w IV Leto I., štev. f. V/ !/ J i Poštnina pavšallrana. v r tr' * C \ t' t f a. - fr t* i* a ' I f 4 V Ljubljani, v torek dne 24. avgusta 1920. Posaraes^a štev. mn. .-• Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno......15 „ za zased, ozemlje . 240 „ za inozemstvo. . • 360 „ ' Oglasi za vsak mm višine stolpca (53 mm) . 2 K f mali oglasi do 30 mm stolpca (53 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Upravništvc: Sodna ulica št 6. "1 Telefon št. 36. HaSuti pcSIse tranilnlce 51.11842. ■I.!* , Dnevne vesii. ' ': Imenovanja v področja deželne vlade. Konceptni praktikant pri po-verjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani Ivan Šlibar je imenovan za provizornega koncipista . — Višji zadružni revizor Vladimir Pušenjak je sprejet v državno službo kot zadružni višji nadzornik. — Absolvi-raiii pravnik Josip Hribernik je sprejet v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade za Slovenijo kot policijski konceptni praktikant ter dodeljen v službovanje policijske mu komisarijatu v Mariboru. — Računski praktikant Ivan Hrovatin pri knjigovodstvu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani je imonvan za računskega asistenta. — V sodni upravi pa sta premeščena kancelista Alojzij Juršit od okrajnega sodišča v Gornji Radgoni okrajnemu sodišču v Gornji Grad in Milan Vontina od okrajnega sodišča v Gornjem Gradu k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni. Martin Gašper že imenovan za provizornega pisarniškega asisestenta pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Dr. Robert Tomšič, finančni tajnik pri davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu, je premeščen k pristojbinskemu oddelku finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani. : Upokojeni biskupj. Arhiepiskop sarajevski in metropolit dabro-bo-senski Evgenije Leiica, episkop dal-matinsko-istrski Dimitrije Brankovič in episkop veršački Gavriio Zmeja-novit so na lastno prošnjo upokojeni. ■: Ljubljansko vseučilišče. Privatni docnt na vseučilišču v Črnovicah dr. Wojciech Rubinovicz je imenovan za rednega profesorja teoretične fizike na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani. * Za mariborski sokolski zlet vlada v Celju izredno zanimanje. Pri glasilo se je žcv iiko število zasebnih udeležence". Člani celjskega pokola" se pa udeleže polnoštevilno. * Na mestnih šolah v Celju, ki so bile tekom vojne porabljene za bolnice so vojaki pokončali vse zastore. Ker je iz zdravstvenih ozirov za otroke neobhodno potrebno, da se nabavijo novi zastori, ki bodo veljali okrog 70.000 kron, je bil gerentski sosvet v Cojlu primoran, da je v seji dne 19. t. m. sklenil, da se v svr-jio nabave novih zasrorov naloži za tekoče leto 10 odstotna naklada na hišni najemninski davek, kar bi znašalo okrog 70.000 kron. * Rektor dr. Jovan Cviiie v Celju. Dne li). zvečer je prispel rektor beograjskega vseučilišča dr. Jovan ,Cvijič k nam in sicer čez St. Lenart v Slovenskih goricah, Ptuj in Haloze v Celje. Ogledal si je vse navedene kraje in se posebno zanimal za etnografske razmere. Dne 20. zjutraj ss je odpeljal iz Celja skozi Savinsko dolino na Koroško. Spremljala sta ga dr. Slavič in nek visokošolee. Od njegovega spremstva smo izvedeli, da ni res, da bi bil dr. Cvijič odstopil ,od predsedstva plebiscitne komisije, ■ res pa je, da je zagrozil vladi s svo-1 jim odstopom, ker je imel mnogo premalo ljudi na razpolago za izvrševanje potrebnih važnih poslov. ■ * Tridesetletnica celjskega Sokola. Dne S. septembra praznuje celjski Sokol tridesetletnico svojega ob- ■ stanka. Priredil bo t'a dan veliko slavnost v sedaj jugoslovanskem Celju. Celjski Sokol 'je bil nedvomno Viden najvažnejših narodnih činite-|lje na slovenskem Štaerskem. Zlasti v celjskem okrožju je bilo njegovo delovanje izredno uspešno. Madžarska žetev pod zaporo. V današnjem budimpeščanskem uradnem listu je izšla naredba vlade, s katero 53 staviti vsa letošnja rž in .pšenica, žetve leta 1920. pod zaporo. * General Maister se jo po več-fedenski odsotnosti z včerajšnjim br-izovlakom vrnil iz Beograda. Danes odide zopet na svoje mesto, - v- -m- Mov vpad Madžarov v Avstrijo. sovražnosti se ustavijo 72 ur po podpisu te pogodbe; 10.) po končani de-mobilizaciji poljske armade in po iz-rečitvi orožja Li vojnega materijala sme ostati samo 200.000 m:ž v nevtralnem pasu; 11.) Poljska mora vrniti ves odpeljani vojni materija!, Dunaj, 20. avgusta. Danes zjutraj so madžarsko čete napadle Deutschaltenburg. V obrambo iz Brucka ob Litvi odposlaua čete avstrijske armado in orožništva so odpovedale pokorščino ter se niso hotele boriti proti Madžarom. Podrobnosti še manjkajo. LDU Dunaj, 20. avgusta. (DKU,) Danes jo dobil državni urad za vojno ob 10'5G uri dopoldne naslednjo obvestilo poveljništva tretjega zopet postaviti razdejane mostove in bataljona I. pohotnega polka; V noči na 20. t. m. o štirih zjutraj so južno hiše; 12.) Poljska bo z zakoiom eri-od Hamburga vdrli čez mejo oboroženi madžarski vojaki, osemdeset po j redila razdelitev proste zemlje, in si-številu. Hoteli so odnesti vojaško opravo in druge predmete, ki so bilo cer pred vsem rodbinam enih polj-konfiscirane in deponirane v Prellenkirchenu. Tovcljništvo 9. stotnije v skih državljanov, ki so bili v vojni Mainburgu je bilo o tem obveščeno. Dcšlo je na lice mesta in preprečilo ■ ubiti ali ranjen; ali poškodovani na rop ter poizkušalo zadržati Madžare, dokler ne bi prišlo ojačecje. Se predao! zdravju; 13.) Rusija in Ukrajina do-pa je prišlo ojačonje so se Madžari umaknili. Ob 6. zjutraj je došlo s j bita popolno pravico svobodnega pre-tovornim vlakom iz Brucka 58 z dvema častnikoma in eno strojnico. V voza za osebe in blago vsake vrste Prellenkirchnu je ostalo 120 mož ped poveljstvom majorja Kaihvarta, da zabranijo ponovne napade. Madžari so zagrozili, da bodo še prišli. Danes je državni tajnik dr. Deutsch podal tozadevni referat na odsekov! seji. Fetrograd ogrožen od entente. LDU Moskva, 20. avgusta. (DKU) Brezžično.) V Petrogradu so ukrenili vse potrebno za varnost, ker je mesto ogzoženo po ententi. Ojačili so varnostne straže v mestu in po deželi. Krah f€®r©ščeve železniške politike. Zagreb, 20. avgusta. Trgovci iz hrvatske province so začeli bojkotirati