253. številka
Ljubljana, v ponedeljek 5. novembra
XVI. leto, 1883.
!«haja vsak dan sveder, isimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ij sk o-ogerske dežele sa vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za tetrt leta 4 gld., j 'den mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden me<ser 1 gld   lu kr. Za  pošiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaAa. Za oznanila plačnje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, m p«. 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — 0 r e ckn+Bt*© in upravništvo je v Ljabljaui v Krnim Kolmaoa hifti .Gledališka stolna". D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vue ndm nistrativne btvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za četrt leta .......3 gld. 30 kr.
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta .......4 gld. — kr.
n jeden mesec.......I   „ 40 „
Upravništvo ,,8lov. Naroda".
Deželni zbor kranjski.
(XV. (zadnja) seja dne 20. oktobra 1883.)
(Dalje.)
Poslanec dr. Poki u kar poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za i. 1884
Plače učiteljev po odbitku prihrankov na inter-kalarijib znašajo 184.388 gld. in se razdele za šolske okraje: Postojina 24 350 gl.; Kočevje 22.200 ^1.; Krško 19.050 gld ; Kranj 18.400 gld.; Ljubljanska okolica 15 600 gld.; Litija 15.963 gld.; Logatec 14.750 gld.; Radovljica 13.400 gld.; Novo Mesto 17.163 gold.; Kamnik 13 050 gold.; Črnomelj 13.050 gld. Znesek skupne zaklade znaša 17.782 gl. V primeri s potrebščino 212.920 gld. Be kaže primanjkljaja 195.138 gld. V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode leta 1884 18%na priklada na vso predpisano svoto vseh  neposrednih  davkov, tedaj
LISTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) (Dalje.) Tretje poglavj e.
Minulo je precej časa, a zdravje Dubrovske^a bilo je de vedno slabo. Napadi blaznosti se sicer neBO več ponavljali, pa njegove sile so znatno oslabele. Pozabil je svoja prejšnja opravila, le pored-kem šel je iz sobe in bil je zamišljen po cele dneve. Jegorovna, dobra starka, ki je nekdaj stregla njegovemu sinu, bila je zdaj njegova postrežnica. Pazila je nanj, kakor na otroka, pravila mu je, kdaj je čas obedovati in iti spat, pitala ga je in pokla-dala ga spat. Andrej Gavrilovič jo je poslušal; razen ž njo ni z nikomur občeval. On ni bil v stanu misliti o svojih zadevah, o gospodarstvu, in Jegorovna je spoznala, da je neobhodno potrebno, naznaniti vse mlademu Dubrovakemu, ki je služil v nekem gardinem polku in bival zdaj v Petrogradu. Odtrgavši list iz knjige za stroške, narekovala je kuharju Haritonu, ki je jedini znal čitati in pisati
zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi prikla dami vred pri zemljiškem, bišno-razrednim in pri davku od hišnih najemŠČtn, pri pridobnini in pri do-hodkarini, izimši vse predpisane davke mesta Ljubljanskega. Finančni odsek konečno deželnemu odbora naroča, pridobiti temu sklepu Najvišje potrjenje.
V občnej razpravi nasvetov finančnega odseka oglasi se poslanec baron Apfaltrern. On pravi, da se pri sedanjem proračunu se ve da ne da ničesar spremeniti in 18%na doklada se mora dovoliti. A čudna je izjema Ljubljanskega mesta, ki ima le 10%no šolsko doklado, dežela pa bode dospela v kratkem k 20% dokladi. Defela tedaj plačuje že skoraj dvakrat toliko za svoje ljudske šole, kakor Ljubljansko glavno mesto. Če se trdi, da mnogo otrok z dežele obiskuje Ljubljanske šole, zgodi se to le v jako malem številu, kar se tiče po mestu Ljubljanskem vzdrževanih ljudskih šol, kajti večina otrok z dežele zahaja v učiteljske vadnice. Gospod baron počne sedaj razdeljevati, da se hoče Ljubljana obdati s kitajskim zidom in več jednakih neslanosti), ako ne odpira svoje šole otrokom z dežele. Tudi toži baron Apfaltrern, da se v Ljubljani plačuje mnogo davkov, ki zadevajo vso deželo, tako južne železnice davek, po katerem odide deželi 12.000 gld. davka, mnogo industrijalnih družeb doneski itd.
Konečno baron Apfaltrern predlaga, da se de želnemu odboru naroči, naj o tej zadevi poroča v prihodnjem zasedanji, da se razmerje mej deželo in Ljubljanskim glavnim mestom zjednači.
Poslanec župan Grasselli odgovarja, da mu ne pride na misel tajiti, da Ljubljansko mesto do sedaj res razmerno manj potroši za šolske namene, nego dežela. Govornik pravi, da poklada posebno važnost na besede: do sedaj. Ako se usoja vprašati si. zbor, zakaj se je Ljubljansko mesto takrat,
v Kistenjovki, pismo, katero je še tisti dan odposlala na pošto.
Čas je, da seznanimo čitatelja s pravim junakom naše povesti.
Vladimir Dubrovski odgojeval se je v kadet-skej šoli in stopil je iz šole kol praporščik v gardo. Oče ni vorčeval za njegovo prilično vzdrževanje in mladi mož dobival je z doma več, kakor je mogel pričakovati. Vroče krvi in čestilakomen, dovoljeval si je razkošne zabave, kvartal je, zabredel v dolgove, malo brigajoč se za bodočnost, mislil je mimogrede, da bo prej ali slej mogel vzeti bogato nevesto.
