Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/49 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9613 Naslov projekta Socializem in demokracija na Slovenskem v besedi in sliki Vodja projekta 10900 Igor Grdina Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 1636 ICK, inštitut za civilizacijo in kulturo Ljubljana Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Osrednji namen raziskovalnega projekta Socializem in demokracija na Slovenskem v besedi in sliki je bila primerjava javnega diskurza socializma in demokracije na Slovenskem v obdobju po 2. svetovni vojni. Na tej osnovi je raziskovalna skupina Inštituta za civilizacijo in kulturo izvajala analizo modernizacije življenja v Sloveniji po letu 1945, zlasti javnega in političnega življenja, pa tudi njunih učinkov na oblikovanje zasebnega. V ospredju analize je bila kontinuiteta oziroma diskontinuiteta tekstnih in slikovnih motivov v dveh obdobjih z različnima vrednostnima sistemoma, raziskovalna skupina pa se je v analizah posvetila preučevanju premikov v življenju v Sloveniji ter sprememb v njegovi refleksiji in načinu, kako so se prikazovali v družbi in strukturi množičnih medijev in njihovi pluralizaciji. Poudarek je bil namenjen analizi stanja v posameznih obdobjih socialistične ureditve, saj so prav občasne ideološke zaostritve ključno zaznamovale dogajanje na teh področjih. Študije, ki jih je skupina izvedla, so temeljile na teoretsko-metodološkem aparatu, ki ga je raziskovalna skupina koncipirala v okviru raziskovalnega projekta in ki je omogočal sistematično in celovito obravnavo raziskovalnih področij, ki si jih je raziskovalna skupina zastavila. Poleg osrednjih predmetov raziskave, med katere so bili med drugim vključeni slovenska javna televizija, slovenski javni radio, periodične publikacije ter knjižno/založniško področje, so se sproti odpirala nova vprašanja, za katera so člani raziskovalne skupine menili, da so pomembna za nadaljnjo obravnavo in celovitost raziskovalnega projekta (filozofsko-socialistični odnos do znanosti, revijalna periodika, vprašanje odnosov s cerkvijo v času socializma, gesla in transparentne besedne formule ter ustava socialističnih ureditev in ustavnih teksti). Izdelana je bila periodizacijska shema, ki je zajela posebne dogodke in značilna obdobja, ter opozorila na tiste, ki so vezani na kontinuiteto in so služili za vpogled v vsakdanjost posameznih obdobij. Na tej osnovi je bilo za namene raziskave pregledano gradivo po ustanovah, ki so bodisi ustvarjalci gradiva (TV in radio dokumentacija javne RTV Slovenija), bodisi njegovi hranitelji in uporabniki (Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhitekturni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine, Kinoteka). V skladu z izdelano periodizacijsko shemo je bilo analizirano stanje v posameznih obdobjih socialistične graditve. Za uveljavitev socialističnega reda značilne metode (kot jih je opredelil mednarodno uveljavljeni raziskovalec hrvaške književnosti in kulture Stanko Lasić) - eliminacija, zastraševanje, prevzgoja in razlaščanje - so bile namreč v različnih obdobjih Titove Jugoslavije uporabljane diferencirano. V prvem obdobju (1945- 1948) je šlo za poskus kopiranja izkušenj iz Sovjetske zveze, v drugem (1948-1952) za iskanje lastne poti v okviru uveljavljenega modela socializma, v tretjem (1952-1971) za poskuse oblikovanja lastnega modela, v četrtem (1971-1981) za nekakšno sintezo prejšnjih obdobij, v petem (1981-1989/91) pa za razpad in razkroj sistema. Teoretska refleksija, ki je bila sprva močno odvisna od intelektualnih dosežkov v Sovjetski zvezi, se je deloma osamosvojila šele v drugem obdobju. V tretjem obdobju je prišlo do največjih premikov v »javnem jeziku«: uveljavljanje sistema političnega samoupravljanja je ustvarjalo nove terminološke rešitve, na drugi strani pa se je spogledovanje s tržnim gospodarstvom v času velike gospodarske reforme pod vodstvom Borisa Kraigherja slovenski in jugoslovanski prostor navezovalo na sočasno evropsko stvarnost. Prebuditev študentskega gibanja (1968) je pomenila nadaljnjo spodbudo jezikovni »normalizaciji«. V četrtem obdobju, ki se začenja s titoistično »protireformacijo« (obračun s hrvaško pomladjo ter s srbskimi in slovenskimi »liberali«), se krepi samoupravnosocialistični »nominalizem«, vendar je v veliki meri krinka za uveljavitev starejše tehnologije vladanja (iz drugega obdobja). S stališča preučevanja jezika je to obdobje »najhvaležnejše«, saj se »javni jezik« zelo spreminja. Emblematično znamenje tega je ustava iz leta 1974, ki je bila (ob indijski) najdaljša na svetu. Samoupravni socializem, ki ga je teoretsko domislil Edvard Kardelj, je bil nenavadna mešanica idej iz tradicije