železnice. Pridružili so se jim danes celo-tudi mnogi zagrebški trgovci. Iz Fakraca, ki je oddaljen 90 km od Zagreba so n. pr. danes trgovci prišli v Zagreb po blago z vozovi, mesto da bi so ga pustili poslati po železnici. Železniške tarife so tako zelo visok« da se trgovcem transport na vozovih celo izplača. OBRAMBNA ZVEZA PROTI MADŽAROM. Dunaj, 20. avgusta. Današnja Mittags" javlja iz Ženeve o vojaški konvenciji med Češkoslovaško in Jugoslavijo, da so Čehoslovaki in Jugoslovani obvezani, o'a takoj vkorakajo v Madžarsko, ako bi Madžarska poslala svoje čete preko Slovaške proti Poljakom na pomoč ali pa, ako bi Madžarska nameravala na pad na Avstrijo. List zatrjuje, da je akcija dr. Beneša in drja. Renneria pripisovati vpliv Italije. Dr. Rennsr je pred odhodom v Prago konferiral z italijanskim poslanikom na Dunaju in je prevzel baje tudi nalogo, da skupno s češkim zunanjim ministrovi Bencšom posreduje med Italijo in Jugoslavijo. RUSKO POLJSKA VOJNA. LDU London, 20.avgusia. (Brezžično.) Po vesteh iz Varšava jc general Gallichi obnovil svojo strategijo pri defenzivnih pcdvzeijih. Na nasvet francoskih častnikov so sesža- Ukrajinc m zasesti Odeso. Njegove čete so dobile kot ojačenje kakih tri-stotisoč mož, kmeto^. Tudi donski ko-zaki so obljubili priti Vranglu na pomoč. Vranglu se je posrečilo pretrgati zvezo med kubanskimi kozaki h med glavno boljševiško armado. LDU Pariz, 19. avgusta. (DunKU Agence Havas). Vesti, ki so jih priobčili nekateri listi, da je pcslaniški svetnik Clinchant imt-novan za nad-kemisaria pri vladi generala Vran-gla, je francosko ministrstvo za zunanje zadeve izjavilo za neresnične. RUSKI MIROVNI POGOJI POLJSKI. LDU Moskva, 20. avguste. (Dur. KU (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje zadeve, člčerin, sovjetskemu odpeslaniku Kamenjevu, London, 10. avguste: Predsednik rasko-ukrajin-skega mirovnega ocipeslanstva, be-niševski je naznanil danes poljski mirovni delegaciji v Minsku pregled ruskih mirovnih pogojev, po katerih i.) priznavala Rusija in Ukrajina preko poljskega ozemlja, med tem ko ostane črta Wclho\vysk - Bialistok-Grajevo v popolni oosesti in popolni kontroli ruske republike; 14.) Poljska bo izdala popolno politično in vojaško amnestijo." AMERIKANCI NE VERJAMEJO V TRAJNOST POLJSKIH ZMAG. Ncwyork, 20. avgusta. Ameriško javno mnenje je prepričano, aa so sedanje poljske zmage samo začasne In da je vsa iztočna Evropa v nevarnosti pred boljševiško invazijo. Boje ss pa tudi za Ameriko samo, kjer je priseljevanje izvanredno poskočilo, zlasti rusko. Iz tega izvajajo, ca se Amerika na noben način r.e sme vmešavati v evropske zadeve. To stališče posebno naglašajo republikanci, dočim demokrati molče. ZAHTEVE FRANCOSKIH SOCI JALISTOV. LDU Pariz.. 19. avguste. (DunKU) Skupina socialistov v francoski zbor niti je na svoji včerajšnji seji sklenila, da zahteva takojšnjo sklicanje parlamenta; Predsedniku parlamenta so poslali pismo, podpisano po zastopnikih vseh strank, v katerem zahtevajo z ozirom na najnovejšo akcijo Millerandovega kabineta, posebno z ozirom na priznanje Wran-gla, sklicanje zbornice. Nadalje so sklenili interpelirati vsled ukrepov proti Madžarski ter zahtevali, da se prične s posebno politiko proti ruskim rcvolucijonarjein. Zahtevali so tudi, da se Clemenceau in Jvlillercnd posadite na zatožno klop. vili iz štirih divizij napadalno sku- ino neodvi3no£l in cv^odo pclj-pmo Ta napaoaum skupina je pod ^ repubLke ia slovc-ilo pojete vodstvom Pilsudskega prodrla cen trum sovražnih čet južno od Varšave in prodrla 25 do 4 Gmilj proti vzhodu. Vojaški položaj se je za Poljake znatno izboljšal. . Desno krilo poljske armade je izvršiio sunek ob Bugu, ki je imel smer proti severu, da bi odrezalo Ruse pri Brestu Litovskem. Istočasno je pričela sunek tudi armada med Poznanjem in Teranom, da bi potisnila Ruse, ki prodirajo v smeri proti gdanskemu koridoru, nazaj proti vzhodu. V najkrajšem času bo možno pričeli s Splošno o:?enzivo,vseh poljskih armad proti Rusom. ■ LDU Varšava, 19. avgusta. (Dun. I gospodarski krogi :r;kih ine-r Sušak, Bakar in je grof Sf-«rz:i pripravljen v korist! Kraljeviča živaimo akcijo za izbolj-sj,--.razuma r. izdavijo na pcpui:e- šanje gospodarskih razmer v Pri- PoFtičns beležke. "i Italijanska s^nauja politika. Tz Rima je odpotoval iht! i iraški minister za zunanjo rodove Sforze, da t-o prc;i svojim odl:c.d-.:n no. sestanek v Lr.cerni sestane in dogovori ? pr3«.l-fiOwR:k<-»m i:«!ijanrbe vlade Cioi!'ri-jmi v T;iri;ni, kakor sc splošno mi=;i. v: bo tekom dogovora utrdilo £-ffi'i?i::> italijanske vlado v rusko-poijskem vprašanju, iilar so fite jo.-j dranskega vpraisnja no L> doio- • j-čilo na tem pogovoru nič kenčnesf.1 ali o li'-iliicga. Z ozivoia na vest, da ;•• nje v v|-:*;.. .;nju vzhodne obale Jadrana se v poučenih krogih zagotavlja, da niso v teku za sedaj nobona pogajanja, ki bi se od nosila na Ad vije«. Albansko vprašanje je začasno cd italijanske strani rešeno v tem smislu, da je Italija izpraznila Albanijo z Valcno. t Svobodna dr ava Eeka. V Rim je dospela dcjnuacija iz Itcke, ki jo fvorijo člani reškega r.aro.lnesc?. sveta in jo vedi sedanji reški župan. Deputacija ima namen, da se informira o stališču, ki jo namerava zavzeti italijanska vlada v reškem vprašanju. ,,Tdoa Nazionalc" prinaša razgovor s članom te deputacije Spran-ghettijem, ki je rekel: ..Prišli smo v Rim, da dobimo od vlade tečne in jasne izjavo o politiki, l;i jo hoče voditi rimska vlada v, reškem vprašanju. Žal, da nismo našli v Rimu predsednika vlade in ministra zunanjih zadev, ali ako cd vlade ne dobimo zadovoljavajočiii pojasnil, smo pripravljeni, da jih poiščemo v Tu-rinu. Dva problema tvorita danes težko vprašanje: popolna aneksi j a Reke od strani Italije, ali pa proglasitev morju. Pomnjkanje železniške zveze z morjem, razrovane cesto za vozni promet, r;:z![: nedostotki na potrebnem materialu za kopneni in pomorski promet, vse to so za one kraje težko nepriliks, ki se ob dobri volji dajo izboljšati z razmerno majhnimi stroški. Knkor poroča „Riječ", zahtevajo ^osjjodarski krojri od ministrstva sa-cbračiiifl, da sc baknrski kolodvor zveze z bakarskim pristaniščem z zračno želznico kot zočasnim ]x»mo^;nini sredstvom. J'o bi se dalo izvesti