Nekega večera, ko je sedelo nekaj častnikov pri njem, valjajoč se po divan u in kadeč tobak iz jantarjevih pip, podal mu je njegov sluga GriSa pismo, katerega naslov je osupnil mladega moža. Hitro ga je razpečatil in prečita 1 sledeče:
„Gospod naš, Vladimir Andrejič, jaz, tvoja stara varuhinja, predrznem se ti pisati o zdravji tvojega oteta. On je jako slab, včasi se mu meša in cel dan sedi kakor neumno dete — pa življenje in smrt je v božjih rokah — pridi ti k nam, ljubeznivi sokol moj, pošljemo ti konje v Pesočno naproti. Čuj, okrožno Bodišče hoče oddati nas Kirili Petroviču Trojekarovu — ker smo mi njegovi, kakor
ko se je delala postava za Bolske troške, eksimiralo od dežele, bil je uzrok ta, da je bilo za deželo 12% doklade, za Ljubljansko mesto pa 10%. A to se je storilo zaradi tega, ker se je vedelo, da bodo šolski stroški v Ljubljani kmalu narasli za več odstotkov. Do sedaj je bilo meslV \jubljanskemu še mogoče izhajati s to doklado, zanaprej tega ne bo več mogoče. Treba bode zidati kmalu novo poslopje za deško ljudsko šolo in, ker sti že obe mestni ljudski deški šoli prenapolnjeni, treba bode ustauoviti tretjo mestno deško šolo. Nič manj pa bode mestu Ljubljanskemu misliti na to, da ustanovi meščansko šolo v Ljubljani, kakor to ljudska šolska postava določuje. Misel, mesto L;ubliansko oprostiti deželnih naklad, bila je tedaj za deželo jako praktična in dvomiti je, bo ie li deželi na korist, ako se m-lia izimno stališče Ljubljanskega mesta; kajti do sedaj vladala je štedljivost in ni se storilo več, nego kar zahteva zakon in faktične razmere.
Trditvi g. barona Apfultrerna, da obiskuje večina šobkih otrok l dežele šolo učiteljske vadnice, se ne more pritrditi, kajti dasi nema mnogo občin v Ljubljanskej okolici svoj h šol in prihajajo učenci iz vseh krajev dežele v Ljubljano v ljudske šole, kakor se vidi to iz izkazov vodstev ljudskih šol, zamore se VBprejeti le jako neznatno število v ljudsko šolo učiteljskega izohraževališča, kajti v tem zavodu omejeno je število učencev za vsaki razred le na 40. Sumničenje, da bi se hotel graditi okrog Ljubljane kitajsk zid, zavrača govornik v <iuenu Ljubljanskega stanovništva z vso odločnostjo. On svari, da bi prišlo do kakega protivja mej glavnim mestom in deželo, kajti drug potrebuje dnuega. Sklicaval se je baron Apfaltrern tudi na to, da Ljubljansko mesto dobi odškodnino, ker odstopi od svojih pravic do lice*luega poslopja. Govornik pravi, da se jako nerad dotikava te zadeve, a vender mora opozoriti,
pravijo, a mi smo od nekdaj vaši — še nikdar neBmo tega slišali. Ti, ki živiš v Petrogradu, sporoči to očetu-carju, on ne bo dopustil nam škodovati. Zdaj OsUnem verna .služkinja, varuhinja Arina Jegorovna IJuzirjovnu."
Vladimir Dubrovski prečital je večkrat te jako nerazločne vrstice. On je zgubil svojo mater v de-tinskih letih in svojega očeta skoro poznal ni, kajti pripeljali so ga v Petrograd, ko je spolnil osmo leto. Pri vsem tem bil je romantično navezan nanj, in je tem bolj ljubil rodovinsko življenje, kolikor manj je užil tihih radostij.
Misel, da zgubi svojemu očeta, mučila je njegovo srce, a položaj ubogega bolnika, katerega je uganil iz pisma, ga je strašil. Predstavljal si je ubo-zega očeta, ostalega v pustej vasi v oskrbi neumne starke in poslov . . . trpečega in ugasujočega v telesnih in duševnih mukah. Vladimir Andrejevič očital si je neodpustljivo neskrbnost. Dasi ni dolgo dobil nobene vesti od očeta, vender se ni potrudil kaj po-izvedeti, misleč, da se je podal on na potovanje, ali pa da ima preveč skrbij z gospodarstvom.
Sklenil je, potovati k njemu, in celo odpovedati se službi, ako bi očetova bolezen zahtevala njegove navzočnosti.   Tovariši odšli so, zapazivši nje-
razloženi v skupnem znesku z 1,347 345 gld.; torej z letnim zneskom 215.575 gld. 20 kr. ali, po odračunjenji davkov, ki se imajo vsled elementarnih nezgod vsako leto odpisati, v okroglem znesku 2000 gld. z ostalim zneskom 213.575 gl. 20 kr. ali v okroglem znesku 213 000 gld. b) z 20°/„-no priklado na davek užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in sicer od letnih najemnin, katere so ravno tako v proračunu zaklada zemljiške odveze za leto 1884. posamezno navedene z letnim zneskom 66 900 gl.
torej skupaj V  primeri z zgorajšiijim primanjkljajem kaže se k'Miečni primanjkljaj v znesku .
279900 gld. — kr.
123
47
natančnostjo. Vsi stroški za slavnost utegnejo znašati 70 000 gld., morebiti še toliko ne; /uradi tega pa, če ne bo posebnih okolnostij, ne bode treba posebne priklade na davke, niti prodaje deželnih obligacij, ampak deželni odbor misli, da ne bodo slavnostni stroški za zdaj pokrili iz blagajničnih preostankov.
Poslanec Svetec predlaga, naj se, ker so se vse posamične točke deželnega proračuna deloma že v deželnem zboru, deloma v finančnem odseku pre-tresavale, vzprejme ves proračun en bloc.
Predlog se vzprejme. Proti dovoljenju proračuna narodnemu deželnemu odboru glasujejo le poslanci „velikega" posestva, hoteč s tem izražati nezaupanje, (jjaije prih.)
kateri se bode pokril iz obstoječe blagajnične gotovine.
Finančni odsek torej nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene :
1. Skupna potrebščina deželnega zaklada /a I. 1884 v znesku 409.688 gld. 13 kr. in dohodki v znesku 129.609 «ld  66 kr. se potrdijo.
