UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 62:80

/



ČEMBALO /

Umetniška gimnazija - glasbena /

smer; modul B: petje-instrument 5

2

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim .

0

1

učnim jezikom na narodno mešanem .

8

območju v slovenski Istri - glasbena 0

smer; modul B: petje-instrument



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: čembalo

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Matjaž Balažic, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Renata Bauer, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; dr. Tina Bohak Adam, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Pia Brodnik, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Ambrož Čopi, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Barbara De Costa, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Tatjana Dvoršak, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Nina Frank, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Danilo Kostevšek, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Primož Kranjc, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Egon Mihajlović, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; dr. Ilonka Pucihar, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Tomaž Sevšek Šramel, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tatjana Vasle, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Borut Zagoranski, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Suzana Zorko, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-cembalo_um_gl_b-

um_si_gl_b.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 252440323

ISBN 978-961-03-1152-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt čembalo za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 SKLADBE FRANCOSKIH

CLAVECINISTOV ................................ 37

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9 SKLADBE J. S. BACHA ...................... 38

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10 SKLADBE POZNEGA BAROKA IN

KLASICIZMA ...................................... 38

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

2. letnik ................................................. 38

1. LETNIK ................................................... 12

Tehnične prvine ..................................... 12 TEHNIČNE PRVINE ............................ 38

Skladbe 16. in 17. stoletja ....................... 14 SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA ......... 38

Skladbe francoskih clavecinistov .......... 15 SKLADBE FRANCOSKIH

Skladbe J. S. Bacha ............................... 16 CLAVECINISTOV ................................ 39

Skladbe poznega baroka in klasicizma . 17 SKLADBE J. S. BACHA ...................... 39

2. LETNIK .................................................. 18 SKLADBE POZNEGA BAROKA IN

Tehnične prvine ..................................... 18 KLASICIZMA ...................................... 39

Skladbe 16. in 17. stoletja ...................... 20 OSNOVE IGRANJA GENERALNEGA

Skladbe francoskih clavecinistov .......... 21 BASA .................................................. 39

Skladbe J. S. Bacha .............................. 22 3. letnik ................................................. 39

Skladbe poznega baroka in klasicizma 23 TEHNIČNE PRVINE ............................ 39

Osnove igranja generalnega basa ........ 24 SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA ......... 40

3. LETNIK ................................................. 25 SKLADBE J. S. BACHA ...................... 40

Tehnične prvine .................................... 25

SKLADBE FRANCOSKIH

Skladbe 16. in 17. stoletja .......................27 CLAVECINISTOV ................................ 40

Skladbe J. S. Bacha .............................. 28 SKLADBE POZNEGA BAROKA IN

Skladbe francoskih clavecinistov ......... 29 KLASICIZMA ...................................... 40

Skladbe poznega baroka in klasicizma 30 SKLADBE 20. IN 21. STOLETJA ......... 41

Skladbe 20. in 21. stoletja ...................... 31 4. letnik .................................................. 41

4. LETNIK ................................................. 32

TEHNIČNE PRVINE ............................. 41

Tehnične prvine .................................... 32

SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA .......... 41

Skladbe 16. in 17. stoletja ...................... 33



Skladbe francoskih clavecinistov ......... 34 SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV ................................ 42 Skladbe J. S. Bacha .............................. 35

SKLADBE J. S. BACHA ...................... 42

Skladbe poznega baroka in klasicizma 36

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 37 SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA ...................................... 42

1. letnik ................................................... 37

TEHNIČNE PRVINE ........................... 37 PRILOGE ............................................... 43

SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA ......... 37





6


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

8

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Čembalo je v slovenskem šolskem sistemu kot samostojni predmet zastopan od leta 2014. Dijaki v vodenem procesu poustvarjanja, ustvarjanja in recepcije spoznavajo informirano izvajanje stare glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih ali njihovih kopijah, ki je postalo v drugi polovici prejšnjega stoletja v zahodnih glasbenih kulturah samoumevno. Čembalo je bil pri tem razvoju eno najpomembnejših glasbil. Dijakom so na voljo več kakor štiri stoletja solistične in ansambelske glasbe (od 15. do 19. stoletja in od začetka 20. stoletja naprej).