z nc znatnimi stroški. Daljava od železniške postaje do pristanišča znaša 7 do S kilometrov, a država ima v Tiv-iu v Dalmaciji veš potreben material, Id leži tamkaj brez koristi. Instalacija take zračne želcznice bi se renti ral a v najkrajšem času. Ceste se nhajajo v takem stanju, da je promet obrežen. Akcija gospodarskih krogov zahteva čim prejšnjo odpomoč, ki se da tem laglje izvesti v tem kraju, kjer je še preveč kamenja in zadosti delvnih moči. Ti kraji so vsled vojne silno trpeli, a stroji neupogljivo na braniku narodne ideje proti tuji invaziji. . " Kako Je sta Koroškem. (Izvirno poročilo ,, Jutra".) s Celovec, 16. avgusta. Posledice otvoritve demarkacijske črte, ki se že kažejo, nam dokazujejo, da ta otvoritev ni bila nobena nesreča za nas. Slaba Avstrija je mislila, da bo z otvoritvijo demarkacij-ske črte udarjena močna Jugoslavija, v resnici pa je ta Jugoslaviji namenjen udarec zadel ob trdo skalo in odletel nazaj, na onega, ki je od njega hotel imeti korist. Naša dosti dobra valuta se je pokazala kot najmočnejši finančni kor-don proti Avstriji in to ima tudi svoje politične posledice. Avstrijska kronaj je v coni A tako diskredit.irana, da se za njo no dobi takorekoč ničesar, naša dinarska krona uživa pa v Avstriji tak kredit in ima toliko vrednost, da Cclovčani že milo stokajo, da odnesejo iz Celovca Jugoslovani se ono, kar so Italijani pustili tukaj. Vsekakor: od severa odhaja veliko več blaga proti jugu, kakor ga prihaja z juga proti severu in kmalu bomo doživeli, da bo v Celovcu sklican protestni shod proti otvoritvi demarkacijske črte ... Samo v enem ožim je otvoritev clemarkaeijskf; črte slabo vplivala: naša uprava je zelo odpovedala, zdelo se je, kakr bi se vse pripravljalo na odhod in to je koroško ljudstvo silno zbegalo. To se sedaj popravlja, ljudstvo je zoper, prišlo k sebi, po zaslugi mož, ki so dali ljudstvu zopet pogum in utrdili v njem že močno omajeno vero. Od mnogih pogreškov, ki jih je zakrivila brezglavost naše uprave, naj navedem samo'enega: Orožništvo je dobivalo po trikrat na dan medsebojno si nasprotujoča navodila in je bilo popolnoma zbegano —- samo zato, ker se nahajajo na odgovornih mestih ljude, ki so — izgubili glave i:i niso vedeli kaj storiti! Uprava v coni A ostane gotovo v naših rokah, modzavezniške okrajne podkomisije imajo voditi samo priprave za plebiscit in plebiscit sam, v našo upravo se pa nimajo čisto nič vtikati in vendar ljudstvo še danes tega ne ve, povsod, ono še vedno misli, da je naše uradništvo na -Koroškem samo še „pro forma'", v resnici pa se nahaja vsa oblast v rokah teh okrajnih podkomisij, sestavljenih iz angleških, francoskih in italijanskih oficirjev! Ampak koroško ljudstvo živi že drugo let-o v svobodi in ono se je naučilo tudi ceniti to.svobodo. To ljudstvo je prebujeno, zavedno in odločno in v tem ljudstvu ima naša delegacija najboljšo oporo. Položaj naše delegacije ni lahak, ona bije težak boj v težkih razmerah in v marsičem je že morala odnehati, ampak naše pravice čuva ona tako, da ji lahko zaupamo. Grda nehvaležnost je napadati z raznimi očitanji človeka kot je dr. Cvijič, ali pa njegovega naslednika J. Jovanoviča, ki spada med prve začetnike političnega jugoslovanskega gibanja. Ta dva moža vršita svojo jugoslovansko dolžnost v polni meri, na vseh drugih je pa, da našo delegacijo podpirajo, ne pa sumničijo in ji očitajo odjenljivost-Ako se naša uprava zbudi in stori svojo dolžnost tako, kot jo stori naša delegacija v medzavozniški plebiscit- ni komisiji, nam otvoritev demarka-cijske črte ne samo no bo škodila, temveč nam bo samo koristila. Dosedanjo delo naše delegacije nam daje gotovost da bo v težkem boju, ki še ;ii dobojevan, storila svojo dolžnost. Več kot ono, kar vsebuje mirovna pogodba, sc od nas ne more zahtevati in ne more dati. Uprava cone A je po tej pogodbi v naših rokah in ako bo ta uprava na svojem mestu, ako bo tudi ona razumela svojo težko nalogo, potem se nam ni bati ničesar, ker ljudstvo, ki bo brez strahu pred nemškim terorjem, bo glasovalo za Jugoslavijo. I. pokrajinski zlet So-kolskega Saveza SMS v Mariboru dne 29. avgusta 1920. Naša državna samostojnost in vstajenje našega naroda k novemu življenju ni golo naklučjc ali samo uspeli svetovne vojne. ALoti se slo-herni, ki to misli. Vsega tega ne bi dosegli nikdar, ako se ne bi naš narod pripravljal na ta veliki trenotek, ako no bi bilo dovršeno ono velikansko delo vnarodu, ki mu je kazalo pot v veliko in lepšo bodočnost. Velik kos te najvažnejše naloge je izvršilo naše Sokolstvo. Od ustanovitve prvega sokolskega društva .na jugu pa do danes je stalo Sokolstvo r.a straži za pravico svojega naroda. Korakalo je stalno in nepremično po trdi začrtani poti in se tudi v času najhujših preganjanj ni ustrašilo, temveč se trdno držalo načel, ki so mu jih stavili njegovi ustanovitelji. Takoj po prevratu je bilo Sokolstvo prvo, ki ie odstranilo iz svojo organizacijo vse plemenske znake in uresničilo to, po čemer je dolgo let hrepenelo. Pred enim letom — na Vidov dan — so se zbrali zastopniki celokupnega jugoslovanskega Sokol stva v Novem Sadu, kjer je bila ustanovljena enotna sokolska organizacija za celo državo. V teku enega leta je jugoslovansko Sokolstvo združeno v Sokol-skeni Savezu izvršilo reorganizacijo celotne organizacije. Izginila so vsa plemenska društva, ustanovile so se nove župe, sploh se je upeljala v celi državi poix>lna enotna organizacija. -Jasno je, da vsled tega notranjega organizacijskega dela ni bilo' mogoče misliti na velike javne nastope, kjer naj bi se pokazali uspehi notranjega dela. Vzlic temu velikemu dolu pa Sokolstvo ni počivalo in nešteti manjši župni in društveni nastopi so nam pokazali moč in delo Sokolstva. Vse svoje zunanje delo smo morali omejiti na manjše pokrajinsko zlete in jih bomo morali tudi še drugo leto, ako hočemo ustvariti organizacijo, ki naj odgovarja vsem velikim zahtevam Sokolstva. Med temi delnimi zleti je letos tudi pokrajinski zlet v Maribor dne 20. avgusta 1920. Dolžnost vseh, za katere je ta zlet obvezen, je, da store vse, kar je v njihovi moči, da se zle-ta udeleže in da pri pomorejo k najboljšemu uspehu. Nobeden, izgovor ne velja, nemožate in nesokclsko bi bilo v zadnjem trenetku popuščati