Katolški cerkveni list.
Odgovorni vrednik in založnik: lir, Janez Jir. P^jr/ffiVi*'.
V Čete rt i k 15. Listopaiia.	JMft.
Izlaganjc E,aYi*cfaii*kili Iitanij
k časti in hvali presvete in brez madeža Device 3Iarije? Matere božje. I. Začetik Lav re lanskih Iitanij.
(Dalje.)
S. Duh, resnični H<hj. usmili se nas!
uli je bilje brez telesa, z iimam in voljo pre-videno. Tako so angeli duhovi, in tudi naša duša jc duh. To ime gre dosti bolj llogu. ker njegova natora jc breztelesna. Zato pravi Kristus: ~llog je duh.- Jan. 4, 24. namreč nevstvarjen duh. Bog je pa duh, kakor božje bitje, in kakor božja oseba. Akoravno se vse tri osebe presvete Trojice s tint imenam klicati zamorejo, ker Oče je Duh, in Sin jc Duh: Oče je svet, in Sin je svet: vender cerkev in ss. očetje to ime Duh (od dihanja izpeljano} dajo le tretji Božji osebi; gre ji tudi po pravici, in sccr a) zavoljo njegoviga izhajanja b) zavoljo del, ktere v nas dela.
a) Kar se v Bogu godi, se pač s človeškim jezikam nc da dopovedati. Vender ss. učeniki to izhajanje s. Duha s človeškimi besedami tako le dopovedujejo: Oče in Sin dihata in z dihanjem po-natorno izdihata božjo osebo kakor duha: njega izhajanje je kakor nekako izdihnjenjc iz notranje perserčne gorkote in ljubezni Očeta in Sina. Sc ve de to dihanje je neizrekljivo, nczapopadljivo, je dihanje Duha, ne telesa. Vender ga telesno diha-
nje nekoliko poučiti. Kakor namreč serce skozi usta sapo izdihne, tako tudi Oče skozi Sina svetiga Duha izdihne. On jc tedaj Duh in sapa Očeta in Sina. Ali kakor človeška duša iz spoznanja ljubezni vredne reči diha, iu ljubezen do nje izdihne: tako Oče skoz Besedo svetiga Duha, kteri jc ljubezen Očeta in Sina, izdihne.
Ta Duh pa ni zunej Boga. od njega vtui poslan ali vun izdihnjen, ampak jc od znotrej in božje bitje. Zakaj On ni stvar, ampak pravi, resnični Bog, obstoječ v ravno tistim božjim bitji z Dretam in Sinam, in od \ju kakor cniga začetka od vekomaj po natornim izhajanji diltan; torej jc z obema cnakiga bitja, enako večin in obema popolnarna enak, tedej enak resnicin Bog.
b) Tretja božja oseba bo „S. Duh- imenovana tudi po delili, ktere v nas dela. Kar sapa v telesih dela, to dela s. Duh v naših sercih. Telesna sapa je tanka: kjerkoli luknieo najde, naj ho šc tako majhna, vanjo gre: tako se razlivajo sape življenja po skritih žilicah, in povsod čutilo in gibanje napravijo iu vlijejo. Tako je s\. Duh tanek in kjerkoli luknieo scrca po zrljali od-perto najde, gre precej vanjo, in našim sercani čutilo praviga kesa nja in nagib k dobrim delam dodeli. Včasi tudi ne klican k človeku pride, kakor sc vidi nad s. 1'avlant, v kteriga se jc na enkrat izlil, ga pridgarja in apostelna storil. -- Telesna sapa napihne; tako nas tudi s. Duh navdihne t. j. nam da duhovno življenje, nas k vsakiniu do-
hrimu delu podučuje, in nam to, kar gre k našimu zvclicanju. notri tla. Kristus pravi: ..Duh <l?lia, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne \r>. o d kod pride, ali kam gre.- Zares sveti „llnh diha kjer h o e t*ker svoje lastno delo, ktero je iiavdihiijcnjc, opravi v komur hoče, iu stori. de i7. svetiga duha prerojeni prosto dela, in proMoot od siiznosti grclia doseže. ..In glas njegov slišiš," ko besede prerokov in pridgar-jev (»ar.no premišluješ. in se omecen k ljubezni stvarnika povzdigneš. -Pa ne veš, od kod pride.- ker ne veš. kako >e k takimi! delu perpravi, ali per kterih priložnostih se po ustih pridgarjev v nas vlije. ..Ne ve«, kam gre,u ker ne veš namena . kteriga sveti IMili per tistim navdihiijenji ima: n" ves potov, svetov, soileb in misel svetiga llulia. Zakaj načini božjih del. in nameni, ktere prr svojih delili Hog ima, so nam neznani. - Te-ii^na sapa telo oživlja, h gibanju in delu pripravno stori. Tako sveti Duh dušo s svojo gnado o/ivi, in za opravljanje dobrih del pripravno stori. — Telesna sapa telo vterdi, pokrepča in stori, de stoji in obstoji. Zalo telo brez sape precej pade, J.-zi, ne more obstati, hitro (rohni, gnjije in smerdi. Tako sveti Duh človeka močniga, terdniga in sta-i.ovitniga stori. - - Telesna sapa prah iu pleve lia-l.visko nese. Tako s. Duh človeka, v kterim stanuje. na nizkim, to jc v pozcmcljskilt rečeh nc pusti muditi se, temuč ga po premišlevanji k nebeškim željam povzdigne. — Telesna sapa ogenj o/i\i iu podpiha. de oo.cneji gori. Tako s. Duh serca, v kterih prebiva, z ognjem ljubezni vname.