2. Za potrebno zalogo primanjkljaja v znesku 280 023 gld. 47 kr. naj se zi leto 1884. pobira
a) 16%-na priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi prikladami vred;
b) 20°/0-na priklada na u>. tnino od vina, vinskega in Sadnega mosta ni od mesa, in se
c) konečni  primanjkljaj  pokrije  iz  obstoječe blagajnične gotovine.
3. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Najviftje potrdilo za te sklepe«
V generalnoj debati oglasi se poslanec Luck-mann vprašaje, zakaj se ni uvrstilo v proračun prihodnjega leta pokritje stroškov za deželno slavnost šeststo'etnice. Nemška manjšina mora sedaj, ko preide uprava deželnega premoženja po šestletnem prestanku zopet v nasprotne (narodne) roke, biti jako o ur/ni!, da se bode zn..lo. kako je narodna stranka gospodarila. Zaradi tega bi bilo njegovej stranki, pravi g. Luckmann, jako povoljno, da bi bil račun o slavnosti že predložen.
Poslanec J. M urnik odgovarjaje g. Luck mannu pravi, da računi za slavnost v obče, posebno pa z Ljubljanskim mestom, s katerim so v nekolikej svoti skupni, nese dognani, n ti poravnani. Gospodje deželni poslanci naj bodo preverjeni, da se bode slavnostni račun od deželnega odbora sestavil z vso
Politični razgled.
Rfotraiije dežele.
V Ljubljani 5 novembra.
„Wr. Allg. Ztg.B je pisala te dni o nekih konferencah, katere sta imela dr. Riegrer in dr. I al K
ter pl. S z lav y. O kakih „konferencah" pa tu ne more biti govora, ker nobeden ni imel rnaudatov za pozitivno ukrepanje. Dr. Rieger je le uporabil priliko, da se je sešel z nekaterimi claui ogerske delegacije, ki so mu bili od prej že znani. Naravno, da je prišel pogovor tudi na politične odnošaje mej Ogersko in Hrvatsko, kakor tudi mej Avstrijo in Češko. Priznavala se je obojestranska lojaliteta in poudarjala istina, da se nobetia državna polovica ne umešava v zadeve druge polovice. Nasprotniki izvajajo iz teh pogovorov resnično zavezo Ogrov in Čehov proti Nemcem, kar se pa odločno zanikuje. Dr. Rieger ni imel z ogerskimi polikarji ničesar obravuavati; vender pa sledi iz njegovih prijateljskih pogovorov, da mej Ogri in Čehi obstoje uveti poštenega pr jateljstva.
Ogerska dplejraclfa je imela v soboto vkupno sejo, v katerej so oni odseki, ki so svoje posle že dovršili, predložili svoja poročila. Merito-lična obravnava o teh poročilih se prične v sredo, dotle) pa bole tudi že dognana predloga o okupa-c jskem kreditu. — Poročili odsekov obeh delegacij o proračunu ministerstva za vnanje stvari, koji stn, izdelala delegata grof C1 a m - M a r t i n i c in dr. F a 1 k, sta si bistveno jednaki; obe se naslanjati na izjave, katere je storil grof Kalnokv v obeh odsekih. Poročili konstatujeti povsem prijazno in mirno razmerje monarhije z vsemi državami; sitmo da je poročilo Falkovo obširneje ter Be v dveh točkah razlikuje od Martiaičevega. Prvič poudarja ogerski odsek bolj odločno pravice, koje im« avstro-ogerska monarhija po priznanji Londonske koniereuce na s p o d n j i Dunav; druga različna točka pa zadeva Bolgarijo; poročilo ogerskega odseka zahteva odločnejšo podporo Visoke Po i te od straui signatarnih vlustij Berolinske pogodbe.
„Nemzetl'-u se poroča   iz /a«reb».  da je
preši teden baron Ram bor g potoval v Budimpešto, poro • t ogerskej vladi o stauii v Hrvatskej ter pogovorit se o osobnih vprašanjih, ki so potrebna za imenovanje novega bana. V tem dopisu se tudi poudarja,  da je občna želja,  posebno  pa  onih mož,
da je taci t te kupčije jako neznaten za biagajnico Ljubljanskega mesta. Za odstop pravice na licealno poslopje dobi mesto Ljubljansko 6000 gld., za pospeševanje zgradbe muzeja „Rudolfinum" pa je mesto podarilo 5O0O gld, torej je preostanek jako neznaten, le 1000 gld. Mesto pa je gotovo z veseljem podarilo svoto za zgradbo muzeja, ker je hotelo pospeševati občuo koristno zgradbo. Govornik končaj e pravi, da bi mogel deželni zbor prositi, naj ne vzprejme predloga g. barona Apfultrerna; a tega ne bode storil, temveč ga podpira, naj deželni odbor preiskuje, je-li sedanje stanje deželi na škodo. Sedanje izjemno stanje Ljubljanskega mesta utegne se marsikateremu zdeti krivica, v nekaterih letih pa utegne združenje mesta biti normalno šolskemu za kladu na škodo. (Dobro! Dobro!)
Veliki retorik nemške stranke deželnega zbora, g. Luckman, pravi, da ga veseli izjava gosp. župana Grassellija, da naj vlada mir mej Ljubljanskim mestom in deželo in da se s tem popolnem sklada. 10°/0-na šolska doklada v Ljubljanskem mestu pa je naložena le na ordinarij davkov in plačujejo ga vsa velika društva v L'ubljani> mej tem ko je 18%, na šolska doklada naložena na vse davke. Uraduiki in Blužabniki železnic pošiljajo po vsej deželi svoje otroke v ljudske šole, torej je tudi primerno, da plačujejo za sole istih krajev, koder njih proga teče.
Poslanec dr. vitez Blei\veis-Trsteniški opomni, da je uziok temu, da se v Ljubljani ni šolska doklada povišal«, le v tem, da je bilo Ljubljansko mesto v srečnem položaji, da je dobilo od bankine firme Sothen, katera ni izvršila prvikrat mestnega posojila, 100.000 gld. kot v pogodbi za razrušeuje kupčije določeno svoto. To je bila terna Ljubljanskega mesta, sicer pa bi se bila morala naklada že davno povišati A preteklo bode na stotine let, da se zopet kaj tacega pripeti in prav kmalu bode imelo Ljubljansko mesto, ko bode treba zidati novo šolsko poslopje in otvoriti nove potrebne ljudske šole, 2OV0 in tuiU več naklade za svoje šolske namene.
