Listek. Kristus ali Lnter. (Pripovest. Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) (Eouec.) »Bogu na hvalo in na ljubav sinu«, sta govorila dobra roditelja, ko sta se pekla pri solnčnih žarkih na polju. Nista se baia dela in trpljeDja, samo da dobita denarje za svo]ega sina. Ko |e dovržil z dobrim uspehom gimnazijo, poprosi stariše, da ga puste v visje šole. Prosii je tako dclgo, da sta mu dovolila. »Naj Vas ne boli, kar potrosita za mene«, je govoril Pavel roditeljema. »Vse Vama vrnem, ko dovrSim Sole.« >Naj te blagoslovi Bog, sinko. Če nas ie stalo že toliko, pa 3e idi dalje«, govorila sta roditelja. Težkim srcem se poalovita oče in roati od sina, ki jinia je tako prirastel na srce. Vedela sta, kaj se godi v veliliih mestih in da se posebno prezra vera, ter da se živi tsm slabo življenie. Ni toraj čudno, da sta se bala za sina. »Sinko, naj ti bo vera vedno sveta«, reče mu oče pri slovesu. »Ostani ji zvest in žrtvuj raje vae, nego da zapustiS vero. Postenje in vera naj bo tvoje geslo. Ne drvi zs časiio, ker ona je poizk&, a pravo slavo si pridcbi cni, ki pravično dela.« S temi besbdauai so se pcslovili, Pavel je Sel v S. Fraocisko, da si pridobi na tamošrjjeiu vseu5ilišču znsnie pravnika, spremljan od očetovega in materinega blagoslova. Uči! se je marljivo in vse bi bilo dobrc, da se ni enkrat vmeSal v prepir s svojimi drugovi. In t.o ravno radi vera Drugovi so se mu rogsli, rogali niegovi veri, poStenju in odkritosrčncsti, česar ie oni niso ve& imeli. Rogali so se mu za hrbtom, ker niso imeli poguma, pcredat: mn v obraz. Posmehovali so se mu, da je pobcžen kakor žonica in iskren kakor dete. Od početka ni mncgo mart.1 za to, a nazadnje se pritoži pri prof3sor;u. Ko pn.ff.sor zve, zakaj se gre, postane kakor živ ogenj. »Sramota«, zaSne vpiti »sramota, da so taki Ijudje vseuftihsčni sluSateljž« Ali glede vere ga začne uverjavati, da Se to le samo stare ženice verujejo, ker je zastarel običaj, ki Se pristoja ljudeoa, ki nimajo nobene izobrazbe, a on je prerazumen, da bi se s tem smeSil. „ »Tudi jaz ne verjamem v te reči, in videli bodete, da bo vaS razum naSel pot k pravi modrosti*, skonča prcfesor. Pavel odide s težkim srcem od svojega prcfesorja in čuti, da «e ruu je nskaj —  kakor sunmja vriniio v srce. Domižljujs si, da je bil prej le preveč iskren in da je diugim preveč pomagal, a sebi malo. Mnogo se jib je kitiio z njegovim trudom, kakor sraka s papovim p«rjtm, a oi |e bil pri vsem tem nepoznan. Odloči se, da Bptemeni svoje življenje. Videl \e lepSo stezo, ki se mu je odpirala pred očmi. Občutil je novo mcč — ter slednjič vstcpil v protestantovsko vero. Eo se je ta premcmba vrSila v Pavlovem življenju, so moliii njegovi roditelji za svojega sina. Sedaj Pavlovi dfugovi niso imeli več vzroka, da bi se mu rcgali. V cerkev ni hodil, a z njirni se je družil pogostejSe, govoril o vseh neumnostih kakor ti, nikoli pa ne o svojih nadah in stanu. Starisem ni več pissl. Dan za dnevom 80 pričakovali od njega vesti, a ni je bilo. Nekega dne prinese listonoSa pisrao, a ni bilo od sina. Znanec njihov je pisal, da je sin zapustil pravo vero in sprejfl lutrovo. 03e nasloni glavo na mizo in gl«da pre • straSeno pred se. Takega ga najde žena, ki se je povrnila 8 polja. Ko ga zagleda, takoj zasluti, da se je uekaj dogodilo. »Kaj je dragi?« vpraSa moža. Luka je molčal in zaprl oči. »Pokaii, lažje trpiva oba, kakor jeden sam.< Ona ga pogleda s prosečim pogledcm in on ji izroči pismo. Mati ga prečita, prebledi in roke ji zdrhtejo. Nato ga molče položi na stol. »Moliva zanj, da ga mati Božja ne zapnsti. VeC ne moreva.