Sapa se skozi usta diha, tako so vse delil s»vtiga Deli:;, kteri iz Očeta in Sina izhaja, dihanje tretje liozjc osebe v nas, od tod je njeno i-i;e ..D;i!i.~ Vi mu pravimo še:
rSveli Duh,- ker je kakor pravi Hog, in kakor ljubezni. kt«ra iz Očeta in Sina izhaja, s\i iost spina, in ker je njegovo nar znamenitisi dilo posvcčcnjc. Sveti Duh ni le sam svet. tenmč tudi posvečevavec: ne b* sam pravicin, temne tudi opravier-.avec; On je začetnik, vir in delivcc vse sv elosti.
..I smili s,- nas!-* s temi besedami svojo vero, de je sveti Duh Hog, očitno naznanimo. Hazlocik namreč med na pomoč klicanjem Hoga in sv etnikov v tint obstoji, da Hoga prosimo z besedami: ..L sinili sc nas!- svetnike pa z besedami: rProsite za nas !u
Tega Duha llozjiga, kteri jc Očetu iu Sinu popolnama enak. cnaciga bilja, enako večin z Njima. pravi Hog, kličemo s cerkvijo na pomoč iu ga prosimo, kader pravimo: ..Sveti Duh resnični Hog, usmili se nas.'- — O nar veči in neskončna svetost in dobrota, ki nas opravičuješ, s čednostmi ozaljsas, in k vsakimu dobrimu delu per-
pravne in voljne storiš, ..usmili sc nas!- O pre-sladki, neizrekljivi kušljej Očeta do Sina, tolažba žalostnih, veselje otožnih, Duh Troštar riismili s c nas!~ O večna ljubezen, nevgasljiv i ogenj, kteri naše serca očišuješ, vnemaš in razsvitluješ, riismili se nas.'-* O nezmerna čast, sonce naših oči. ljuč našiga notranjiga človeka, veselje duš, in poskakovanje serca od veselja. ..usmili se nas!- O premočni Duh, kteri vso oblast, modrost, zgovornost sveta ob tla veržeš; nas oživljaš, okrepčuješ in učiš, »usmili se nas!u O serce cerkve, ktera verne oživlja: olje, s kterim bodo preroki razsvit-Ijcni. kralji pomaziljeni, mašniki žegnani, cerkve posvečene, altar ji postavljeni, vode očišene, hudiči prepodeni, bolezni pregnane, ..usmili se nas!- O nar terdneji vez presvete Trojice, vez našiga zediiienja v Kristusu, obiši naše duše. napolni naše serca s svojo prijetnostjo, sladkostjo, s svojim veseljem, in z ognjeni ljubezni do tebe napolni. ..Hazsvitli me, de dobro mislim, perganjaj me, de dobro delani: poterdi me, de tebe deržim; obvari me. de tebe ne zgubim, sccr sim tudi jest zgubljen.- S. Aug. ..Sveti Duh, resnični Hog, usmili sc nas!"
Sveta Trojica, en .sam Bog, usmili .se nas!