Posebnosti čembala od dijaka zahtevajo razvoj specifične tehnike, ki je skupna zgodovinskim glasbilom s tipkami (klavikord, čembalo, virginal, zgodovinski tipi orgel) in drugačna kakor pri klavirjih in drugih glasbilih s sodobnimi klaviaturami, pa tudi natančnost in jasno glasbeno predstavo, ki sta nepogrešljivi pri izvajanju baročne in klasicistične glasbe. Delo s čembalom razvija strukturno razumevanje glasbe, saj spodbuja predvsem agogično in harmonsko senzibilnost izvajanja. Pri tem se pomembno izraža horizontalna povezanost z drugimi strokovnimi predmeti, kot so glasbeni stavek, zgodovina glasbe in komorna glasba. Pri izobraževanju vsakega čembalista ima pomembno vlogo izvajanje generalnega basa. Vse naštete odlike so povezane z vodenjem ansamblov in orkestrov, kar je bila tradicionalno naloga čembalista.

Čembalo je glasbilo različnih tipov in velikosti. Dijak naj bo zato poleg urjenja v igranju svojega glasbila deležen tudi širših strokovnih in drugih splošnih vedenj, kot je spoznavanje čim več različnih zgodovinskih glasbil s tipkami in različnih tipov čembalov ter zgodovinsko informirane izvajalske prakse in ohranjenih virov. Učenje čembala na srednješolski ravni se tako razširi v širše zastavljeno učno in vzgojno dogajanje, ki se po štirih letnikih konča z maturo.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet dijaka uvaja v osnove zgodovinske izvajalske prakse, spodbuja analitičen vpogled v pomen in položaj glasbe za glasbila s tipkami in mu omogoča pridobivanje, poglabljanje in usvajanje specifične izvajalske tehnike.

Učni proces temelji na učiteljevem smiselnem izboru skladb iz najpomembnejših obdobij in regionalnih krogov ustvarjanja za glasbila s tipkami od renesanse do klasicizma ter 20. in 21.



9





6


2

:

8

0

/

/

/



stoletja (skladbe 16. in 17. stoletja, skladbe francoskih clavecinistov, skladbe J. S. Bacha in 5202 sodobnikov, skladbe galantnega sloga in klasicizma, skladbe 20. in 21. stoletja) ob dijakovi aktivni .01 vključenosti v odločanje. Poleg priporočenih vsebin dijaki spoznavajo glavne vire, kot so traktati, .80 zgodovinski učbeniki in poročila, jih z učiteljevo pomočjo interpretirajo in aplicirajo na konkretne

glasbene vsebine.

Dijak pri samostojnem delu in vodenem ukvarjanju z glasbenimi vsebinami pri pouku poglablja svojo nadarjenost oziroma muzikalne in instrumentalne sposobnosti (glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, čut za harmonski potek, obliko in strukturo, smisel za skladnost, slogovne posebnosti in značilnosti) ter dosega raven tehničnega znanja, muzikalne zrelosti in socialnih spretnosti za javno solistično nastopanje, izvajanje bassa continua v komornih skupinah in orkestrih ter uspešno nadaljevanje izobraževanja.

Posebno pomembno je spodbujanje razvoja dijakovih verbalnih sposobnosti pri ubesedenju glasbene predstave in glasbenih procesov v slovenskem jeziku ter spoznavanje, razumevanje in raba strokovnih izrazov v tujih jezikih, kot so angleščina, nemščina, italijanščina in francoščina.

Predmet razvija sposobnost kritične presoje glasbenih interpretacij, notnih izdaj in glasbenih del, spodbuja senzibilnost za zgodovinske uglasitve in preko spoznavanja glasbenih del, ki so nastala na slovenskem ozemlju, neguje zavest o narodni identiteti in vpetosti v zahodnoevropski kulturni prostor.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Kvalitetni pouk čembala temelji na dobrem in osebnem odnosu med učiteljem in dijakom. Učitelj prepozna in spodbuja dijakove sposobnosti in ambicije, zagotavlja individualno strokovno podporo in dijaka ozavešča o zdravi telesni drži, psihičnem ravnovesju in mentalnem zdravju.

Učitelj vodi dijakovo tehnično, muzikalno in psihofizično pripravo na nastope (z mentalno vizualizacijo skladb) in skrbi za dijakovo čustveno obvladovanje pod zunanjim pritiskom ob nastopih. Dijaka motivira za odkrivanje doživljanja zanosa (efekt aha).