in ne sodelovati. Premotrimo svoje vrste na zletu in dajmo si novega veselja in novih moči za delo, ki nas čaka letošnjo zimo. Zato, bratje, vsi na krov — še je čas. i Zidne legitimacije so bile razposlane vsem župam. Bratska društva naj jih tam zahtevajo. Ako niste dobili zadostno število, naročite nove pravočasno, i ----- • Pse župe opozarjamo, da pravočasno odpošljejo prijavo udeležnikov. Ko odlašajte do zadnjega trenotka! G lama skupščina Saveza v Mariboru dv.e 30. t. in. Pozivljemo vso župe, tja javijo pravočasno delegate za skupščino. Vsak delegat mora imeti legitimacijo od župe, sicer se ga r.e bo pripoznalo kot delegata. Za vsakih 500 članov pošlje župa enega delegata. s I. pokrajinski zle! Sokolskega Saveza SHS v Mariboru dne 29. avgusta 1920. Ponovno opozarjamo vse, ki se udeleže zleta v Mariboru, da plačajo polovični) vozno ceno le oni, ki imajo posebno legitimacijo od Sokolskega Saveza SHS. Legitimacije so bile razposlane na vsa druživa, kamer s naj članstvo obrača Posebni vlaki v Maribor. Posebni vlaki iz Ljubljane dne 28. avgusta 1920: Odhcd iz Ljubljane ob 17 uri 20 min. Zidani most 19 uri, Celje ob 19 uri 44 min., Pragersko ob 21 uri 10 min., prihod v Maribor cb 21 uri 43 min. Drugi viak isti dan odhaja ob 18 uri 15 min. iz Ljubljane, Li iija ob 13 uri 56 min., Zagorje ob 19 uri 16 min., Trbovlje ob 19 uri 24 min., Hrastnik ob 19 uri 31 min., Zidani most cb 20 uri, Laško ob 20 uri 25 min., Celje ob 20 uri 44 min., Pragersko ob 22 uri 10 min., Maribor ob 22 uri 43 min. S prvim vlakom ob 17 uri 20 min. se vozijo Gorenjci, Dolenjci in ljubljanski telovadci, vlak se ustavi samo na omenjenih postajah ter r.e sprejema do Maribora nikegar. Z drugim peseh-nim vlakom cb 13 ari 15 min. se vozijo še ostali ljubljanski sokolski izletniki in vsa društva ob južni železnici do Celja. Od Celja do Maribora ne ustavi nič. Vlak ustavi na vsaki postaji. Dne 2S. avgusta zjutraj odhaja reden pomnožen vlak za vse cstalo občinstvo cb 4 uri 15 min. in pride v Maribor ob S uri 22 min. Vlak ustavi na vsaki postaji. Iz Celja vozi dne 29. avgusta zjutraj posebni vlak ob 5 uri 09 min. zjutraj, v katerega vstopajo vaa društva na postajah od Celja do Maribora. Prihod v Maribor cb 7 uri 20 min. Telovadci, ki se vozijo s tem vlakom izstopijo na Tozmu. Iz Zagreba odhaja posebni vlak dne 2S. avgusta ob 17 uri 9 min. Brežice ob 18 uri 17 min. Videm-Krško ob 18 uri 32 min. Raj-henburg ob 18 uri 42 min. Sevnica ob 19 uri 20 min. Radeče ob 19 uri 40 min., prihod v Maribor ob 22 uri 51 min. Ztipe ozir. društva naj takoj nareče zletne znake pri zletnem odboru v Maribora. Znak mora imeti vsak član in stane 10 kron. Pošljite zajedno denar. Vstopnice na tribune za javno telovadbo se naročajo pri zletnem odboru v Mariboru. Priporočamo vsem, ki žele dobiti sedež, da si vstopnice takoj na-roče. Obenem z naročilom se naj pošlje denar. Cene vstopnicam so sledeče: glavna tribuna L vrsta 80 K, II. vrsta 60 K, III. vrsta 40 K, IV. vrsta 30 K, druge tribune: I. 50 IC, II. 50 K, III. 40 K, IV. 25 K. Stojišče na tribuni stane 15 K. Ostala stojišča 5 K. Sedeži za tribune se bedo prodajali tudi v Ljubljani. .. Šport in turistika. sp. Jeseni v slovenske planine! Po toplicah in ob morju bivajočim zdravniškim gostom nasvetu jemo po prestani kuri, naša krasna alpska letovišča, da se on d i utrde in izpopolnijo svojo zdravje. Lepa jesenska sezona z umerjeno toplino, očiščenim gorskim zrakom brez meglo in dima ter alpska narava v čarobno izprenie-njenem koloritu gozdov in rušja, ki je ravno v jesenskem času najveličastnejša — vse te in druge dobrine bodo blagodejno vplivale na rekon-vales cente in druge letoviščnike. Pred vsem priporačamo sledeče postojanko: Bohinjska Bistrica: ob progi Ljubi j ana-J esen ice-Bohin jska Bistrica. Informacije: ..Tourist. Office za Bohinj'1, Bohinjska Bistrica (Kotel Markcšj. Bled: Železniška postaja Lesce ali Bled. nlformacije: Zdra viška komisija Bled. Dobrava pri Bledu: Železniška postaja Dobrava pri Bledu. Informacije: Ilotol Stol. Kranjska nora in ob gorenjski progi Podkoren: Železniška ix>st4ija Kranjska gora. Informacije: .,Tourist Office, Kranjska gora'-. Dovjc-Mojstrana: Železniška posta ta Dovje. Informacije: Hotel Triglav, gostilna Šmerc in Žekr.nik. '/.irornica-Sclo: Železniška postaja Žirovnica. Informacije: Iicctaviaciie čop, Svetina iu ..Pri K mitu". Lesce: Železniška postaja Lesce. Informacije: Ilotel Triglav, restavracija Legat. Polčje-Bcgunje: Železniška postaja Lesce. Informacije: Ilotel Str.rm in gostilna Begunjščiea. Cena in izvoz pšenice. Za tržno cono pšenice na Slovenskem so merodajne prilke v Sremu in Banani. Po zadnjih vesteh se prodaja v Novem Sadu, Vukovaru in Velikem Bečkercku pšenica po C do 7 K za 100 kg. Vzemimo kot povprečno ceno C50 I\ franke postaja. Ako ostane ta cena ncizpremen iona, je eksport pšenice iz J ugoslavije dvomeč. K ceni od 050 K je treba namreč najprej prišteti izvozno carino 50 dinarjev ali 200 K za 100 kg, nadalje transportne stroške iz Basala do zadnje postaje v Jugoslaviji. Transportni stroški iz Banata do Maribora ali Logatca znašajo po novi tarifi 13.00 K za vagon ali 1S0 K za metrskis stot. Eksporterja bo stala torej pšenica na izvozni postaji 1030 kron (G50 -j- 200 -r 1S0 K) za 100 kilogramov. Te ceno veljajo za eks-nort po železnici, dovoz po Donavi do Bratislave pa je nekoliko ceneje. Vpošlcvani nis> ,,postranski stroški", tako za spremstvo, za evetualno leža-rino itd. Gotovo je, da r.oben eksporter s? ne bo loti dola, akc mu ni že vnaprej zagotovljen visek dobiček. Računati r.a mora pri tem, da lx> v inozemstvu konkuriral s svetovnim trgom. Avstrijci, Cohi, Nemci itd. bodo kupili pri nas le tedaj, ako jim bomo nudili žito vsaj pa isti ceni kakor Amerika ali Anglija. V Ameriki stane sedaj pšenica približno 6 dolarjev za 100 kg , v Angliji pa 34 šilingov. Po prodajni vrednosti naše krone bi stala pšenica v Ameriki 30 K, v Angliji pa približno 40' K metrski efot Z ozirom na deralvacijo naše krone pa. ftane metrski stot pšenice v New:. Vorku in v Angliji po sedanjema kurzu približno 480 K. - 4j Za nas pridejo kot ekspertne dr*: žave pred vsem v peštev: Nemška;' Avstrija. Češkoslovaška, Grčija in k; večjem Italija Za eksportno