Pri glasovanji odobri so proračun normalno-šolskega jaklada r/a 1. 1884 in vzprejme se predlog barona Apfaltrerua.
Poslanec dr. Moscue, načelnik finančnega odseka, poroča v imenu odseku o proračunu deželnega zaklada za 1. 1884. 1'oroČevalec pravi, da ju potrebščina izkazana s . . . 109688 gld. 13 kr. skupni znesek dohodkov znaša
pa le........ 129609    „   66 w
tedaj kaže se primanjkljaja 280023 gld. 47 kr., kateri se ima pokriti : a) s 16°/0-no doklado na vse neposredne davke; z.i I. 1884, kateri so v proračunu zaklada kranjsku zemljiške odveze za 1. 1884 na drobno
gov nemir. Ostavši sam, spisal je Vladimir prošnjo za odpust, zažgal je pipo in uglobil se v globoko za-mišljenost . . .
Vladimir Andrejič približal se je k tej postaji, kjer je moral /aviti na Kistenjovko.   Njegovo srce bilo je napolneno z nekim žalostnim predčuvstvom: bal se je, da ne bi  dobil očeta več živega; predstavljal si je otožno življenje,   ki ga čaka v vasi; pustost, pomanjkanje tovaršije in skrbi za gospodarstvo, o katerem ni ničesar razumel. Prišedši na postajo   šel   je   k   nadzorniku   in   poprosil  ga za poštne konje.   Nadzornik ga je vprašal,   kam misli potovati,  potem mu je pa objavil,  da ga konji iz Kistenjovke  čakijo že štiri dni.  Kmalu je prišel k Vladimiru And reje viču stari  kočijaž Anton, nekdaj vodeč ga v stajo in skrbeč  za niegovega majhnega konjička.   Anton je začel jokati, ko ga je zagleda!, priklonil se mu je do tal, povedal mu, da stari njegov gospo I   še  živi,  in  tekel  je zapregati konje. Vladimir Andrejevič zahvalil se je za ponuđeni za-jutrek, in hitel je odpotovati. Anton ga je vozil po stranskih potih, in unel se je mej njima sledeči pogovor :
„ Povej mi   blagovoljno, kaj   ima moj  oče s Trojekurovim V
— Bog ve kaj, dragi Vladimir Audrejič; gospod se je spri s Kirilo Petrovičem, in ta je šel k sodišču — če tudi je sam nekaj sodnika. Pa nam hlapcem ne spodobi se razso.ievati gospodske zadeve; oh zastonj se je upiral pri sodišči vaš oče Kirili Petroviču: s šibo ne prebiješ klade.
„Kakor se vidi, ta Kirila Petrovič dela pri vas, kar hoče !,f
— In prav res je to, gospod: za prisednika se on, slišiš, še zmeni ne, predsednik sodišča je pa vedno gotov k njegovim uslugam; gospoda prihajajo k njemu na poklon: tu se res mora reči, če je le polno korito, se svinje že dobe.
„ Ali je res,  da  bo on vzel naše posestvo V"
— Oh. gospod, slišali smo tako. Pred nekaterimi dnevi rekel je Pokrovski cerkovnik na botrinji pri našem starosti: zt»do?ti ste že postopali in veselili se, kmalu vas dobi v roke Kirila Petrovič; a kovač Mikita mu je rekel: zadosti je Saveljič, ne žali botra in ne vznemirjuj gostov. Kirila Petrovič je sam zase, a Andrej Gavrilovič tudi sam zase — a mi smo božji in carjevi; a na tuje povelje še gumba ne prišiješ.
„Tedaj vi ne marate  priti pod gospodarstvo Trojekurova ?M
— Pod gospodarstvo Kirile Petroviča? Gospod Bog nas obvaruj in nam prizane.si! Pri njem je še domačim slabo; a če dobi nas, ne slekel bi nam samo kože, nego tudi meso. Ne, Bog ohrani nam dolgo Andreja Gavriloviča, a če nam njega Bog vzame, nam ni treba drugega gospodarja, kakor tebe: ti si naš skrbni oče. Ne zapusti nas, in mi se bomo držali tebe.
Pri teh besedah je Anton mahnil z bičem, pri-trknil z vajeti, ter konji spustili so se v dir.
Ganen od udanosti starega kočjaža umolknil je Dubrovski, in zamislil se je. Minulo je več kakor jedno uro, kar ga prebudi Griša s klicem: Tu je Pokrovsko.
Dubrovski je privzdignil glavo. Peljal se je po bregu širokega jezera, iz katerega je tekla rečica, zvijajoča se mej hribi. Na jeduem iz njih, mej gostim zelenim grmovjem, vzdigovala se je zelena streha in belveder ogromne zidane hiše, cerkev ji petimi kupljami in stari zvonik. Dubrovski poznal je ta mesta, spomnil se je, da je tam na holmu dostikrat igral z majhno Marijo Trojekurovo, katera je bila dve leti mlajša od njega in je že takrat obetala biti krasotica. Hotel je kaj izvedeti o njej od Antona; pa nekaka bojazljivost ga je zadrževala. (Dalje prih.)