revolucionarnega marksizma (vodilna vloga Zveze komunistov), korporativizma (organiziranje po poklicnih skupinah), anarhizma (termin združeno delo je prevzet od Pierra-Josepha Proudhona) in reformizma (vloga sindikatov, idejni pluralizem - vendar zgolj v okvirih socialistične misli). V petem obdobju prihaja do notranje izvotlitve nove terminologije, saj stvarnost kaže, da veljave ekonomskih zakonov samoupravnosocialistični »nominalizem« ni mogel izničiti. Uveljavitev jugoslovanske in slovenske ustave (1946 oziroma 1947), ki sta formalnopravno urejevali socialistični sistem v Sloveniji, je spremljalo uvajanje nove terminologije, spremenila pa se je tudi retorika. Medtem ko je med drugo svetovno vojno veljalo, da Osvobodilna fronta bojuje narodnoosvobodilni boj, se je pojavila velika terminološka sprememba: vodilni predstavniki oblasti in pisci učbenikov so začeli poudarjati, da je v letih 1941-1945 prišlo do ljudske revolucije. Po izbruhu spora med Jugoslavijo in Kominformom 1948 je nastopila nova sprememba: med drugo svetovno vojno naj bi Jugoslaviji prišlo do socialistične revolucije. Čeprav se Jugoslavija pozneje ni nikoli vrnila v socialistični tabor, je ta oznaka ostala. V praksi je tako prišlo do paradoksalnega soglasja med levico in desnico (ki je svoje poglede lahko jasno artikulirala le v emigraciji): nekdanji nasprotniki so na zelo podoben način označevali dogajanja med drugo svetovno vojno - le da z različnima vrednostnima konotacijama. Za levico je bila revolucija pozitivno, za desnico pa skrajno negativno dejstvo. Revolucionarno interpretacijo dogajanj v letih 1941-1945 je na poseben način utrjevala oznaka »belogardisti« za pripadnike velike večine skupin in gibanj, ki so nastopila proti partizanski vojski. Pod vprašaj je bila »revolucionarna« interpretacija spopadov v letih 1941-1945 postavljena šele, ko se je v osemdesetih letih 20. stoletja začela nakazovati možnost propada marksističnih režimov v Evropi. Tedaj se je v delu javnosti začelo poudarjeno razločevati narodnoosvobodilni boj in komunistično revolucijo. Tako je tudi na povsem jezikovni ravni prihajalo do ideološko prepoznavnih delitev. Uveljavitev parlamentarne demokracije je v javni prostor uvedla različne interpretacije druge svetovne vojne na Slovenskem, ki pa so povsem očitno kazale na konceptualno-diskurzivne ideološke delitve. Različno označevanje dogajanj v letih 1941-1945 pa je bilo samo emblematski simbol velikih sprememb, ki so zaznamovale razvoj jezika v javnosti po 2. svetovni vojni. Socialistična Slovenija razmeroma dolgo ni razvila samostojne jezikovne politike oziroma jezikovnega načrtovanja, saj je veljalo, da je nacionalno vprašanje, ki je bilo v praksi v veliki meri izenačeno z jezikovnim, v federaciji ustrezno rešeno. Šele ugotovitve v šestdesetih in sedemdesetih letih, da temu ni tako, so vzpostavile zavest, da mora biti slovenska jezikovna politika specifična. Slovenski jezik se je namreč znašel v povsem drugačnem položaju kot drugi jeziki, ki so bili v uradni rabi v socialistični Jugoslaviji, saj je pomemben del njegovih govorcev ostajal zunaj jugoslovanskih meja in zunaj meja socialističnega sveta. Toda počasno reagiranje uradne politike na odprta jezikovna vprašanja je na tem področju odprlo prostor za »nedirigirano iniciativo«. Oblasti, ki so se tega zavedle, so poskušale prevzeti pobudo; tako so v pripravo slovenskega pravopisa, ki je tudi po drugi svetovni vojni dolgo časa ostajal domena znanosti oziroma akademske sfere, vse bolj posegali politični forumi. Po letu 1970 so se pojavile zahteve, da jezikovni priročniki pomagajo graditi samoupravnosocialistično stvarnost. Socialistična zveza delovnega ljudstva je nazadnje poskušala prevzeti iniciativo na tem področju in je imela velik delež pri akciji Slovenščina v javnosti, pa tudi pri ustanovitvi Jezikovnega razsodišča; intervencije njenih prvakov so v veliki meri vplivale na izid Načrta pravil za novi slovenski pravopis. Toda poskus ustvaritve konsistentne jezikovne politike je v socializmu spodletel - zaradi ideoloških ciljev nosilcev oblasti. Na podlagi analize jezikovnih pojavov na izbranih sektorjih življenja v obravnavanih obdobjih je raziskovalna skupina raziskovala razmerje med stvarnostjo in javnim jezikom v Sloveniji, vzporedno pa je preučevala zgodovino podob in njihove uporabe ter zvočne medije in medije, ki besedo in sliko združujejo (radio, televizija, film). Med drugim je bila opravljena študija socialističnega tiska in periodičnih publikacij Tovariš, ITD in Teleks ter analiza programa prvega programa Televizije Slovenija v obdobju med letoma 1957 in 1983. Študija oblikovnih in vsebinskih sprememb naslovnic revij Tovariš, ITD in Teleks med letoma 1953 in 