ceno' naše pšenice bodo merodajne cone, kij jih bodo hotele plačati te države. Češka ima še vedno vezano trgo' vino z žitom. Za tekoče poslovno lctoi (1920/21) je tam že določena cena,« in sicer se bo prodajal kilogram kruš-j ne moke po 1)9 vinarjev in kilogram-j moke za pecivo po 1"60 K za ubožnej sioje, za ostale pa po 2*60, K, ozi-: roma po 4'70 K vse to v češki va-j luti. Torej najdražja moka ne bo stala na Češkem več kakor 7*20 jugoslovanskih kron. Nemčija, ki tudi imal vezano trogvino z žitom, je določila' za tekočo leto cono pšenice na 153» mark metrski stot. to je po .sedanjem; kurzu nekaj več kakor 300 K. Priznati je sicer treba, da tc urad-3 ne cene ne morejo biti merodajne za/. importirano blago in da bodo Nem-« ci in Čehi prisiljeni, plačati višjoj ccnc za pšenico iz inozemstva. Na' drugi strani pa jo treba vpostevati* dejstvo, da je v Ameriki pšenica za] mesec december t. !. kakih 50 centov,; to je po sedanjem kurzu kakih 40 Kfi pri 100 kg ceneje kakor sedaj. Iia-j čuna se namreč na padanje cen pše-* niče na svetovnem trgu. V Nemcijv^ so mnenja, da bodo plačali za ameri-• kansko pšenico tekom jeseni in zima-i okroglo J jO mark za 100 kg. to jd\ 700 K po sedanjem kurzu, ker je transport na Češko i-ekaj dražji, ba, stala ameriknnska pšenica v Pragi; kakih S00 jugoslovanskih kron. f. Iz tega sc jasno vidi, da naša'' pšeni"a 110 bo mogla konkurirati z amerikp.nsko na Češkem in Nemškem, ako se cene pri nas znatno ne-znižajo. V Bauatu slane pšenica 650' kron, z carino in s transportom pa-1030 K, kakor je zgoraj ugotovljeno.. Da bi se eksporterju izplačal izvoz, bi morale pasli cene najmanj za 200 kron pri 100 kg. J Glede tretje eksportno države, to' je Nemške Avstrije, velja skoro isto' kakor glede Češke. Transport ameri-kanske pšenice do Dunaja preko Tr-i sta je le malo dražji kakor do Prago preko Hamburga. -Mogoče je sicer,' da bo sedaj kup>vala Nemška Avstrija nekoliko dražje, kakor po svetovni ceni, ker šo niso transportne razmere in trgovsko zvezo med Du-; najem in Ameriko urejene. To pa je samo začasno. ; > Pri sedanjih razmerah ne mora iorej izvoz pšenice vplivati na ccnc v smeri, proti navzgor. Še celo pri nas na Slovenskem l i težko šla pšenica pri tej ceni čez mojo, vkljub temu, da odpade velik del transportnih;' stroškov. * Dogoditi pa sc vendar more, da" bo eksport pšenico povišal domačo ceno, in sicer v slučaju, ako bodo eksporter ji, ki navadno delajo z velikimi kapitali, in ki nama jo nikakih ob-' zirov na prehrano našega prebival-; stva, nakupili velik del naše žetve,i eksportirali pšenico po svetovnih conah, to je z občutno zgubo, to zgubo pa pokrili s tem, da bodo našemu kensumentu pšenico po oderuških cenah prodajali. Take praktike po- Fcd črto. Pred desetimi leti. Leta 1910. je začelo v Ljubljani izhajati „Jutro". Bil sem takrat v Pragi in sem cd daleč opazoval ta pojav. Ljubljana je imela dobiti svoj prvi jutranji list. Po mnenju nekaterih ljudi je bil nov dnevnik za nas popolnoma nepotreben. Imeli smo dve glavni stranki, ti dve sta imeli vsaka svoj dnevnik, za .uradne stvari je izhajala „Laibacher Zeitung" za višjo politiko pa so poskrbeli nemški listi „Neue Freie Prcsse", „Tagespost" in „Grazer Tagblatt" Čemu torej nov slovenski dnevnik? Kdor je hotel pogledati preko kranjskih mej, si je prečita! „Edincst" za Goriško nas je informiralo „Soča", za Štajersko pa celjski „Narodni list". Nov dnevnik je bil torej iuksus, saj so za jutranje liste poskrbeli v Gradcu, zvečer sta pa itak „Narod" in „Slovenec" prinesla vsak svoje. S stališča že obstoječih dnevnikov je bila to nekaka konkurenca, zato se je hotelo novi dnevnik zamolčali in mi smo izvedeli o njem iz zagrebških listov. S počet-ka smo nrslili, da je to „predpustna raca" tooa v začetku marca je „Ju-tro" izšlo in začelo se je takoj ugibati .— kdo stoji za njim. List je naznanil, da se bo zanimal tudi za balkansko politiko in jugoslovanske razmere — in sedaj ni bilo težko najti Sumljivega ozadja. S svojega visokega stališča domači listi te balkanske poizkuse niso smatrali resno in so se le neradi spuščali v polemiko. Mi^mo takrat v Pragi slavili Masa-rvkevo šestdesetletnico. Napisal sem za .Jutro" članek o tem našem učitelju in voditelju, ki je združeval okoli sebe vso trezno mislečo jugoslovansko mladino. Kmalu na to sem odšel na študijsko potovanje v Rusijo in ko sem se meseca avgusta vrnil preko Balkana' v domovino, sem videl, da so mi bili v Ljubljani vsa vrata zaprta, kajti slovanstvo in balkanstvo sta bila takrat pri odločilnih mestih v Ljubljani na indeksu. Pohajal sem nekaj časa po Ljubljani in ker ni bilo nikjer zame mesta — sem nekega dne obsedel v uredništvu ,.Jutra". Uredništvo je bilo takrat na Miklošičevi cesti v neld verandi, ki je spadala h hotelu „Lloyd!'. Prostor je bil preccj velik — mislim, da je bila tam švoj čas restavracija — po mizah so ležali Esti v velikem neredu in v uredništva je vladala prava republika. O .Jutru" je vladalo takrat splošno mnenje, da je „srbofilski" list in „Siovenec" je rad namigaval, da dobiva podporo iz Srbije. Jaz se za te stvari nisem zanimal, opazil sem, da se list bori s finančnimi težavami in da ima važno nalogo — vršiti jugoslovansko propagando. Glavni urednik in lastnik nam ni nikdar pravil o tem, zato je vladala v listu absolutna svoboda in anarhija. Toda v javnosti je imel list mnogo prijateljev. Naši dnevniki so imeli prej samo svoje stalne naročnike, ti so dobivali liste po pošti ali po raznašal-cih — po trafikah se domači listi niso prodajali. ,Jutro" je šlo v trafike in cd tod na ulico. V tem je storilo korale naprej in je privabilo svoje čitatelje. Masi je ugajal njegov revolucionaren značaj in odločen odpor proti vladi, proti nemštvu in proti Lierikalizmu. Ne rečem, da je bil ust tehnično in vsebinsko na vrhuncu; pisala ga je bolj javnost nego uredništvo, zato mu je manjkalo enotnosti. Ideja, za katero smo se borili, je bi "j takrat še nejasna, v listu se fcrjoo ni smela povedati: j.