kojim jV pri srcu odkritosrčni sprava z Ogersko in po-tal dopis — „prati in pepel""! Vam bodem pa povzdig gospoda rstvenega stališča v Hrvatskej, da se rajši danes pisal o nvremenuu tu pri „Fil-pih", o na čelo notranjej u,,avi postav. Vončina, »u sicer    t,cah      kab. fa tako rfa|j _
brez ozira na to. bode li grof Erdodv ban ali pa f. ' ,
grof Sermage. Poslednjemu se daje v Zagrebu več spomeniku nVižmars*ega tabora", in o tem, kar upanja na banski stolec; Vončina bi potem pre- stoji gori zapisano, in pa kje sem dobil ta spome-vzel notranje stvari, Dautović pa naučne in bogo- nik itd. — o vsem tem pa Vam ne zinem niti jedne službene zadeve. trohice več, še toliko ne, kolikor je — „za nohtom
Vliaiajt* alrŽćtVf;. črnega".   Vi,  gospod urednik,  pa vzemite v roke
Komisijon za urejenje crnogorsko-tur- rudeč svinčnik, ter berite in črtajte kolikor se da, »ke meje se ima boriti z velikimi zaprekami. Iz — v prid nas dopisnikov in naročnikov, potem bode albanskega Skadra se poroča „Pol. Corr", da je zopet mir in tihota vladala v nas Slovencih — in pri v T rep š i naletel na hud odpor; prebivalstvo se z vso ^Filipih" brrr'
rilo upira odredbi komisijona, da se ima zemljišče ^       pa povem: 241. številka našega dnev-
razdehti. Vojaška sila se je morala ondu pomnožiti,    ., ,   ,        , ...
tako da jo je vkup 5 bataljonov Tudi v Gusinji n,ka l)tl boile ostala v spominu meni, mojima seni-napravlja Ali-paša vedno še vsakeršuib zaprek. — c»ma in vsem nam, ki stanujemo tu „pri Filipih", Vebki shod Mirid.tov v 14. d..n oktobra je sklenil kakor nam bode v spominu ostalo zasedanje dežel-Porti odposlati prošnjo,  da zopet namesti   glavarja nega zboni kranjskega v letu tisoč osemsto osem
deset in tri, — zakaj,  tega  Vam  pa  ne povem,
Trenk Bib Dodo; to da bi bilo jedino sredstvo, s katerim bi se dala odstraniti obstoječa anarhija mej Miriditj ! ampak  naredim   velikansk  „pomisljai",   tako-le na
Resen spor mej Rusijo in Bolgarijo po ; pr. — ; in zdaj sva brez skrb1, gospod urednik, jaz
nazorih „Moskovskega lista" ni mogoč.   Rečeni list iu Vi, pa naročniki in dopisniki „Slov. Naroda" tudi,
izvaja svojo trditev iz slučaja, da Rusija nema pre- ,n   t0  dQ*  (lobro  nažemu 8rcu! — Vsa druga je z
obilnosti svojih stanovnikov kakor druge dežele, ka- r.     ■ ...       .,    ...    ... ,. ..   ...     .. . „ „ ,
" u •   u-,   i   i *    Tu       «       Dunajskimi Dern*ko-Židov8kitni listi; lete, ti pa ne«
tere se jih morajo iznebiti, da lož|e dihajo;   Rusija      . . ...
tudi nema preooilo podjetnega duha in kapitala, ki j n,al° m,ru P,e(1 ,,ami Slovenci ne po noci ne po
ne bi zamogel v Rusi|i samej dooiti pripravnega to j dnevi, in ta „šara" zaganja se dan na dan nežneje
rišča. Ruska podjetnost in kapital, bodita še tako ve jv nas — in sicer s takim finim tiiktom, kakor —
lika, jedva Zbdoatujeta v preobrazenie domačih za-kladov. To je glavni u/rok, zakaj da Rudija ni nevarna za dežele svojega pokroviteljstva. Vse zanimanje Rusije na vzhodu obstaja le v tem, da se ljudstva, za kojih osvobojenje je Rusija toliko trošila, obvarujejo tu;ega izsesavanja, da ostanejo samostojni ter modvisui, iu pa da obvarujejo svoje ve roizpovedaoje. Srbija naj ostane Srbom, Rumunska Rumunom, Bolgarska Bolgarom iu Grška Grkom. Tako zanimanje se pač ue more imenovati sebično. Zatorej so v/.hodni uarodje od nt kdaj stali na ru-skej stram dobro vedoč, da je Rusija jedino poroštvo njihovega svojstva.
a#. Šentvida  nad LJubljano  3. nov
[Izv. dop.| Kakor na druga pokopališča, lako je tudi na naše v četrtek ljudstvo prostrane na-e duhov« nije kar vrelo, da obišče zojvt jedenkrat svoje, v črne) zemlji spijoče ljube. Res je pokopališče dokaj prostorno, v* nder jih je komaj obseči moglo, kajti naša županija je jedna največjih v celej Kranjski Tudi jaz se pometam med to množico, bodi si da obi&OtfU) gomilo svojih umrlih, bodisi — iz gole radovednosti. Res .^jin bil radoveden, un bodo Šeut-viščinje ktos zopet tako pozabili na gomilo šolskega
dobrotn ka Bitenca, kot vlani. Toda temu ni bilo okoii Surice iu Danj, b tako in vlanska črna nehvaležuost spremenila se ju letos v belo hvaležnost. Ko pridejo namreč po dokom" anej službi božji v cerkvi duhovni v lepem sprevodu na pokopališče, obstopi šolska mladež s svojo zastavo Kaj okusuo okrašeno gomilo Biteučevo in mu zapoje milo nagrobuico Sedaj se Šentviščanom pač ne more iu ue sme očitati črna nehvaležnost, kakor vlani, kajti oni so storili svojo dolžnost s tem, da so okrasili gomilo šolskega dobrotnika, Bitenea. Tudi pevski čitulniški zbor je uastopil, ter prav ganljivo na pokopališči dve lepi nagrobnici zapel, „Ja mica tiha" in „Nad zvezdami". Šentviščanje, pač smete ponosni biti na svoj vrli pevski zbor! Po dokončanih molitvah in obredih si ogledam nekoliko olepšavo grobov in res moram izreči, da je bil vsak grob manj ali več okrašen, tako da čisto opuščenega skoro ni bilo videti. Od nekaterih vencev so pa še mahali lepi trakovi s primernimi napisi. Takoj ko sem ustopil, mi je, talto rekoč, v oči pala neka gomila, kojo so venci krasili. Od jednega teh vencev pa je mahal lep višnjev trak, na katerem koj zapazim napis, žalibog v čisto uapačnej nemščini: „Gewidmet v seiuen Schef*. Ali mora res povsod biti ona blažena gennanščina? Ali bi ne bil boljši in primernejši lep slovenski napis? vz.asti, ker dobro vem, da ranjki, kojega „črne zemlje pokriva odeja", ni bil Nemec.