1983 je opozorila na spremembe družbenih in političnih prioritet. Premene v motivih naslovnic - od prikazovanja dela in udarništva ter političnih figur, ki preneha v šestdesetih, kjer v ospredje stopijo domače in tuje (zahodne) filmske in glasbene zvezde, pa do seksualiziranih anonimnih naslovnic v osemdesetih - so ilustracija družbenih sprememb in razvojnih trendov v Sloveniji. Analiza programske sheme prvega programa TV Slovenije od 1957 do 1983 se je lotila vprašanja razvoja programske sheme prvega programa TV Slovenija in njegove vpetosti v širši družbeni prostor, njeni rezultati pa so v nadaljevanju služili kot orodje za orientacijo pri podrobnem pregledovanju, analizi in interpretiranju obsežnega nabora programskih vsebin. Televizija na Slovenskem je namreč v veliki meri posegla v širšo družbeno realnost, tako glede percepcije televizije, konzumiranja njenih vsebin, kot postopnega (re)definiranja tega, kaj je za družbo ustrezno, pomembno in nujno. Bila je del modernizacije mnogih aspektov družbenega delovanja, odsev družbenega stanja pa je posredno razviden prav iz njene programske sheme. Sicer pa je bila pokritost slovenskega ozemlja oziroma prebivalstva Slovenije z radijskim in televizijskim signalom zaradi geografske razgibanosti terena le relativno dobra. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je tako radijska UKV-FM mreža pokrivala 96 odstotkov prebivalstva. V večini evropskih držav in tudi v Sloveniji so imele v tem obdobju nacionalne oz. državne radijske postaje velik primat med poslušalci. Radijsko komunikacijo so povsem obvladovale osrednje nacionalne ali državne radijske postaje, komercializacija radia s pojavom novih postaj z veliko mero glasbe in bolj sproščenim načinom komuniciranja in »javnim jezikom«, pa se je razrasla šele v osemdesetih letih. Število in trajanje informativnih oddaj ter pomen, ki so ga radijske informacije imele za občinstvo, so bili spremenljivi, vendar je mogoče reči, da se je prav v obdobju sedemdesetih in osemdesetih let radio v Sloveniji (predvsem Radio Ljubljana) vzpostavil tudi kot eminentno informacijsko sredstvo - na to je vplivalo tako samoupravljanje in težnja po dobri obveščenosti odločujočih »samoupravljavcev« v sedemdesetih letih (tudi »samopodoba strokovnjaka, uslužbenca ali delavca je bila enotna v prepričanju, da dnevna informacija pomeni del splošne izobrazbe«) kot razrast kritičnosti in »demokratizacijski« val v osemdesetih letih. Radio Ljubljana in Televizija Ljubljana sta sicer v drugi polovici sedemdesetih let začela sistematično zmanjševati število tem v informativnih dnevnikih in jih vsebinsko povezovati, sledila je uvedba vodij dnevnikov, vse bolj pa se je uveljavljal tudi »magazinski koncept« radijskega programa (Val 202), ki se je v Zahodni Evropi uveljavil v šestdesetih letih. To je bila pomembna prekinitev z dotedanjimi pravili radijskega programa: oddaje, razporejene po tematiki ob napovedanih, točno določenih časih. Tedanjemu občinstvu so bolj ustrezali kratki govorni prispevki, navezani na vsakdanje življenje, vključevanje novinarjev s krajev dogodkov in možnost, da tudi sami poslušalci po telefonu sodelujejo v programu z vprašanji ali komentarji. Programi so bili manj uradni in neosebni, ker jih je povezoval voditelj - v stiku z drugimi novinarji, glasbenimi uredniki in poslušalci. Na pomembno vlogo humorja kot dovoljene kritike oblasti je med drugim opozorila analiza vloge karikature, s poudarkom na delu karikaturista Albina Roglja in karikaturi v Pavlihi, najpomembnejšem slovenskem humorističnem listu v vsem času od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije. Študija spregovori tudi o izjemni popularnosti Pavlihe, ki pa se je v času po koncu socializma bliskovito zmanjšala - celo do te mere, da je časopis naposled prenehal izhajati. Analiza Rogljevega obsežnega opusa seznani s splošnimi značilnostmi preobrazb slovenske karikature skozi različna obdobja socializma: od prvih popuščanj cenzure spremljamo pot do javnega in glasnega pritoževanja nad sprenevedanjem ob gospodarski krizi in do kritik dejstva, da je samoupravljanje v ostajalo zgolj na papirju, Slovenija pa znotraj Jugoslavije ni bila zadovoljna s svojim mestom in pomenom. Nenazadnje se je kot zanimivo vprašanje postavila tudi obravnava obdobja socializma v Sloveniji na svetovnem spletu oz. kako se to obdobje z vsemi zgoraj omenjenimi dejstvi manifestira v današnjem času. Glavna vprašanja raziskovanja so se dotikala namena spletnih artefaktov, na kakšen način se je to obdobje na svetovnem spletu ohranilo, kako se rojeva na novo, kdo so avtorji spletnih strani in profilov, ki te vsebine objavljajo, zakaj jih objavljajo, izraznosti slikovnega in slušnega materiala, ustvarjanje