Učitelj uporablja podatke iz knjižnih in spletnih virov, kot so IMSLP, You Tube in Spotify, in dijaka motivira za njihovo rabo.

Učitelj skrbi, da so glasbila v dobrem igralnem stanju (uglaševanje, menjava strun in peresc, uravnavanje in kontrola relativne vlažnosti), in razporeja in usmerja vadenje na šolskem čembalu.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


6


2

:

8

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

0

1

.

8

0

OBVEZNO



OPIS TEME

V 1. letniku dijak spoznava osnovne prvine čembalske tehnike in glavne značilnosti igranja na čembalo (melodične figure z zgodovinskimi prstnimi redi, arpeggiiranje akordov in slogovno ustrezne okraske). Pri izvajanju lažjih skladb iz 16. in 17. stoletja, skladb francoskih clavecinistov, J. S. Bacha ter skladb iz obdobja poznega baroka in klasicizma spoznava osnovne značilnosti posameznega sloga.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: spoznava in zavestno usvaja prvine tehnike (udarec prsta, izpust tipke, artikulacija);

O: uporablja vaje za sprostitev izvajalskega aparata;



(3.2.3.2)

O: utrjuje ritmično stabilnost;

O: izvaja lestvice in melodične figure po zgodovinskih virih;

O: spoznava in utrjuje arpeggiiranje akordov oz. harmonij;

O: spoznava in izvaja slogovno ustrezne okraske.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» obvlada in zavestno uporablja prvine tehnike (udarec prsta, izpust tipke, artikulacija);

» izkaže ritmično stabilnost;

» zaigra lestvice in melodične figure po zgodovinskih virih;

» izvaja arpeggie;

» zaigra slogovno ustrezne okraske.



12

6

2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

TERMINI .

0

1

.

◦ 08

artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ okraski



13





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne značilnosti sloga (okraski, artikulirana igra, igranje polifonije);



(1.3.2.1)

O: razvija sposobnosti retoričnega muziciranja in prepoznavanja raznih afektov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna glavne značilnosti sloga (okraski, artikulirana igra, igranje polifonije);

» izkaže sposobnosti retoričnega muziciranja in prepoznavanja raznih afektov;

» izvede skladbo 16. ali 17. stoletja.



TERMINI

◦ polifonija ◦ homofonija ◦ renesansa ◦ retorika ◦ afekt ◦ toccata



14





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne slogovne značilnosti (stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti);



(1.3.2.1)

O: prepoznava najznačilnejše plesne vzorce in spoznava njihove metrične značilnosti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna glavne slogovne značilnosti (stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi

menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti);

» prepozna najznačilnejše plesne vzorce in pozna njihove metrične značilnosti;

» izvede skladbo francoskih clavecinistov.



TERMINI

◦ stil brisé ◦ legato igra ◦ nema menjava ◦ inégalité ◦ plesni vzorci



15





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE J. S. BACHA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne značilnosti sloga (okraski, artikulirana igra);



(1.1.2.1)

O: analizira kompozicijske prvine (melodija, polifonija, kontrapunkt, harmonija) in na tej podlagi oblikuje interpretacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna glavne značilnosti sloga (okraski, artikulirana igra);

» pozna kompozicijske prvine (melodija, polifonija, kontrapunkt, harmonija) in jih uporabi za

oblikovanje interpretacije;

» izvede skladbo J. S. Bacha ali drugega skladatelja istega sloga.



TERMINI

◦ kontrapunkt ◦ harmonija ◦ invencija ◦ fuga



16





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija);

O: prepoznava razne značaje in druge značilnosti galantnega sloga in sloga rahločutnosti (empfindsamer Stil) in jih uporabi kot podlago za interpretacijo.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

izvede glavne značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija);

» pozna razne značaje in druge značilnosti galantnega sloga in sloga rahločutnosti

(empfindsamer Stil) in jih uporabi pri interpretaciji;

» izvede skladbo poznega baroka ali klasicizma.