-.vni»i ^mr slutila in je šla njo. i'tš aomači politični boj je takrat dosegel svoj višek — v boju za Ljubljano. Meseca aprila 1911. so imele biti ljubljanske občinske volitve in takrat je bila nevarnost, da izgubimo svoj slovenski kulturni centrum. „Jutro" je v tej dobi preživljalo težko financijalno krizo, a borilo se je z vso odločnostjo za napredno Ljubljano. Tiskarna je več-kratkrat podala svej ultimatum. Prvotni jugoslovanski program je bolj in bolj izginil v težki borbi za obstanek. Vkljub temu so krepko vstrajali ob listu vsi, ki so čutili, za kaj gre Kriza. 1. 1908 je nam odprla oči in Srbija je bila v mislih vseh, ki so upali na rešitev iz težkih časov. Ko so postali tudi septemberski dogodki predmet klerikalnih denuncijacij, se je videlo, da vodi v svobodo samo ena pot. Oni, ki so verjeli v to našo bodočnost so vstrajali do konca, vkljub temu, da ni list povsem odgovarjal svoji nalogi. Šlo je za idejo revolucija in jugoslovanstvo! Število teh ljudi je rastlo posebno na jugu. Severna meja se je bala te smeri v politiki, ker so Nemci izrabljali klerikalne denuncijarijee proti našim narodnim organizacijam. Tudi domačim politikom „srbijade" niso bile po volji, zato pa je ideja zašla med mladino in je tam na skrivnem dobila svojo pravo obliko. V jeseni I. 1911. sem odšel v Gradec. Po enem letu boja, ki ga je začelo „Jutro" za jugoslovansko misel, je nastala v Ljubljani soparna atmosfera. Bilo je težko živeti v teh časih, ko je nas vse mučilo v grlu in nismo vedeli, kako bi se rešili. Po- znal sem ljudi, ki so pomilovalno gledali na nas „izgubljene ljudi", ki se ukvarjamo z „iluzijami". Bilo je zaduhlo in moreče v tem ozračju, kjer ni bilo več mogoče govoriti o idejah. Vse se je temnilo. Tam na vzhodu je le slabo brhtela zvezda, ki se je, jasnejše zasvetila spomladi 1. 1910-ko jo je začelo oznanjati „Jutro". j „Jutro" je odšlo v Trst in je v začetku 1912. prenehalo. Balkanska vojna, ki je izbruhnila v jeseni tega leta, je pokazala, kaj je hotelo povedati „Jutro". Mahoma smo razumeli vse. Začela se je predigra naše velike tragedije svobode. \ Ko sem se zadnjič zopet pojavil vi Ljubljani in sem šel po Miklošičevi cesti, sem zapazil zopet napis: ured»; ništvo „Jutra", .Spomnil sem se na one dogodke pred desetimi leti. Vr. mraku nejasnosti in bojazni je izšlo ono prvo „Jutro", ki je oznanjalo naš dan. Vihar je odnesel s seboj njegove črne oblake in razpršil po sveži one, ki so verovali v zvezdo jutranjo. Prestali smo vihar in smo se vrnili. Takrat »no se zbirali kot razbijaa stare monarhije, sedaj se zbiramo kot graditelji svoje nove države« Pozdravljeni vsi, & prihajate » zrna zgocfovina nešteto. T>g se femu izognemo, pa morejo naše aprovizacije, ■M jih. imamo posebno v Sloveniji dovolj, poseči vmes, s tem, da zalagajo i vse pasivne sloje z moko. Vi to svrho : je že obljubljena podpora od strani • finančnega ministrta. Končno še eno opazko, Ti računi 'ckžijo le v slučaju, da se naša valuta ne poslabša, čim slabša naša valuta, tem večje cene. *Y slučaju pa, da se poboljša, n. pr. ako se financ ■ nemu ministru Stojanoviču posreči, napraviti sličen protisunek proti tuji valnti kakor mescca junija t. L, potem pa mora cena pšenice šo bolj Povabilo. Prvo številko „ Jutra" smo poslali na' ogled vsem onim, od katerih se nadejamo, da postanejo naši naročniki. Prosimo jih, da nam čim preje javijo svojo naročnino. Kdor se ne misli naročiti na ,,Jutro", naj bo toliko ljubeznjiv, da nam list takoj vrne. V Ljubljano, Maribor in Celje nismo poslali lista po pošti na ogled, pač pa smo vse ukrenili, da ga tu lahko vsakdo dobi bodisi v tobakar-nah, bodisi pri kolporterjih. Da nam bo mogoče čim preje organizirati po večjih krajih brezhibno donašanje lista na dom, prosimo za kar najnujnejšo prijavo naročnikov. „Jutro" izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan tako zgodaj, da ga dobe naročniki še isio jutro, najoddaljenejši prejemniki lista pa še isti dan. Ne oziraje se na jamstvo, ki ga nudi uredništvo za vsebino lista, smo prepričani, da postane „Jutro" najbolj razširjen napredni list, ker smo določili ceno tako nizko, da za njim daleko zaostajajo vsi slovenski dnevniki „Jutro" stane na mesec samo K 15-—, na leto I< 180-—, za zasedeno ozemlje K 250-—, za inozemstvo K 360 —. Že iz prve številke „Jutra" je razvidno, da je nastalo zanj — še pred-no je izšlo — v krogih inserentov zelo živahno zanimanje. Vabimo vse gospodarske kroge, da se javijo s svojimi oglasi za .Jutro". Na eni strani bo naš list posvečal posebno pažnjo gospodarstvu, na drugi stra ni pa jamči njegova velika naklada za uspeh. Cene večjim oglasom so konkurenčne. Opozarjamo zlasti na Mala oz nanila", katerim smo nastavili izredno nizke cene, da vzbudimo tudi v krogih netrgovcev zanimanje in potrebo za to zelo važno oglasno panogo, ki je osobito v časopisju drugih narodov tako lepo razvita. Upravništvo „Jutra" v LJubljani. Glavno uredništvo „Jutra" je v "Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Na to je nasloviti vse pošiljatve, tikajoče se naročbe, inseratov in prodaje „Ju tra". Upravništvu „Jutra" v Ljubljani se priglašajo notna naročila na list, zlasti za Ljubljano in okolico. Sprejemajo se naznanila in večji oglasi. Upravništvo „Jutra" v Ljubljani je pošiljati vse morebitne reklamaciji zaradi lista „Jutro". ,Jutro' v Mariboru. V Mariboru je prevzelo razpeča-vanje „Jutra" reklamno podjetje, gospoda Ivo Sušnika v Grajski ulici. Od tu se oddaja „Jutro" takoj po s prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane po trafikah in v kolportažo. Tvrd-ka Ivo Sušnik sprejema tudi oznanila in večje oglase. Podružnica upravništva v Celju. „Uprava „Jutra" je ustanovila v Celju (Aleksandrova cesta št. 8) podružnico upravništva „Jutro". Iz te podružnice se razdeljuje po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane »Jutro" na trafike, raznašalce ter se raz-naša naročnikom po hišah. V celjskem upravništvu „Jutra" se sprejemajo naročniki ter mali in veliki oglasi. ' Zahtevajte „'Jutro" po vseh toba-karnah, kupujte ga od kolporterjev in naročite ga takoj, da ga vam bo mogoče redno dostavljati na dom! tlaj bi zastopala zahteve te, od Ja-jvalstvo! Za 200 rubljev sem končno'dil biti ljubezniv z nami. Obnašal se poncev podvržene dežele. Oba po- dobil pravico kupiti dva listka za je izbrano, kakor vsi častniki poli- Iz Koreje v Pariz v desetih mesecih. T čudovito potovanje sta napravila gg.Go-Čanir in Čun-Haj s spremstvom. Začasna korejska vlada je