identitet(e) socializma in prezentacije socializma na spletu v času demokratičnosti. Seveda se na tem mestu ni mogoče izogniti navezavi na Jugoslavijo, saj je v teh primerih pogosto govora o »jugonostalgiji«. Predmet obravnave so zato bile slovenske spletne strani oziroma profili slovenskih uporabnikov, ki se navezujejo na obdobje socializma bivše Jugoslavije. Kot posebej zanimivo se je izkazalo, da so tovrstne prezentacije plod mlajših posameznikov, ki pretekle družbenopolitične ureditve, razen mogoče v otroških letih, niso neposredno izkusili. Nostalgičnost postane tako bolj razumljiva, saj so v otroški dobi določene izkušnje podoživljali bolj in drugače, ob tem pa izpostavljali le posamezne aspekte pretekle socialistične ureditve. Zaključimo lahko, da »socializem« živi, živi na svetovnem spletu. Seveda gre za bolj idealizirano različico, saj ga tisti, ki ga obujajo in ohranjajo, celostno niso neposredno izkusili. Raziskovalna skupina je bila sicer v okviru raziskovalnega projekta v osnovi razdeljena na dva oddelka: zgodovinskega in medijskega. V prvem obdobju je raziskovalna skupina zbrala reprezentativno gradivo - pri čemer je pazila tako na zastopanost virov iz struktur vsakdanjega življenja kot klasičnih virov. Večina gradiva je bila dostopna v institucijah v Sloveniji, zajeti pa so bili različni viri - tudi takšni, ki za zgodovinske raziskave na Slovenskem doslej še niso bili uporabljani (arhivi elektronskih medijev). V drugem obdobju je delo potekalo v okvirih Inštituta za civilizacijo in kulturo ter bilo razdeljeno po posameznih sektorjih (zgodovina, medijske študije), medtem ko se je v tretjem obdobju skupina osredotočila na pripravo obsežne sinteze, ki smiselno vključuje celotno problematiko projekta. Raziskava je na ta način opozorila na in analizirala premike v življenju na Slovenskem ter spremembe v njegovi refleksiji. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev- Raziskovalni projekt je dosegel stopnjo zastavljenih raziskovalnih ciljev. Raziskava je zajela različne tipe virov - tako v njihovi produkcijski kot recepcijski razsežnosti. Glede na zastavljeno časovno razporeditev projekta je raziskovalna skupina v prvem obdobju (evidentiranje in zbiranje gradiva) zbrala reprezentativno gradivo, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena zastopanosti virov iz struktur vsakdanjega življenja in klasičnih virov. V nadaljevanju je bilo delo zgodovinskega in medijskega oddelka raziskovalne skupine osredotočeno na analizo v začetni fazi zbranega gradiva. V drugem obdobju je bilo delo razdeljeno na posamezne sektorje (zgodovina, medijske študije) in je potekalo pretežno v okvirih Inštituta za civilizacijo in kulturo. Poleg zastavljenih ciljev so se pri analizi zbranega gradiva pojavljala nova vprašanja, ki so nakazala na možna nova področja raziskovanja, ki pa raziskave niso odvračala od začrtane poti, temveč so jo dopolnila in pojasnila prepletenost njenih raznovrstnih področij. V tretjem obdobju je raziskovalna skupina pripravljala obsežno sintezo, ki smiselno vključuje celostno problematiko projekta in predstavlja celovit problemski pogled, ki odgovarja na vprašanje o globini in obsegu modernizacije življenja v Sloveniji po 2. svetovni vojni. Na tej osnovi ocenjujemo, da je bil program raziskovalnega projekta realiziran v skladu z zastavljenimi cilji. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 V raziskovalno skupino je bila marca 2009 vključena dr. Pavlina Bobič, ki se je po opravljenem študiju teologije podiplomsko izobraževala v tujini in doktorirala na oxfordski univerzi v Veliki Britaniji. V okviru raziskovalnega projekta je prevzela lastno raziskovalno področje - vprašanje odnosov s cerkvijo v času socializma. Vključitev dr. Bobičeve v projekt Socializem in demokracija v besedi in sliki je bila bistvenega pomena glede na njeno zgodovinsko in teološko izobrazbo, ki je praktično in empirično prinesla v raziskovalno delo in rezultate interdisciplinarne pristope, zagotovila pa je tudi idejni pluralizem in mišljenjsko raznovrstnost. Proučevano obdobje je namreč glede na mnogotere vloge cerkve, religije, njunih medijev in vpliva raziskovalno zanemarjeno, zato je prispevek dr. Bobičeve svež, inovativen in neobremenjen. Z delom v raziskovalni skupini je 31.5.2009 zaključil raziskovalec Mitja Čepič, ki pa je pred tem že opravil analizo na svojem raziskovalnem področju v okviru raziskovalnega projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat GRDINA, Igor. Meščanstvo in meščani 1. Naslov SLO ANG GRDINA, Igor. Bourgeoisie and the bourgeois Opis SLO Prispevek tematizira razliko med meščani kot korporacijo v okvirih stanovskega reda in meščani kot nosilci individualizma