O«! Filipov 4. uovembra. [Izv. dop.] Lejte, gospod urednik, ko bi jaz danes ta dopis tako pričel in uadaljeval, kakor sem baš onega pred nekoliko dnevi — pripetiti bi se zamoglo zopet, da bi ne prišel naročnikom v roke,  tumveč v peč, kjer bi
recimo na pr. morski valovi ob obale sinje Adrtje, kadar jame gori od Čičarije razgrajajoča burja dohajati, — drveč dalje proti Benetkam in „punti" Piranskej, — mimo Mugglje in Kopra navzdol vse, kar jej pride nasproti! — „Che furbi figli della Germania!" zurenčal bi volkoovcji Irredentar — slovanskega Primorja. In — mi, kranjski Slovenci? Mi bi dali si jermena raz život rezati po zagrizlih fakcijoznih oponentdi uemško-židovske kvalitete! — „Schlum'ru sanft. du deutsches Re.eh t* — S teboj se ba.vil ne bodem jaz danes več! Na — svidenje!
S kom-li. boste dejali, gospod urednik V Mar z nemškim „Schulvereinom" V in njega apostoli? Ma-kari! Pa zakaj li? L'ijte, gosp. urednik, mej tem ko sem mislil poprej celi dojiis napolniti s „Filipskim" vremenom, potegnil je na jedenkrat drug veter in nebo. prej Oblačno, se je zjasnilo, tako da mi sedaj ni treba več govoriti o tem namenu, — dočiin jaz vender ne morem kara izogn-ti se temu tužnemu vetiu, in nadaljujem tuko-le.:
Ko bi Dunajska moža, kakor sta dr. Moril VvVitlof in pa dr. Eduard VVolffhardt, — vedela, kakšno vreme je sedaj pri nas kranjskih Slovencih
— tu gori npri Filipih" in pa — na Gorenjskem
se — zjokala in klicala kakor odtešenik na križi: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si nuji in naklepe našega „Schulvereinu" zapustil !u In veste, zakaj tako, g. urednik? L«'jte, samo zbog tistega nesrečnega „vremena", katerega je eks okiHJni šolski nadzornik, sedaj še vedno „pro fesor", ali kako bi deial, na e. kr. učiteljski pri pravnici v LJubljani — \Vilhelm Linhart — doživel one dni na Gorenjskem, le-tam, Kjer je gojil toli vročo nado — „zur Fbrderuug und Rettung des Deutschihums in Krain", pa v slavo uennkega „Schulvereina" zopet „ein Opfer darbriugeir' — se trudil, pa — v potu svojega obraza moral od ti v
— belo, sicer pa nemškutarjem „/gubljeno" Ljubljano,  godrnjaje mej  potom v se:   „Da ist uus i
pa, če ne ravno tako, vender
Ziel beim T . . jednako.
Tako je, gospod urednik, sedaj z — „vreme uom" v nas Slovencih,  tu „pri Filipih" in še kje, kar pa Vam že še povem, nadejaje se z vsemi temi „fazami" svidenja još pri — „Filipih" !
Vaš Muehelj.
Domučc stvari.
— C f Franjo Remec,) c. kr. telegrafski uradnik v Ljubljani, umrl je včeraj zjutraj. Pokojnik porodil se je 1. 1850 na Rupi nad Kranjem, šolal se na gimnaziji v Ljubljaui, potem pa ustopil pri telegraf nem uradu. V svojih prostih urah pečal se je zlasti z ruščino ter pod imenom Kmetov prevel mnogo ruskih proi/.vodov na slovenski jezik. Izmej teh bili so v našem listu priobčeni: A. Mak-simova nLov ua tigra", Vsevoloda Solovjeva „Dvojna
prikazen", M. Rudakova „Drag medved". V letanjem tečaji pa krasni povesti „Strašen dolga in ,,Stari Gud" od Vsevoloda Solovjeva. Pn.vod »Ulične pevke" po N. K. Lebedovu priobčimo tekom meseca decembra. Za „Matico Slovensko" preložil je letos Turgenjevljeve „Lovčeve zapiske", nekoliko tvarine utegne se pa nahajati mej njegovo zapuščino. Pokojni Remec bd je izredno nadarjen in neumorno delaven, vsekdar pa odločen, neustrašljiv narodnjak, kur mu često ni bilo na korist. Ko je lansko leto obolel, dobil je sicer dopust, a po preteku dopusta se je strogo gledalo na to, da, akoravoo smrtno bolan, brez odmora opravlja svojo težavno službo in, ko je 28. m. m. v uradu onemogel ter se moral peljati domov, da pričakuje konec svojemu življenju, dobil je čez par dnij ukaz, naj se s spričevalom izkaže, da je v istini bolan. No, prerana smrt pokojniku dala je dotičnim drukoiiičuo-strogim gospodom dovolj jasen dokaz, da Remec ni bil simulant. Znamo sicer, da so predpisi glede uradniških dopustov stiogi, ravno tako dobro pa tudi vemo, da je pri vsakem zakonu, pri vsakem predpisu možna tudi blažja interpretacija, treba samo nekoliko dobre volje in prav malo Ijudomiio.sti. — Ker je pokojni Remec bil blag značaj in marljiv pisatelj slovenski, pričakujemo, da mu mnogo rodoljubov izkaže poslednjo čast. — Blag in trajen bodi spomin poštenej duši I
— (Novo društvo za p o v s p e h prometa tujcev na Kranjskem), ustanovljeno po stavbenem svetniku g Potočniku, imelo je zadnjo nedeljo ob 11. uri v magistratnej dvorani dobro obiskan shod. pri katerem so bili voljeni v odbor, ki naj nabira člane, naslednii gospodje: Deželni odbornik O. Detela, F. Doberlet, načelnik južno železniške postaje G. Ilabit, dr. F. Keesbicher, dr. F. Knpler, stavbeni svetnik F. Potočnik in dr. Tavčar.
