli spraševati, kdaj se bo končalo tistvarjanje no- vega reda v vzhodni Aziji. Članek v razširjenem listu »Kokuminu« je odkrito povedal razpoloženje narodnih mas a sledečo ugotovitvijo: »Obstoji meja narodnega potrpljenja in prenašanja trpljenja. Vlada si mora postavljati cilje, katere narod v resnici lahko nstvari. Narod ne more brezkrajno trpeti. Sedanje prilike predstavljajo dolgo pot, kateri se ne vidi konee in katera nima končnega cilja.« * Iz gornjih bežnih slik si lahko vsak bralec »Slov. gospodarja« ustvari jasno sliko o položaju Japonske z ozirom na sedanje razmere na svetu.