namreč poslala imenovana gospoda na mirovno-konferenco v, Paj-iz, kjer slanca opisujeta svoje potovanje v neki francoski reviji tako-le: Začasna korejska vlada nas je poslala, da zastopamo pred mirovno konferenco zahteve svojega tlačenega naroda. Imeli smo nalogo, da dospe-mo v Pariz brez odloga. Brez odloga! Kolika ironija! Dne 15. januarja 1919. smo od korejske narodne skupščine dobili redne potne liste in svoje diplomatske izkaznice za Versailles. Katero pot si naj sedaj izberemo? Če gremo preko Šanghaja, bi res rabili za potovanje samo mesec dni. Ta pot bi bila torej najugodnejša, Imeli pa smo zanesljive vesti, da Japonci že preže na nas. Podali bi se zais / nevarnost, da pademo v nji hove roke in da nas zadene usoda, kakor je zadela na tisoče drugih Ko-rejancev, ki so se uprii proti cesarstvu vzhajajočega solnca. Zato smo se morali odreči potovanju po najkrajši črti. Prisiljeni smo bili, da stopimo na transsibirsko železnico in poizkusimo dospeti v Evropo čez Omsk in Odeso. Tudi ta pot ni bila najlažja, ker ze treba potovati tudi tu čez široke pokrajine, ki so jih zasedli Japonci, in potem čez vso Rusijo, ki je sredi revolucije. Odpotovali smo iz Seula po železnici ter dospeli v tisoč kilometrov oddaljeni Vladivostok. S tem smo se zognili potovanju vzdolž drage svoje domovine, iz katere smo bili že pred leti izgnani. V velikem pristanu ob lihem morju smo morali biti izredno previdni. Tudi v tem mestu je na tisoče japonskih čet. Pri odhodu iz Vladivostcka smo vstopili v oddelek 1. razreda. Nestrpno smo pričakovali znak za odhod. Sprevodniki so nas smatrali za verižnike. Z dobro napitnino smo jim potolažili vest in si pridobili njihovo prijateljstvo. V sosednih oddelkih je bilo polno japonskih častnikov. Zato nismo smeli iz svojega oddelka, razven ponoči. Tudi hrano smo sprejemali le ponoči Dne 9. februarja je vlak prispel na postajo „Mandžurija". Rano zjutraj smo morali prestopiti na drug vla proti Irkutsku. Kolodvor v Irkutsku je bil napolnjen s pisano šumno in prerivajočo se množico raznih narodov in iz vseh vetrov. Ruski verižniki ki kupujejo na meji vse vrste japon skega in kitajskega biaga, tihotapci ki izvršujejo svoj dobičkanosni posel, navadni mužiki, ki so dospeli več tisoč kilometrov daleč, da kupijo kos blaga, plug ali kakšno drugo potreb ščino. Potrpežljivo čakaje na kolo-dvoru po 10 dni in delj, da ciobe prostor na vlaku. Po kolodvorskih hodnikih sede po tleh, kuhajo svoj ča in čakajo. Pri pogledu na te množice čakajočih nam pogum ravno ni zraste!. Postavili smo se pa vendar v dolgo vrsto, da pridemo do okenca in kupimo svoje vozne listke. Več ur pozneje nam povedo, da so za današnji vlak že vsi prostori oddani. Čakati bomo torej morali dneve in dneve, ves čas pred očmi japonskih vojakov in žandarjev? Kako neprijeten položaj! Zvečer zapustim svoje tovariše v veliki čakalnici in siopim zopet sam k okencu. Železniškega uradnika ni nikjer. Zato se usedem pod okencem na umazana tla, da počakam, četudi vso noč, dokler se jutri okence zopet ne odpre, samo da bom prvi na vrsti. Mojemu vzgledu slede takoj mnogi drugi potniki. Naša gruča raste vsak hip. Ta trenutek pristopi ruski kozak, v r;ok drži proslulo nagajko (kratek konjski bič s tremi usnjatimi jermeni, ci imajo na koncu všite svinčene gumbe). Kozak spada k vojakom Semjo-nova, znanega atamana Transbajka-ije, prijatelja in zaveznika Mikado-vega. „Kaj delate tu? Rrrrzajdjos! Razidite se)" je zarjovel. Hotel sem mu razložiti, na kaj čakam. „Ti se drzneš ugovarjati, pasji sin?" Ta trenutek sem dobil že strašen udarec z nagajko. „Evo ti voznega listka, Kitajče!" Gruča potnikov se je razpršila. Tudi jaz sem pobegnil in rame so me skelele, vendar pa nisem nehal opazovati dragocenega okenca, za katerim sedi moja svoboda. Ob 4. uri zjutraj se je iznova postavila vrsta. Toda tudi sedaj'so najbolj potrpežljivi potniki ostali brez voznih listkov, dočim sem pri drugih zapazil ta dragoceni papir. Eden izmed teh privilegiranih potnikov mi je končno razlozil uganko. Bila je čisto jednostavna. Plačati je bilo tre->a samo nek znesek kozakom na straži. Semjonove bande žive od takih vzetkov, ki jih mora plačevati prebi- tepluško", najnavadnejši vagon za tične žandarmerije za časa carja. Na živino ali za 8 konj ali za 40 mož. Nas pa je bilo 24. Prisiljeni pa. smo bili, da potujemo ločeno, zatlačeni med druge mužike. Čudim se, da me niso zadušili. Tako smo se vozili tisoče kilometrov. Irkuisk... Omsk... V Omsku se je čutila vojna atmosfera. Boljševiška fronta je bila blizu. Iz časopisov in od rojakov, ki smo jih srečavali, smo izvedeli, da se naše narodno gibanje v Koreji vedno bolj širi in da so korejski dijaki v samem Tokiju proglasili neodvisnost Koreje. Časopisi so tudi javljali naš odhod v Pariz. Prisiljeni smo torej bili, da izpreraenimo smer svojega potovanja. Toda kam, na sever ali na jug? Težko vprašanje. Morali bi dobiti potno dovoljenje in pasport od ruskih vojaških oblasti. Odločili smo se, da se obrnemo na Jekaterinburg. jekalerinburg, glavno mesto Urala, se zeio razlikuje od sibirskih mest. Izgleda evropsko. Njegovo nebo je sivo vsled temnih dimov meialur-gičnih tvoniic. Kakor znano, se je v njegovem zidovju odigrala tragedija ruskega carja. Češki general Gaj-da nas je sprejel zelo ljubeznico. je-laterinburg je bil njegov glavni stan. Izjavil nam je pa, da ne bomo mogli nadaljevati svojega potovanja proii severu, ker ni več rednega železniškega prometa. Svetoval nam je, da gremo rajše na jug, v Čeljabinsk znano železniško križišče na meji Evrope. Dospeli smo čisto polomljeni od napora. Vrhutega pa niti najmanjše sobice v hotelih, ki so vsi zaseženi od vojaške oblasti! Noč smo pretolkli na kolodvoru in se podali zjutra v glavni stan, da dobimo svoje pas-perie. Toda v kakšnem stanju smo >ili! Podobni vsemu, kar hočete, samo ne diplomatom. Kako sta se pa tudi izpremenila oba voditelja misije, Ki je pred 45. dnevi zapustila Seul. Glejte, nam je rekel general, ki nas je sprejel, mi. še-nismo dali takšnih potnih dovoljenj nobenemu civilistu. Brzojaviti moramo vrhovnemu poveljniku admiralu Kolčaku. Jutri boste imeli že odgovor... Preživeli smo dolg, dolg dan in čakali po kavarnah in restavracijah mesta. Zvečer smo se zopet podali na kolodvor, kjer smo bili prenočili prošlo noč. O joj! Kolodvor je bil zaprt vsled oblastvenega ukaza. Klop v javnem vrtu je bila naše prenočišče. Čudno prenočišče brez spanca. Od mraza smo bili čisto trdi vkljub svojim pod-šitim „šubam" (kožuhom). Odgovor še ni prišel, nam pravi general drugo jutro, da boste pa lažje počakali, sem vam dal pripraviti v hotelu dve sobi". Spati! Evo, zares, od počitek, ki ga nismo več pričakovali." Sreča nam je mila! Vse pojde še dobro! Ne vem, koliko ur že nisem spal.. * Četrti dan smo kakor navadno prišli zvečer h generalu povpraševat, kje je odgovor. 