TERMINI

◦ galantni slog ◦ slog rahločutnosti



17





6


2

:

8

0

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

8

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 2. letniku dijak nadgrajuje prvine čembalske tehnike in nadgrajuje poznavanje glavnih značilnosti igranja na čembalo (melodične figure z zgodovinskimi prstnimi redi, arpeggiiranje akordov in slogovno ustrezni okraski). Pri izvajanju srednje zahtevnih skladb iz 16. in 17. stoletja, skladb francoskih clavecinistov, J. S. Bacha ter skladb iz obdobja poznega baroka in klasicizma poglablja poznavanje osnovnih značilnosti vsakega sloga. Spozna se z osnovami realiziranja generalnega basa in izvajanja bassa continua.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje prvine igranja na čembalo (diferencirana artikulacija in toucher) ter spoznava razne tehnike (staccato, legato);

O: uporablja vaje za sprostitev izvajalskega aparata in precizno obravnavanje prstne tehnike glede na enakomernost, neodvisnost in hitrost prstnega dotika;



(3.2.3.2)

O: utrjuje ritmično stabilnost;

O: izvaja lestvice in melodične figure, tudi z zgodovinskimi prstnimi redi;

O: izvaja okraske raznih nacionalnih slogov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» obvlada prvine igranja na čembalo (diferencirana artikulacija, toucher) in razne tehnike

(staccato, legato);

» izkaže precizno in sproščeno prstno tehniko glede na enakomernost, neodvisnost in hitrost

prstnega dotika;

» izkaže ritmično stabilnost;



18

6

2

:

8

0

/

/

/



» izvede lestvice in melodične figure, tudi z zgodovinskimi prstnimi redi; 5202.0 » izvede okraske raznih nacionalnih slogov. 1.80

TERMINI

◦ diferencirana artikulacija ◦ staccato ◦ legato ◦ figura ◦ ornamenti ◦ nacionalni slog ◦ prstna tehnika ◦ zgodovinski prstni red ◦ toucher



19





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: prepoznava glavne značilnosti sloga in nadgrajuje znanje o okraskih, artikulaciji in polifoniji;



(1.3.2.1)

O: razvija sposobnosti retoričnega muziciranja in prepoznavanja raznih afektov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prepozna glavne značilnosti sloga ter znanje o okraskih, artikulaciji in polifoniji uporabi pri

izvedbi;

» sposobnosti retoričnega muziciranja in raznih afektov smiselno uporabi pri interpretaciji;

» izvede skladbo 16. ali 17. stoletja.



TERMINI

◦ polifonija ◦ retorika ◦ afekt



20





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: prepoznava osnovne značilnosti sloga (stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti);



(1.3.2.1)

O: prepoznava najznačilnejše plesne vzorce in obvladuje njihove metrične značilnosti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in uporablja osnovne značilnosti sloga ( stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z

nemimi menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti);

» prepozna in izvede najznačilnejše plesne vzorce in njihove metrične značilnosti;

» izvede skladbo francoskih clavecinistov.



TERMINI

◦ slog ◦ stil brisé ◦ artikulacija ◦ nema menjava ◦ inégalité ◦ plesni vzorec ◦ metrum ◦ okraski



21





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE J. S. BACHA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne značilnosti sloga (okraski, artikulirana igra);

O: analizira kompozicijske prvine (melodija, polifonija, kontrapunkt, harmonija) in na tej podlagi oblikuje interpretacijo.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in uporabi glavne značilnosti sloga (okraski, artikulirana igra);

» na podlagi kompozicijskih prvin (melodija, polifonija, kontrapunkt in harmonija) interpretira

skladbo;

» izvede skladbo J. S. Bacha ali drugega skladatelja v istem slogu.



TERMINI

◦ artikulirana igra ◦ kontrapunkt ◦ harmonija ◦ interpretacija



22





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: prepoznava značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija) in jih uporablja pri slogovno osveščeni interpretaciji.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija) in jih uporabi pri slogovno

osveščeni interpretaciji;

» izvede skladbo poznega baroka ali klasicizma.



TERMINI

◦ okraski ◦ legato ◦ artikulacija



23





6


2

:

8

0

/

/

/



OSNOVE IGRANJA GENERALNEGA BASA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne prvine in zakonitosti igranja generalnega basa na glasbilu s tipkami;

O: izvaja in realizira lažje vaje in izvirne primere oštevilčenega basa.