— ( „Nazaj hodi" )— „Ljudskiglas" namreč. V zadnjem listu poročali smo, da je po njem, ker ga skozi štiri tedne in bilo in je bil v resnici že nutev. A našla se je dobrohotna roka, ki gu j i zopet galvunizovala in sicer, kakor sodimo po naj-uovejšej vsebini, da se vzdrži sobojevnik našemu uradnemu listu.   Čestitamo na tej družbi.
— (Maribor.) Dr. Dominkuš-eva sve-rauost, katera se je bil»» odložila zaradi smrti njegove matere, se bo vršila v nedeljo 11. t m. Banketa se bodo udeležile, kakor samo ob sebi umljivo, tudi dame. Začetek svečanosti ob 7. uri zvečer.
Odbor slov. Čitalnice.
— (Prvi slovenski otroški vrt v Gorici) otvori se v kratkem na Travniku h. št. 16, I. nadstropje.
— (5 0letniea ruHke himne.) Kakor po ročaju „Mosk. Ved.", delajo se v Peti ogradu iu Moskvi vebke priprave, d.t se slovesno obhaja petdesetletnica ruske himne „IJjžo carja brani!*, kompozicije Alekseja Fedoroviča Lvvovvt. Pela se je prvokrat v velikem gledališči v Moskvi v II. dan decembra 1833. Himni, katero je skladateli zložil v jednej uoči, spisal je pesnik /ukovskij drugi dan besede. 23. novmbra 1833 je ruski car s carico slišal prvokrat lusko himno, katera mu je jako dopala. Car je odlikoval skladatelja z zlato, z briljauti okovuno totmčuico I njegovo podobo ter ukazal, da se v grb Lvvovrljeve rodoviue vzprejmo besede* nllože carja brani!"
— (Razpisana je služba) učitelja ua jednora/rednici v Mehovom. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. t. m. na okrajni šolski svet v Rudoltovem.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Beligračl 4. novembra. Včerajšnji izredni ministarski so vet ukrenil je na podlagi ustava in z ozirom na ozbiljni položaj v kraljevini, da se ustavi tiskovni zakon in zakon o društvih in shodih, ter da se za časnikarstvo uvede preventivna cenzura.
Po kraljevem ukazu zavezani so prebivalci tistih krajev, kjer je obsedno stanje, da vzdržujejo vojake, dokler traje obsedno Stenje. Častniki in podčastniki dobivajo dvojno plačo, dokler traje obsedno stanje.
Meteorologijo poročilo.
i °	Čas opazovanja	Stanje barometra v miri.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
3. nov. 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-75 mm. 738- <J0mm. 739- 92 mm.	+ 3-6'JC 4- 11-8*C + 5 6" C	si. szh. si. svz. si. sv/..	ja». jas. jas.	0 00 mm. dežja.
Srednja temperatura -4- 70°, za 02° nad normalom.
Tržne cene v IJiibljanl
dne 3. novembra t. 1.
Pšenica, hektolirer . . . Rež, n .   . •
Ječmen „ • •
Oves, n ...
Ajda, n ...
Proso, s ...
Koruza, » ...
Leča n .   • ■
Grah „ .   • ■
Fižol b ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, »      • •
Špeh frišen n      • •
ff povojen, n • • Surovo maslo, r • -Jajca, jedno ......
Mleko, liter......
Goveje        meso, kilogram Telečje          „ » Svinjsko          „ ■ Koštiunovo     a H Kokos........
Golob ........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „          »         • »
Drva     trda, 4 kv. metre .
.    mehka, „  a      „ «
gld.	kr.
7	80
4	87
4	23
2	76
4	53
5	20
5	40
8	50
8	50
10	—
2	«58
—	96
—	88
—	70
—	76
—	85
—	3
—	8
—	60
—	68
—	58
—	34
—	40
—	17
1	96
1	78
H	70
4	40
dne" 5. novembra t. i.
Papirna renta.........
Srebrna renta ....
Zlata renta........ • •
5°0 marčna renta.........
Akcije narodne bank • . . .
Kreditne akcije ....       . .
London   . ...... • •
Napol. . .........
C. kr. cekini .       . ...
Nemške marke         » . 4% državne srečke iz I. 18M   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta *>0/g......
401
n n n        — .v »j*.
„     papirna renta 5"/u.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke fi°/„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/s'7o zll4ti zliHt- Kiti • Prior, odlig. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „
Akt iju anglo avstr. banke .        120 „ Tranimvav-drnfit. vel j.  170 gld. a. v.
78	gld.	70	r .
79	».	40	
95		50	n
93	■	35	
h;$8	n	—	
277		50	
i 20	n	25	D
		56'/,	n
	b	71	„
59	n	—	n
119	v	50	
168	n	50	_
98	9	90	
119	n	75	
8b"	n	95	•
85	n	50	n
104	■n	—	n
114		75	■
119	ti	25	
102	n	75	n
104	tt	75	n
168	n	75	>
19		25	
H)ti	jj	50	_
221		75	
Vsemogočnemu je dopadlo, da nas je zapustil na brezmerno našo žalust gospod
FRANJO REMEC,
c. kr. brzojavni uradnik,
preselivši se po dolgej mučnej boleini v boljše življenje 4. t. m. dopoludne oh devetih in pol, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v ."53. letu svoje starosti.
Pogreb bode v torek popoludno ob 3 */t, uri izpred hiše št. 7, v Križovniških ulicah.
Sv. maše zadušnice bodo 7. t. m. v stolnej cerkvi.
Umrlega priporočamo v pobožen spomin. V Ljubljani, v 5. dan novembra 18s3.