2 njim je bil nek častnik, ki nam pravi: „Odgovor je prišel. Glavni stan vas prosi, da pridete takoj v Omsk, na razgovor, kako bi najboljše nadaljevali svoje potovanje" ! Bili smo presenečenj. Sedaj se moramo vrniti v Omsk! Ali bomo sploh dobili dovoljenje, da nadaljujemo potovanje? „Kapitan vas bo spremljal." Zahvalili smo se generalu in mu izjavili, da bi se zares raje odrekli različnih postajah je prehitel naše želje in nam poskrbel razne potrebščine, hrano, toplo vodo, časopisje itd. Po tridnevni vožnji smo izstopili zopet v Omsku. Peljali so nas pred šefa pisarne tajne sekcije generalnega šisba. Ta gospod s strogim glasom je začel z izpraševanjem o glavni točki, ki ga je zanimala. „ Ali je vaš korejski narodni svet v zvezi z boljševiki? Kakšne cilje zasledujete? Ali ste republikanci? Kakšne socialne uredbe hočete organizirati v svoji deželi?" Dostavil je: „vse to vas iz-prašujem seveda iz gole radovednosti. >•••--..» "... it.- Gospodarstvo. Posledice povišanja železniških larifov se pojavljajo povsod, zhi-.ii trpi anrovizacija naših most. Kmetje iz okolice mest, ki pripeljejo živila /. železnico nn trg, računajo višje cene. N jim se pridružujejo ostali za-lagaic-lji trgov. Vsakdanji kruli po-taje dražji, trgovci kalkuiirajo s .,oKrošoeviiii dodatkom" — skratka povišanj«? železniških tarifov še danes občutimo kot najjači gospodarski udarec. .. Jugoslovaiisko-madžarska banka. Kakor opračajo madžarski listi namerava se ustanoviti jugoslavan .»ko-madžarska banka z glavnico 500 milijonov kron. Pri ustuovitvi bodo sodelovale zagrebške in l>eogradske banke kakor tudi budimpeštanska Komercialna banka. Xova banka bo pospeševala izvoz in uvoz. Izkaz Avstro-ogrske banke. Gla »m izkaza Avstro-ogrske banke oc dne 7. avgusta se je znižalo število bankovcev v prometu za 16*9 milijonov kron, ostane jih torej še nadalje v prometu za CS'SS milijard kron. Od teh je v N omiki Avstriji 1S"6 mi lijard kron bankovcev v prometu. Zaloga zlata in srebra v zadnjem tednu za približno 0*4 milj. kron. in znaša *520"1» milijonov avstrijskih kron. Menični promet, znaša sedaj 14-4 milijard, lombard pa 8'4 milijarde avstrijskih kron. Tovarna za sukno na Sloveti skem. V Zgošah pri .Begnjah f-e je te dni znatno razširjala tovarna za sukno. Sedaj bo raposlenih 35 delavcev. Izdelovala bo posebno volnene nogavice. svitre, dokolenice in jopiče. To podjetje je prešlo v domače roke družbe .,Lana", ki se peča z izdelovanjem in trgovino tekstilnega blaga. Z railikalsko Središnjo Zadrugo je propadel kakor javljajo iz Beograda tudi njen duševni oče načelnik v ministerstvu trgovine dr. Hi lan Todorovič, ki je odšel na trimesečni dopst s katerega se baje ne vrne več. Dr. Todorovič je bil eden tistih visokih uradnikov, ki so vsled ne-umevanja našega gospodarskega po-ožaja in svoje trmoglavosti zadrža-vali in otežkočali smotreno delo v trgovinskem ministrstvu. Bil je posebni ljubljenca g. Protiča. Svetovna tonaža. Lloyd-Eegister objavlja v najnovejšem izdanju pregled svetovno tonaže ter primerja sedanje številke z onimi v mesecu juniju 1914. Skupna svetovna tonaža je znašala v juniju 1920 53,905.000 ton, to je za S,501.000 ton več kakor v juniju 19f4. lAnglija, ki Je^mela leta 1914. 43-9 od s t tokov Evetovn* tonaže ima danc3 samo 35*1, dočim je tonanaža Zediujenih držav narasla od 4'" na 24 odstotkov. Nemčija je biia leta 1914. 8 svojo tonažo na drugem mestu s š,000.000 ton, a danes je padla na 419.000 ton. Japonska se je s šestega mesta povspela na tretje meirio, Norveška se je 6 četrtega nio-ta pomaknila na šosto. Tonaža jadernic se je znižala za 641.000 ton. To pa nI nenaden pojav, ker število jadtmic pada konstantno in je bilo padanje v zadnjih šestih letih še mnogo večje. Tonaža ladij se je povečala vsled ogromnih ladjedelnic. ki so nastale med vojno. Amerika je tu prekosila vsa pričakovanja. Pred vojno «o bile ladjedelnice Zediujenih držav le neznatne, njih sedanja kapaciteta pa je še prekoračila angleško. Do sedaj sicer ni mogla priti do veljave nad produkcijo ladij, j>oselmo vsled slabega zalaganja s premogom in ker morejo ladje pre-reč časa čakati v pristaniščah zaradi počasnega nalaganja in razlaganja. Vkljub temu pa so padle pomorske transportne pristojbine od meseca februarja do danes več kakor za polovico. Meseca februarja se je plačalo za transport tone žita iz Amerike (La Plata) do }«'otterdama 18 sedaj pa samo S šilingov, to je po sedanjem kurzu približno 300 naših kron. Pričakuje »e, da bodo pomorske pristojbine še IkjI j padle. Prepoved uvoza ;Wii | ki. aino ter T>e žuine pridelke kupnie s semeni: Ssver Si t,jnbTjaaa, Woi-c.v si. 12. 13 izdeluje nogavice, voineae jopiče. v izložbi in na prodaj tvrica CSrSSar 1 f*!eiaf» ».dSSU?:^. p I^JTiJSILtaJ^Mii., JD^rozrai 3. [jj Ustni nictSrsi aJeSJa. Lasian raocSnt ateSje, .Jutra"' Sodna ni. 6. ■O tele f. imterurb. št. 117 ŠPEDIC1JSKO iN KOMISIJSKO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR "tV^'-"' (JUGOSLAVIJA) 17 S—l MEDNARODNI TRANSPORTI, PREVAŽANJE ELAGA fT^-j- VSAKE VRSTE, ZACARINJANJE, REEKSPEDICIJA, SE-M ir-®^ - LITVE, NABiRALNl VOZOVI. SKLADIŠČA - L 4 JU-!JL VELETRGOVINA S PREMOGOM iN KURIVOM. ,e avtomoMne potrebščine Iz skladišča mrnm mrm »i m it > , , » > nTTTrmTmilTTr Ilinilliiiiiin>»I.UIUIi;i mij K pl IPN! K :: krojaškatvrdka :: S r X. i a ^ a s.....^ za dame in gospode pp Sodna ulica 3 LJUBLJANA Sodna ulica 3 H od KH . Najmodernejši kroji in najfinejše izdelovanje. Tm TTIiin.iiin'i'iiiiii,'nii im 11 n. n, 117 a u 111 x m 1 xx 11111 \j t i ffl mmmm isvršuje vse bančne fr« ^ najkulantnele. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani. .t