(1.3.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna glavne prvine in zakonitosti igranja generalnega basa na glasbilu s tipkami;

» izvede lažje vaje in izvirne primere oštevilčenega basa;

» realizira lažji oštevilčeni bas iz literature (npr. stavek iz večstavčne skladbe za solistično

glasbilo in generalni bas).



TERMINI

◦ realizacija ◦ generalni bas ◦ oštevilčeni bas



24





6


2

:

8

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

8

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 3. letniku dijak usvaja vse prvine čembalske tehnike in glavne značilnosti igranja na čembalo (melodične figure z zgodovinskimi prstnimi redi, aprpeggiiranje akordov in slogovno ustrezni okraski). Pri izvajanju srednje zahtevnih skladb iz 16. in 17. stoletja, skladb francoskih clavecinistov in J. S. Bacha ter skladb iz obdobja poznega baroka in klasicizma nadgrajuje poznavanje značilnosti raznih slogov. Spozna čembalsko literaturo 20. in 21. stoletja in značilnostmi sodobnih čembalov.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: usvaja prvine čembalske igre (toucher) in razne tehnike artikulacije (portato, staccato, legato);

O: poveča fizično vzdržljivost in koncentracijo;



(3.1.3.3)

O: obvladuje in suvereno izvaja okraske raznih nacionalnih slogov;

O: spozna osnove raznih zgodovinskih uglasitev.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» usvoji prvine čembalske igre (toucher) in razne tehnike artikulacije (portato, staccato,

legato);

» izkaže fizično vzdržljivost in koncentracijo;

» suvereno izvede okraske raznih nacionalnih slogov;

» pozna osnove raznih zgodovinskih uglasitev.



25

6

2

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202. ◦ artikulacija ◦ portato ◦ staccato ◦ legato ◦ vzdržljivost ◦ koncentracija ◦ okraski 01. ◦ nacionalni slogi ◦ zgodovinske uglasitve ◦ toucher 80



26





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: prepoznava značilnosti raznih glasbenih oblik (variacije, plesi, polifone skladbe, preludiji in toccate skladateljev raznih nacionalnih šol);



(1.3.2.1)

O: obvladuje prvine sloga in nadgrajujejo znanje o okraskih in diminucijah ter artikulaciji in polifoniji;

O: razvija sposobnosti retoričnega muziciranja in prepoznavanja raznih afektov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti raznih glasbenih oblik (variacije, plesi, polifone skladbe, preludiji in toccate

skladateljev raznih nacionalnih šol);

» obvlada glavne značilnosti sloga ter znanje o okraskih, diminuciji, artikulaciji in polifoniji

uporabi pri izvedbi;

» znanje retoričnega muziciranja in raznih afektov smiselno uporabi pri interpretaciji;

» izvede skladbo 16. ali 17. stoletja.



TERMINI

◦ variacije ◦ plesi ◦ preludij ◦ toccata ◦ polifonija ◦ retorično muziciranje ◦ afekti



27





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE J. S. BACHA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: analizira kompozicijske prvine (polifonija, kontrapunkt, harmonija) in na tej podlagi oblikuje zrelo interpretacijo.



(1.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» samostojno interpretira na podlagi poznavanja kompozicijskih prvin (polifonija, kontrapunkt,

harmonija);

» izvede skladbo J. S. Bacha ali drugega skladatelja v istem slogu.



TERMINI

◦ polifonija ◦ kontrapunkt ◦ harmonija



28





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: informirano prepoznava značilnosti sloga (stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti);



(1.1.2.1)

O: spoznava preludije non mesuré.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti sloga ( stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi menjavami,

inégalité in druge ritmične posebnosti);

» izvede preludije non mesuré in oblikuje lastne interpretacije;

» izvede skladbo francoskih clavecinistov.



TERMINI

◦ stil brisé ◦ artikulirana igra ◦ legato ◦ nema menjava ◦ inégalité ◦ preludij non mesuré



29





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: prepoznava značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija).



(1.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in pri interpretaciji uporabi značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija);

» izvede skladbo poznega baroka ali klasicizma.