Dragotinii Iteniec, roj. Ogorelee, soproga. Bogomil m Vladimir Komor, sina. Mina Remce, mati. Lovro iu Jože Remec, brata. Marija Slini, sestra. (715)
Dražba
posestva grasčiiic Vinogorica pri Trebujem.
V 12. «■ itii  novembru, t. j. v ponedeljek ob
8. uri zjutraj bodo so v zgoraj omenjeni* j graščini Vino-tgoriel l nt \ ii i K i. njive, vinogradi in liecdn na drobno
razprodajah. Prodajalo se bode tudi kmetijsko or «ljc. Kupci bodo lahko po obrokih plačevali.
(713-D        Marija Podobnik,
trgovka in posestnica v Ni. Vidu pri Znftielni.
Slika pesnika S. Gregorčiča,
khkerSna je bila v 12.—14. številki „Škrata", dobiva se na fin in močen   papir tiskana v Narod nej tiskarni-  — Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Mlad mož,
izveden v trgov*»ueni poaloi sinji, kateri ima prakso v raznih trgovskih in gospodarskih zadevah, sposobnost dopisovanja in nekoliko znanja v administrativnih posloviti, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika, želi v ka-kovej trgovini ali kukovem drugem gospodarskem poslu, najrajši na Slovenskem ali v Hrvatskoj, dobiti službo. — Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (698—3)
Št. 6785.
Razpis
(705—3)
sinžbe kontrolorja deželne blagajnice.
Pri kranjske j deželnej blapajn'ci oddaja se služba kontrolorja i letno plačo 1000 gld. in s pravico do 4 petletnic po 100 gld , katere se pa ne uAtevajo v pokojnino, oziroma služba l»l;ti»;ij-uičiic»K» oficijala z letno plačo 000 gld. in s pravico do 6 petletnic po 50 gld.
Prodniki za to službo naj svoje, dostojno s spričevali obložene prošnje po svojem neposrednem uradnem predstojuištvu
do 30. novembra 1883. pošljejo deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 29. oktobra 1883.
Deželni glavar: Thuro.
Gospodu I
G. PICCOLI-jn,
lekarju r&s/ v Ljubljani,
Dunajska cesta.
Vaša ,,Francova esenca" je jedino zdravilo, ki se mojemu želodcu prbega. Po vsakem zaužirji mi je ložje in bolje.
K a m e n j e pri Černici 1883.
Josip Sovdat, župnik,
Jednajst let že trpim ua zabasanji in hemerojidah in ne po/nam zdravila, da hi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „Francova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem.
Gorenje Ležeče, Kranjsko.
Ivan Zohrou.
Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne „Franoove esence".
A. le S Ban dri j a v Egiptu, meseca avgusta 1883.
Marija Dolinsli.
Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše „Franoove esence", ki je nedvomljho najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste.
P ulj, meseca decembra 1882.
Josip vitez Seordill,
C. kr. policijski komisar.
Vašo „Francovo esenco" s sijajnim uspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic ua povzetje. Trdnjava I v a nič na Hrvatskem, v avgustu 1883.
.losip Marniric, usnjarski mojster.
M*raUC0Va SbUllCa rim ljudem, kakor je razvidno i/, zabvaluili pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, hožj.tst, trebušno in prehajaluo mrzlico, za', nsanje, bemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če bo (291—2) .    o pravem času ne ozdravijo.
S"St«!>i*i*Mii<«»i a'olja io Ki-.
V najem
se daje takoj
stil
v najpriličnejšem in ugodnejšem kraji, tik farne cerkve in nasproti c. kr. uradov v CJorenjem Logutcl pod najugodnejšimi pogoji na več let. — Natančni pogoji se zvedo pri lastniku
(707-2)
Andreji [Viarinl«<»-| u
v Gorenjem Logatci.
Oznanilo.
Iz proste roko se produ po prav nizkej ceni
m.SLlin.
s i) pari kamnov, 7 stopami za ječmen, 1 kamnom za kašo, oljarca z 10 stopami in žaga,
na prav pripravnem kraji za kupčijo z moko, oljem in lesom. Voda stanovitna, je ne zmaga mraz ne suša. Zraven mlina hiša v jedno nadstropje, z gospodarskimi poslopji vred, kakor tudi z naslednjim zemljiščem: 4 orala 564 □ sežnjev njiv, 1 oralo 13,r)<i Q sežnjev travnikov, 1 oralo 172 □ sežnjev gozdov in 113 □ sežnjev pašn.kov. Kaj več se zve pri Antonu Knnpieu, mlinarji in posestniku v Vulburgi pri .Smledniku. (714—1)
I
Marij inceljske kapljice za želodec,
oepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napibne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nare J a pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, preobloženje zo-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
<» lil v uši  -v. j » 1«>t»ai : Lekar C« Brudy, Kremsior, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :*i Irtv fJEl
Prave ima sarxio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovera trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli: lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielnio. V Oeljl! Ickar J. K u pfe rs c h in i e d. V K r a n j: lekar Drag. Šav ni k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A. R oblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. VCrnomlji: h kar Ivan Rlažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
Rei »e v zadnjem času naš Izdelek posut udje in ponareja, zato prosimo, naj se k upnic samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Mari j inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede : Echte Mariazeller Magentropten — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Mari j inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vurtdveuo Kiiuuienje iu zavoj mora biti zapečaten z našim vnrtdveuiiii zimme-njcui. P'.delki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—113)
ALOJZIJ-a KUNST-a
Židovske ulice št. 4,    LJUBLJANA,    Židovske ulice št. 4,
(prej Sohitnlk & Kunst). (701—2)
I 5<>i> a i/Imuii.i  y.s i. 1 < >«4"s i.
storjenih čevljev za gospe, gospode in otroke, |
lastnega izdelka, vsakemu na ogled in izbero.
Naročila vsakšne vrste izvnjajo se točno in najceneje, Ble>e se skrbno hranijo in zaznamenujejo. — Poštnim naročilom blagovoli se pridejati čevelj za nzorec.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
LaHtniua in tisk „Narodne Tiskarne*.