« Oaa ni hotela, da pokaže moiu svojo bolest. Zvečer in zatera vsak dan vzameta v roke rozni venec in molita skupaj za svojega sina. Rada bi sla roditelja k njemu in potrkala na srce svojega sina. Mogoče bi se usmilil, se vrnil na prejSnio pravo pot, ko bi videl očeta zgubančencga od dela in žuljave roke, ko bi videl mokre oči in s sohami oblito lice svoje matere. Šli bi radi, ali denarja ni bilo za potovanje. Vse, vse sta mu dala, kar sta krvavo pridclala. Saj jima bo potem vračal! Jedino sredstvo, ki je 8e bilo, da mu piSeta. O5e vzame pero in papir in napiSe: »Dragi Pavle! Mi dva sra tutna, ker si se odvrnil od naSe avete vere. RajSi bi umrla, kakor da sva mogla doživeti kaj podobnega. Ali tega nesmeva. Morava živeti, da inoliva k Materi Božji za te, da se povrneS na pravo pot. Prosiva, zaklinj&va te, spreobrni se, da te ne bo pekla vest, da si bil vzrok najine smrti. Pozdravljata Te užaljena roditel^a. Poslala sta pismo s tisoč blagoslovi in čakala na odgovor. »Ni mogoče, da bi tako otrpnil ic nama ne odgovoril, ko zve, kako sva žalostna«, sta mislila roditelja in se teSila s čalanjem: »Jutri pride odgovor!« Čakata, upata in molita rožni venec. Naposled pride odgovor — izselil se je v Kalifornijo. Ia tako je bilo. Nemiren radi tega, da je zavrgei pravo vero, je hctel, da ae ogne rcditeljema, da pretrga vsako vez ž njima. Pusti učenje in odide z nekaterimi drugovi v Kalifornijo, zemljo zlata. Zlato je Sei iskati, a zlato roditeljsko Ijubav in vero }e zavrgel. Sreča mu je bila mila, našel ja veliko zlata. Bogat 86 povrne v New-York. Žalja se se mu je flpolnila. Živlienje se mu je dozde- valo lepSe, da ga ni aikdar lepSe sanjal. Obolo se je sprebajal po mestu, njegovo ime |se je govcrilo, kot ime največjega bogataSa. Najboljse rodbine mesta so si Stele v veliko Cast, ako jim je bil gost. Bili so pa tudi trenutki, da so ga spomirijali na vero 3vcje mladosti in roditelje. Ali to je bilo malokedaj. Ni znal za vrnitev, ampak vleklo ga je le naprej. Zlata je bil nafiel, zlata mora biti vsa njegova bodočnost. IV. Nekega dne pride nekdanji Pavlov prijatelj, ki se je učil z njim na vseučeliSču in 80 njegovi slariai bili tam kot Pavlovi, v hiSo Pavlovih stariSev. »Ali ste ie sliSali«, to je bila prva beseda, kojo \e zgovoril, ko }e stopil v hiSo. »Kaj?« vpraSata oba mahoma. »0 VaSeai sinu. Posta! jo bcgataS, ima lepo palačo in iivi sijajno. Vsaki dan se zbira pri njem družba, da mn pomaga zapravljati zlato, katero je prinesel iz Kalifornije.« Roditelja se pogledata. »Žena, ali mislis, da je srečen?« vpra8a stari z drhtečim glasom, ko je sel odSel. »Kako naj bi bil srečen, akoravno je bogat, ko pa je zgubil vero, naja in mir«, cd7rne starks. »Morava ga reSiti, dragi moi. Mati Boija je dobra in usmiljena, ona naju ce sapusti. 0 Marija, pcmagaj nam!« Reksi pogleda na s!iko Bogorodaice. »Mislim, da bo najboljše, da grem tja«, reče mož po kratkem premisljevaaju. »Čem mu govoriti na srce, da se spreobrne. A ti, tena, moli tft čas, da najdem besede, ki mu bodo segle do srca.< »Oa, da, dragi moi, le pojdi, tudi jaz 8em te inisli. Denarje, katere sva si prihranila, bodo zadostovali za pct.« Stari je zmučen oblekel najboljSo obleko, da bi se ga sin ne sramoval, ter se odpravil na pot. Na vlaku je molil rožni venec. Napoaled privozi vlak v New-York. Po doigem, trudapolnem hoda najde palačo svojega sina. To je bilo poslopje, lepo in sijajno. Stari je mislil, da je to predsednikova hiša in zopet vprafia, da bi se ne varal. Po Siroki ulici, ki je vodila do palače, drdrala je kočija za kočijo. Zaie gospice iu gospodiči so se vozili v njih. Sluge so se iurili in sprejemali gospodo. Ko ti odido, gre stari v poslopj* in hoče v dvorano. A sluga ga osorno vpraSa, kaj želi. »Želim k sinu, ker ga že dolgo nisem videl.« »Kdo je VaS sin?« vpraSa sluga, na pol radovedno, na pol jezno. »Pavel Šarlija mu je ime«, reče stari, »in jaa sem njegov oče.« Drugi sluge in hlapci se zbero in gledajo prezirljivo na ubožca. ki je stal pred n]imi v obnoSeni obleki. Nekateri so se jeli smejati.