TERMINI

◦ okraski ◦ legato igra



30





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 20. IN 21. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: se seznani s ponovnim pojavom čembala v 20. stoletju in tipi sodobnega čembala;

O: izvaja lažje skladbe skladateljev 20. stoletja ter spoznava kompozicijske prvine neobaroka in novejših glasbenih govoric;

O: pozna licence in spoštuje pravice avtorjev ter jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna ponovni pojav čembala v 20. stoletju in tipe sodobnega čembala;

» zaigra lažje skladbe skladateljev 20. stoletja ter pozna kompozicijske prvine neobaroka in

novejših glasbenih govoric.



TERMINI

◦ sodobni čembalo ◦ 20. stoletje ◦ neobarok



31





6


2

:

8

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

0

1

.

8

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 4. letniku dijak suvereno obvladuje prvine igranja na čembalo in razne prvine diferencirano artikulirane igre ter izvaja okraske raznih nacionalnih slogov in jih uporablja tudi v primerih, ko ti niso izrecno predpisani. Na podlagi poznavanja kompozicijskih prvin (polifonija, kontrapunkt, harmonija) zrelo interpretira zahtevne skladbe 16. in 17. stoletja, skladbe francoskih clavecinistov in J. S. Bacha ter skladbe iz obdobja poznega baroka in klasicizma.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: suvereno obvladuje prvine igranja na čembalo in vse prvine diferencirano artikulirane igre;

O: suvereno izvaja okraske raznih nacionalnih slogov in jih uporablja tudi v primerih, ko ti niso izrecno predpisani;



(1.1.2.2)

O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» suvereno obvlada prvine igranja na čembalo in vse prvine diferencirano artikulirane igre;

» suvereno izvede okraske različnih nacionalnih slogov in jih samostojno uporabi tudi v

primerih, ko ti niso izrecno predpisani.



TERMINI

◦ artikulirana igra ◦ okraski ◦ nacionalni slogi



32





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: suvereno izvaja različne glasbene oblike (variacije, plesi, toccate);



(1.3.4.1)

O: obvladuje prvine sloga in nadgrajuje znanje o okraskih in diminucijah, artikulaciji, polifoniji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» suvereno igra različne glasbene oblike (variacije, plesi, toccate);

» obvlada glavne značilnosti sloga ter znanje o okraskih, diminuciji artikulaciji in polifoniji

uporabi pri izvedbi;

» izvede skladbo 16. ali 17. stoletja.



TERMINI

◦ variacije ◦ plesi ◦ toccate ◦ okraski ◦ diminucije ◦ artikulacija ◦ polifonija



33





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: suvereno obvladuje značilnosti sloga (stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti).



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» suvereno izvede značilnosti sloga (stil brisé, okraski, artikulirana in legato igra z nemimi

menjavami, inégalité in druge ritmične posebnosti);

» zaigra skladbo francoskih clavecinistov.



34





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE J. S. BACHA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: analizira kompozicijske prvine (melodija, polifonija, kontrapunkt, harmonija) in na tej podlagi oblikuje zrelo interpretacijo.



(1.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zrelo interpretira na podlagi poznavanja kompozicijskih prvin (melodija, polifonija,

kontrapunkt, harmonija);

» izvede skladbo J. S. Bacha.



TERMINI

◦ polifonija ◦ kontrapunkt ◦ harmonija



35





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA 5202.01.80 CILJI

Dijak:

O: prepoznava značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija).



(1.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in pri interpretaciji uporablja značilnosti sloga (okraski, legato igra, artikulacija);

» izvede skladbo poznega baroka ali klasicizma.



TERMINI

◦ okraski ◦ legato igra ◦ artikulacija



36





6


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 8



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Ahlgrimm, I., Manuale der Orgel- und Cembalotechnik (izbrane vaje)

» Couperin, F., L'art de toucher le clavecin (izbrane vaje)

» Boxall, M., Harpsichord Method (izbrane skladbe)

» Baiano, E., Metodo per Clavicembalo (izbrane vaje)

» Emonts, F., Polyphones Klavierspiel (izbrane vaje)

» Hanon, C.−L., (izbrane vaje)

SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA

Priporočena literatura

» Angleški virginalisti, izbrane skladbe iz zbirke Fitzwilliam Virginal Book (ali Mulliner Book,

Dublin Virginal Book)

» Italijanski skladatelji, krajše toccate v starejšem slogu, intonazioni (A. Gabrieli, G. Gabrieli, M.