v 18. in 19. stoletju. Pri tem namenja posebno pozornost razmeram na Slovenskem, ki so bile specifične zaradi potrebe po emancipaciji t. i. nezgodovinskega naroda (do 1. svetovne vojne). Prav tako se posveča zatonu meščanskega sveta v 20. stoletju ter obravnava vprašanje njegove dediščine v obdobju socializma. ANG The topic of the article is the difference between bourgeoisie as a corpus within the social estates and bourgeoisie as a carrier of individualism in 18. and 19. century. It focuses on specific circumstances in Slovenia that were due to the needs of emancipation of the so called unhistorical nation (till. WWI). The other focus is on the demise of bourgeoisie world in 20th century and its consequences in the socialist period. Objavljeno v DEŽMAN, Jože (ur.), HUDALES, Jože (ur.), JEZERNIK, Božidar (ur.). Slovensko meščanstvo : od vzpona nacije do nacionalizacije (1848-1948). Celovec: Mohorjeva, 2008, str. 11-16 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 28960045 2. Naslov SLO MEDEN, Ahac. Prvi program TV Slovenije od 1957 do 1983 ANG MEDEN, Ahac. Program scheme of TV Slovenia 1 from 1957 to 1983 Opis SLO Znanstvena monografija Prvi program TV Slovenije od 1957 do 1983 obravnava razvoj programske sheme prvega programa TV Slovenija in njegove vpetosti v širši družbeni prostor. Gre za kontekstualno študijo televizije na Slovenskem, dobljeni rezultati pa služijo kot orodje za orientacijo pri podrobnejšem pregledovanju, analizi in interpretiranju obsežnega nabora programskih vsebin. ANG The topic of the book Program scheme of TV Slovenia 1 from 1957 to 1983 is the development of the program scheme of TV Slovenia and the exploration of how it was bound into the wider social space. It is a contextual study and its results serve primarily as a tool for orientation into more detailed reviews, analysis and interpretation of specific television content. Objavljeno v MEDEN, Ahac. Prvi program TV Slovenije od 1957 do 1983. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, 2008. - (Zbirka Delovni zvezki ICK. Medijska vrsta). Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 244962816 3. Naslov SLO GRDINA, Igor. Okus epohe - intelektualci in demokracija med Slovenijo in Jugoslavijo. ANG GRDINA, Igor. The taste of the epoch - intellectuals and democracy between Slovenia and Yugoslavia. Opis SLO V poglavju je predstavljena vloga intelektualcev v nedavni zgodovini slovenskega naroda in njegovi težnji, da postane suveren subjekt znotraj širšega družbenopolitičnega prostora. Vseskozi je bil vpliv intelektualcev odvisen od različnih zgodovinskih obdobij, ki pa so bila ideološko zaznamovana. Za kralja Aleksandra so bili na primer ključnega pomena za modernizacijo in materialno blagostanje države, medtem ko jih Tito za legitimizacijo sistema ni potreboval. Pomembno vlogo pri demokratizaciji slovenskega prostora so odigrali ravno intelektualci. ANG The chapter presents the role of intellectuals in the recent history of the Slovenian nation and its aspirations to become a sovereign entity within the broader socio-political space. Throughout, the impact of the intellectuals depends on different historical periods, which were ideologically marked. For King Alexander for example, they were crucial for the modernization and material well-being of the country, while Tito did not need them for the legitimisation of the system. Intellectuals have played an important role in the democratization of Slovenian space. Objavljeno v GRDINA, Igor., Moč umetnosti in sila politike, Zbiralnik XIII, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana 2007. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 236249344 4. Naslov SLO GRDINA, Igor. Prezrto poglavje iz biografije Prežihovega Voranca ANG GRDINA, Igor. The overlooked chapter in the biography of Prežihov Voranc Opis SLO V članku je opisan položaj Prežihovega Voranca v povojnih notranjih in meddržavnih (med Jugoslavijo in Češkoslovaško) političnih situacijah. Na primeru finančno obubožanega ustvarjalca in njegovih poznanstev se reflektira porajajoči se proces diferenciacije socialističnih ureditev Jugoslavije ter Sovjetske zveze in njenih satelitov. ANG The paper describes the situation of Prežihov's Voranc in post-war internal and interstate (between Yugoslavia and Czechoslovakia) political situations. On the case of the financially starving artist and his acquaintances an emerging process of differentiation of the socialist regimes of Yugoslavia, and the Soviet Union and its satellites, is reflected. Objavljeno v GRDINA, Igor., Moč umetnosti in sila politike, Zbiralnik XIII, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana 2007. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 236249344 5. Naslov SLO GRDINA, Igor, Človeški viri v historični perspektivi ANG GRDINA, Igor, Human resources in historical perspective Opis SLO Razprava tematizira demografska gibanja v slovenskem prostoru v odvisnosti do velikih prelomov v gospodarskih in političnih sferi (od srednjega veka do sodobnosti). V ospredju analize je razlika med celovito in zoženo modernizacijo. Model slednje se je uveljavil sredi 20. stoletja z vzponom totalitarnih ideologij in je usodno vplival na neracionalno gospodarjenje s človeškimi viri - zlasti v kvalitativnem smislu. ANG The treatise deals with demographic movements in Slovenia in correlation to other great ruptures in economic and political spheres (from the Middle Ages till today). At the core of the analysis is the difference between the whole and narrowed modernization. The model of the latter was set forth in mid twentieth century through the rise of totalitarian ideologies and had a fateful impact on irrational treatment with human resources - particularly in the sense of quality. Objavljeno v LOTRIČ, Janez (ur.), Človeški viri v Sloveniji, Ljubljana : Zenith institut, 2009. - ISBN 978-961-269-053-3 Str. 69-90 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 29890861 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO GRDINA, Igor. Tito je tema za knjigo, ne za intervju: pogovor z ddr. Igorjem Grdino zgodovinarjem. ANG GRDINA, Igor. Tito is the theme for the book, not for the interview: an interview with historian Igor Grdina, PhD. Opis SLO Obširni intervju z ddr. Igorjem Grdino, v katerem ddr. Grdina spregovori o revoluciji, vojnah in prevratih ter o obdobju socializma. ANG Extensive interview with Igor Grdina, Ph.D, in which Grdina talks about revolution, wars and the period of socialism. Šifra D.11 Drugo Objavljeno v Dnevnikov objektiv, 29. avg. 2009, leto , št. , str. 10-13 Tipologija 1.22 Intervju COBISS.SI-ID 30301741 2. Naslov SLO GRDINA, Igor. Slovenska književnost in zgodovina ANG GRDINA, Igor. Slovenian literature and history Predavanje tematizira razmerje med tipičnostjo in specifiko slovenske Opis SLO književnosti v širšem srednjeevropskem prostoru (predvsem v 19. in 20. stoletju). Procesi modernizacije, katerih poseben izraz je bila tudi emancipacija slovenskega naroda kot t. i. nezgodovinskega naroda, so v epohi meščanov vodili k netipičnim povezavam tematskih in slogovnih pobud iz drugih evropskih književnosti (slovenska literatura npr. pozna tako "napoleonsko legendo" kot "habsburški mit"; mnoge literarne smeri so se uveljavile v medsebojno povezanih oblikah). ANG The lecture focuses on the relation between the typicality and specificity of Slovene literature in the broader central Europe (especially in 19th and 20thcentury). The processes of modernisation, whose special mark was the emancipation of Slovenes as a so called unhistorical nation, have in the time of the bourgeoisie lead to the atypical links between the topical and formal ideas taken from other European literatures ("Napoleonic legend" and "Habsburg myth" are both parts of Slovenian literature; many literary school qot their importance by intertwining forms). Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v GRDINA, Igor. Slovenska književnost in zgodovina : [predavanje na Univerzi v Regensburgu], Regensburg, 27.5.2008. Regensburg, 2008. Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 29316909 3. Naslov SLO ČEPIČ, Mitja. Socializem v besedi in sliki: socialistični tedenski tisk in analiza naslovnic Tovariša, ITD in Teleksa. ANG ČEPIČ, Mitja. Socialism in words and images: socialist weekly press and the analysis of Tovariš, ITD and Teleks. Opis SLO Predavanje na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je obravnavalo oblikovne in vsebinske spremembe naslovnic revij Tovariš, ITD in Teleks med leti 1953 in 1983. Predstavljena je bila diskurzivno-semiološka metoda, po kateri je bila analiza opravljena, in njeni izsledki. Analiza je Pokazala, da lahko v premenah v motivih naslovnic prepoznamo spremembe družbenih prioritet in senzibilnosti ter da jih lahko interpretiramo tudi kot ilustracijo družbenih sprememb proti potrošniški družbi po zahodnih modelih ANG The lecture conducted at the Department of Sociology at the Faculty of Arts focused on the changes of form and content of front covers of magazines Tovariš, ITD and Teleks in the period between 1953 and 1983. The method of the analysis as well as its results were presented. The analysis showed that the changes of the images on the frontcovers can represent the changes of social priotities and sensibilities and that they can also be interpreted as an illustration of social change towards consumer society according to western model. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v ČEPIČ, Mitja. Socializem v besedi in sliki: socialistični tedenski tisk in analiza naslovnic Tovariša, ITD in Teleksa [predavanje na Oddelku za sociologijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani], Ljubljana, 18.11.2008. Ljubljana, 2008 Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 1428621 4. Naslov SLO BRGLEZ, Alja (ur.). Podobe in vloge žensk v ženskem revijalnem tisku v času socializma in na prehodu v demokracijo. ANG BRGLEZ, Alja (ed.). Images and roles of women in women's magazines in the period of socialism and transition to democracy. Opis SLO Delovni zvezki ICK je znanstveno raziskovalna knjižna zbirka, v kateri avtorji objavljajo relevantne študije z izbranih raziskovalnih področij. V zbirki so med drugim izšli naslednji naslovi: Vrečko, Lea, Habjan, Hana, Zupanc, Lea, Podobe in vloge žensk v ženskem revijalnem tisku v času socializma in na prehodu v demokracijo, 2009; Cergol, Ana, Gliha, Erika, Stele, Tina, Karikatura v slovenskem časopisju v času socializma - primer: Bine Rogelj, 2009; Meden, Ahac, Prvi program TV Slovenije od 1957 do 1983, 2008; Brglez, Alja, Seljak, Matej, Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani, 2007. ANG ICK Working Papers is a scientific research book collection dedicated to publishing relevant studies in various research fields. Some of the published titles are: Vrečko, Lea, Habjan, Hana, Zupanc, Lea, Images and roles of women in women's magazines in the period of socialism and transition to democracy, 2009; Cergol, Ana, Gliha, Erika, Stele, Tina, Caricature in Slovenian newspapers in the period of Socialism: Bine Rogelj, 2009; Meden, Ahac, TV Slovenija from 1957 to 1983, 2008; Brglez, Alja, Seljak, Matej, Russian professors at the University of Ljubljana, 2007. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v BRGLEZ, Alja (ur.), Delovni zvezki ICK, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana, 2005-. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 229922816 5. Naslov SLO ZADNIKAR, Gita. Alternativni mediji. ANG ZADNIKAR, Gita. Alternative Media. Opis SLO Predavanje na Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, se je osredotočilo na konceptualizacijo alternativnih medijev in pregled njihovega razvoja/delovanja s poudarkom na obdobju socializma, predvsem na področju dejavnih 70. let. Med drugim je bila obravnavana vloga in vpliv samoupravne notranje organizacije in kolektivnega delovanja na proces alternativne medijske produkcije. ANG The lecture conducted at the Ljubljana Graduate School of the Humanities focused on the conceptualization of alternative media and the review of their development with the emphasis on the period of socialism, primarily the »active« Seventies. It discussed the role and influence of selfmanagement and collective action on the process of alternative media production. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v ZADNIKAR, Gita. Alternativni mediji: predavanje v okviru modula Zgodovinska antropologija in teorija ideologij - zgodovina medijev in medijske ideologije, Ljubljana, 15. maj 2009. Ljubljana: ISH-Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 2009 Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 1445005 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Raziskava je ena prvih, ki se loteva številnih aspektov množičnih medijev in javnega diskurza v obdobju po drugi svetovni vojni in se ne omejuje na rabo medijskega gradiva kot zgodovinskega vira, kot se tudi ne na analizo predvsem politično informativnih segmentov medijskih vsebin. Raziskava sledi cilju vzpostavljanja natančne slike diskurzivnega konteksta nekaj čez štirideset let trajajočega obdobja in sprememb, ki so se dogajale znotraj njega. Pomen rezultatov raziskovalnega projekta za razvoj znanosti je velik zlasti na področju povezovanja različnih znanstvenih polj in njihovih diskurzov. Raziskovalna skupina se je lotila celovite obravnave doslej popolnoma nepreučenega vidika slovenske preteklosti in to na sodoben način in v skladu v trendi, ki se uveljavljajo v Evropi in svetu. Raziskovalni projekt tako predstavlja obsežno analizo modernizacijskih procesov po drugi svetovni vojni, na njeni osnovi pa je utemeljil tudi smiselno periodizacijo slovenske zgodovine. ANG The research is one of the first research attempts to focus on many aspects of mass media and public discourse in the period after the WWII and is not limited to the use of media material solely as historical source and is not only limited to the analysis of political news. The research follows the goal of establishing an accurate image of discursive context over a period of more than forty year period and the changes that appeared in this time. The significance of the results of the research project for the development of science is important specially in the linking of different scientific fields and its discourses. The research group is focusing on the analysis of an aspect of Slovenian past that was not examined before and is performing the study according to the contemporary trends. The research project undertakes an analysis of the modernization processes after the WWII, that was not yet completed in Slovenia, and that can serve as a basis of reasonable periodization of Slovenian history. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Razvojni potenciali projekta so glede na to, da gre za humanistično disciplino, katere cilj je analiza preteklih dogodkov v skladu z epistemološkimi načeli zgodovinske znanosti in katere prvi cilj je pridobivanje novih vednosti in kritični pretres starih, seveda predvsem v polju, ki ga zajema že točka 8.1.. Navedemo lahko več področij družbenega življenja v Sloveniji, na katerih raziskava prispeva k razvoju pomembnih praks. Na področju vzgoje in izobraževanja prinaša nove vpoglede tako v vsakdanje življenje kot v medijsko krajino obdobja po 2. svetovni vojni, kar bo pomemben vir za šolsko obravnavo tega obdobja. Na področju množičnih medijev, ki so bili temeljni predmet projekta, izsledki raziskave prav njim koristijo kot pomemben vpogled v razvoj slovenskega medijskega prostora. Podrobnejši vpogled v zgodovino slovenskih medijev je koristen tako za razpravo o vlogi in položaju medijev v sodobnosti ter oblikovanje medijskih politik kot pri upravljanju in urejanju sodobnih medijev. Na področju socialne politike pa so izsledki raziskave pomembni predvsem zaradi prispevka k oblikovanju bolj verodostojnega in predvsem bolj analitsko dodelanega vpogleda v mentalitetne strukture obravnavanega obdobja in prav razumevanje teh struktur je ključno tudi za oblikovanje delujočih, predvsem pa sprejemljivih socialnih in gospodarskih politik. ANG_ The research potential of the project based on the historical research of the past period can be mainly found in the field already described under paragraph 8.1. that covers the significance of the research project for the development of the science. It needs to be emphasized that any development of science in Slovenia or for Slovenia is at the same time also development of Slovenia, however this does not mean that the general significance of the research does not overcome the significance already described under paragraph 8.1. The research namely contributes to the development of several important fields in the Slovenian society. In the field of education new insights into media developments and everyday life in post WW II Slovenia are an important source for the learning about this period in both primary and secondary school levels. The results of media research, being the core object of focus, are important to the media themselves, as they offer an important overview on the development of Slovenian media landscape. A detailed inquiry into the history of Slovenian media is crucial both in the debate on the role of the media in the present and also in the managerial and editorial practices of the media themselves. The formation of social policies is another area, where present research could bring some gains, especially its more accurate and analytically clarified grasp of the mentality structures of the period and the understanding of these structures in Slovenian population is a key to the formation of functioning and what is more important socially acceptable welfare and economic policies. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj €>da NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj €>da one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj €>da ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov i 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj da One Rezultat i d Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov i 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov i 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj da One Rezultat i Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj da one Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj da one Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj da One Rezultat Uporaba rezultatov "I Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Igor Grdina in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana, 14.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/49 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2010 v1.00a 0B-21-EE-EE-89-CC-A3-10-69-78-47-06-59-1C-D3-C5-44-B3-67-11