A. Cavazzoni, G. Diruta)

» de Cabezón, A., preprostejši tienti

» Nemški skladatelji, S. Scheidt, Cantio Belgica ali Tabulaturbuch der Regina Clara Im Hoff

» »Tokatni slog«, lažje toccate G. Frescobaldija.

SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV

Priporočena literatura

» Couperin, F., L'art de toucher le clavecin (izbor lažjih preludijev)

» Couperin, L., La Piemontoise, La Pastourelle, Canaries itd.

» de Chambonnières, J. C., skladbe po izbiri



37





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE J. S. BACHA » Rameau, J.-Ph., Suita v a-molu (1706) 5202.01.8 Priporočena literatura 0

» Bach, J. S., dvoglasne invencije (zahtevnejše), triglasne invencije (sinfonije), fugete

» Händel, G. F., Fuga v D-duru (dvoglasna), Fugeta v C-duru, Sonatina v d-molu

SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA

Priporočena literatura

» Bach, C. Ph. E., Šest variacij v C-duru

» Haydn, J., lažje sonate (npr. Hob. XVI:13, Hob. XVI:8, Hob. XVI:G1, Hob. XVI:4)

» Mozart, W. A., Sonata v C-duru, K. 545, K. 279

» Scarlatti, D., lažje sonate (vsaj dve sonati različnih značajev)



2. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Ahlgrimm, I., Manuale der Orgel- und Cembalotechnik (izbrane vaje)

» Couperin, F., L'art de toucher le clavecin (izbrane zahtevnejše vaje)

» Boxall, M., Harpsichord Method (izbrane skladbe)

» Baiano, E., Metodo per Clavicembalo (izbrane vaje)

» Emonts, F., Polyphones Klavierspiel (izbrane zahtevnejše vaje)

» Hanon, C.-L., izbrane vaje

» Lestvice (izvedene tudi z zgodovinskimi prstnimi redi)

» Razloženi akordi in arpeggi

» Vaje za polifonijo

» Vaje za artikulacijo

SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA

Priporočena literatura

» Angleški virginalisti, Gibbons, O., Coranto, Alman in Philips, P.: izbrane skladbe

» Italijanski skladatelji, ricercari, canzone (Gabrieli, A., Gabrieli, G., Merulo, C., Cavazzoni, G.)

» de Cabezón, A., variacijske oblike in tienti, de Santa María, T.



38





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV » » 5 Tokatni slog «, toccate G. Frescobaldija in J. J. Frobergerja 202.01.8 Priporočena literatura 0

» Couperin, F., Pièces de clavecin, izbor

» Daquin, L.-C., La Joyeuse

» Lebègue, N., izbrane skladbe

» suite v francoskem slogu angleških in nemških skladateljev (Purcell, H., Blow, J.,

Buxtehude, D., Böhm, G.)

SKLADBE J. S. BACHA

Priporočena literatura

» Bach, J. S., Francoske suite, lažji preludiji in fuge iz zbirke Dobro uglašeni klavir

» Händel, G. F., suita po izboru

SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA

Priporočena literatura

» Haydn, J., variacije (12 variacij, Hob. XVII/3) in sonate (Hob. XVI/18, XVI/44)

» Bach, J. Ch., Štiri variacije, op. 5, št. 3

» Galuppi, B., izbrane sonate

» Mozart, W. A., variacije Je vous dirai maman, K., 265 ali Sedem variacij Willem van Nassau,

K. 25

» Scarlatti, D., dve sonati različnih značajev

OSNOVE IGRANJA GENERALNEGA BASA

Priporočena literatura

» Dandrieu, J.-F., Principes de l'accompagnement du clavecin

» Ledbetter, D., Continuo Playing According to Handel: His Figured Bass Exercises

» Christensen, J. B., Die Grundlagen des Generalbassspiels im 18. Jahrhundert



3. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Ahlgrimm, I., Manuale der Orgel- und Cembalotechnik (izbrane vaje)

» Couperin, F., L'art de toucher le clavecin (izbrane vaje)



39





6


2

:

8

0

/

/

/



» Boxall, M., Harpsichord Method (izbrane skladbe) 5202.0 » Baiano, E., Metodo per Clavicembalo (izbrane vaje) 1.80 » Emonts, F., Polyphones Klavierspiel (izbrane zahtevnejše vaje)

» Hanon, C.-L., izbrane vaje

» Lestvice (izvedene tudi z zgodovinskimi prstnimi redi)

» Razloženi akordi in arpeggi

» Vaje za polifonijo

» Vaje za artikulacijo.

SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA

Priporočena literatura

» Sweelinck, J. P. in njegova (severnonemška) šola, lažje variacije (Ballo del Granduca, More

palatino)

» Byrd, W., lažje pavane in galiarde (My Ladye Nevell's Book)

» Carreira, A., izbrane skladbe

» Toccate G. Frescobaldija, J. J. Frobergerja, C. Merula ali M. Rossija

SKLADBE J. S. BACHA

Priporočena literatura

» Bach, J. S., preludiji in fuge iz zbirke Dobro uglašeni klavir, fantazije in fuge

» Händel, G. F., suite in variacijske oblike

» Fischer, J. C. F., suite iz zbirke Musicalischer Parnassus

SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV

Priporočena literatura

» Couperin, F., težji preludiji iz L'art de toucher le clavecin

» Prélude non mesuré (npr. Couperin, L. ali d'Anglebert, J.-H.)

» Duphly, J., skladbe po izboru

» Rameau, J.-Ph., Pièces de Clavecin

SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA

Priporočena literatura

» Bach, C. Ph. E., Pruska sonata v F-duru



40





6


2

:

8

0

/

/

/



» Haydn, J., Sonate (npr. Hob. XVI:27, XVI:35, XVI:37) 5202.0 » Mozart, W. A., Sonata v A-duru, K. 331 1.80 » Scarlatti, D., sonate različnih značajev

SKLADBE 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Poulenc, F., Insectarium (izbor)

» Henze, H. W., Six Absences

» Francaix, J., Deux Pieces

» Bredemeyer, R., Cembalostück



4. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Ahlgrimm, I., Manuale der Orgel- und Cembalotechnik (izbrane vaje)

» Couperin, F., L'art de toucher le clavecin (izbrane vaje)

» Boxall, M., Harpsichord Method (izbrane skladbe)

» Baiano, E., Metodo per Clavicembalo (izbrane vaje)

» Emonts, F., Polyphones Klavierspiel (izbrane zahtevnejše vaje)

» Hanon, C.-L., izbrane vaje

» Lestvice (izvedene tudi z zgodovinskimi prstnimi redi)

» Razloženi akordi in arpeggi

» Vaje za polifonijo

» Vaje za artikulacijo

SKLADBE 16. IN 17. STOLETJA

Priporočena literatura

» Variacije J. P. Sweelincka, S. Scheidta

» Byrd, W., Fantazija v C, BK 25, ali Gibbons, O.: Fantazija

» Variacije (Byrd, W., Carman's Whistle, John come kiss me now, Philips, P.)

» Variacije A. Valenteja, G. Picchija, B. Storaceja, F. Corree de Arauxo (Glosas sobre el canto

llano) ali A. de Cabezóna



41





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE FRANCOSKIH CLAVECINISTOV » Toccate G. Frescobaldija, J. J. Frobergerja, A. Mayoneja, C. Merula ali M. Rossija 5202.01.8 Priporočena literatura 0

» Suite ali zahtevnejše variacijske oblike (npr. Couperin, L., Couperin, F., Rameau, J.-Ph.)

» Duphly, J., Forqueray, J.-B., Royer, J.-N.-P. in Balbastre, C.-B., skladbe po izbiri

SKLADBE J. S. BACHA

Priporočena literatura

» Bach, J. S., preludiji in fuge iz zbirke Dobro uglašeni klavir, partite iz zbirke Clavierübung I (v

B-duru, a-molu ali G-duru), Koncert v f-molu ali A-duru za čembalo in godala ali Bachova priredba koncerta drugega skladatelja

SKLADBE POZNEGA BAROKA IN KLASICIZMA

Priporočena literatura

» Mozart, W. A., Fantazija v d-molu, K. 397

» Bach, C. Ph. E., sonate ali fantazije

» Scarlatti, D. ali Soler, A., vsaj dve sonati različnih značajev



42





6


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

0



PRILOGE 8



43