S temi besedami vse tri božje osebe, potem, ko smo jih že razločno vsako posebej z imenam Očeta, Sina iu svetiga Duha poklicali, spet vse vkupej pod imenam presvete Trojice pokličemo in prosimo, zakaj neki? Zato de svojo vero popolnama spoznamo. Popolnama vera pa tirja, de ne le tri razločene božje osebe, ampak tudi eno božje bilje spoznamo. De je tedej spoznanje skrivnosti presvete Trojice popolnama in doveršeno, je treba oboje izreči, ne le tri razločene osebe, ampak tudi ravno teh oseb eno božje bitje. Nič manj namreč ni potrebna k zvelicanju vera in spoznanje treh oseb, kakor eniga božjiga bitja. — Pa tudi zatopresveto Trojico pokličemo, de litanije ali prošnje veljavo in moč dobijo. Vsa moč molitve pride namreč iz vere. S. Auguštin pravi: rCc vera opeša, tudi molitev pogine". Posebno pa Hoga časti, in nam njegovo milost naklone vera v presveto Trojico, in spoznanj«' te vere. Ivolikanj bolj je namreč kak nauk vere našim počutkain in našimu umu skrit in amen: tolikanj bolj verovanje tistiga nauka Hoga, kteriga neskončno resničniga terdimo, časti in potolaži. Zato je Abraham tolikanj Bogu dopadcl, ker jc čez vse upanje v upanje veroval, de bo oče veliko narodov postal. .. 1 croval je Abraham Rogu, in to je bilo njemu r pravico zarajtunoHim. 4, 22. Ker je tedej skriv nost presvete Trojice za nas nar bolj tciuna in skrita: zato je vera in spoznanje te skrivnosti bolj sveta, bolj hvale vredna, bolj Bogu dopadljiva, in zadobiti, kar prosimo, bolj poniag-
Ijiva. Koliko de ta vera eloveku koristi, kaže ta zgodba: S. Genezi marternik, ko je vpričo cesarja Dioklecjana in Rimskiga ljudstva šege svetiga kersta iz tega namena razkladal, de bi bil zasmehovanje obudil, in je po navadi od tovaršcv vprašan bil, ali veruje v presveto Trojico, je na enkrat spreobernjen veroval. In ko je bil v imenu Očeta, Sina in s. Duha z vodo oblivan, je vidil angele z ognjenimi obrazi blišeče zrav en sebe stati, in vse njegove grehe, kar jih je bil od pcrvih let svojiga živ Ijenja do tistiga časa storil, iz bukev zbrisevati, in slišal reči: „Yedi, de si od vsiga dolga očišeir.
To vero v presveto Trojico tudi mi spoznamo in tri osebe v enim božjim bitji častimo in kličemo, ko pravimo: „Svcta Trojica, en sam Rog, usmili se nas!a Hočemo reči: O večni Oče, ki si nas vstva-ril: o enako večni Sin, ki si nas odrešil, o sveti Duh! ki si nas s svojo gnado posvetil, usmili se nas! Pomnoži v nas vero, pomnoži pobožnost, daj nam ljubezen. Zal nam je, de smo tebi božji Oče! za vstvarjenje, tebi božji Sin! za odrešenje, tebi božji Duh! za toliko tavžent gnad iu darov tako malo hvaležni bili: pa obljubimo poboljšanje, in prosimo odpušanje, usmili se nas, zlasti ko te prosimo po 31 ari i.
Do tukej je začetik lav retanskih litanij: kličemo narpred trojno-edinigaRoga, ker le On je edina naša pomoč. Ker pa naša prošnja per Rogu več zda. in bo poprej v.slišana, ako svetniki, božji pri-jatli, iu zlasti ako Marija, MatiRožja, za nas prosijo. in svojo prošnjo z našo združijo, zatoseober-nemo v lav retanskih litanijah zdaj k 31 ari i, 31ateri Jezusa Kristusa, in naši materi s prošnjo, naj za nas Roga prosi. In to je
( Da!je sledi.)
I'ii*aviic cvetlice. I.
Opat Janez Kalamski je imel sestro, ktera je od mladih nog lepo in pobožno živela. Ona je tudi v bratu obudila ljubezen do samote in ga spodbodla. de je nečimernost sveta zapustil in Rogu neovirama služit v samostan odročne pusav c se podal. kjer je 24 let bil, brez de bi se bil kam odtegnil ali le svojo sestro obiskal. Ona pa je priserčno želela, brata pred smertjo viditi in mu je zastran tega po-gostama pisala. Janez pa se vedno izgovarja. Tedej mu sestra naznani, de, če se bo vseskozi njeni silni prošnji upiral. ona nikakor sterpeti ne more in ga vender obiskala bode. Globoko ginjen o tem sporočilu pravi opat: ..Rolji je, de jo jez obišem, kakor pa, de bi se po nji našim sorodovincam in drugim posvetnim prijatlam vrata v naš samostan od-jierle. Kako lahko bi se kdo zmotil ali kaka druga napaka primerila. rVzame tedej dva tovarša in gre
sestro obiskat. Ko tje pridejo, jih sestra, brez de bi bila brata spoznala, z drugo pobožno služabnico prijazno sprejme in ker so bili spehani in trudni, jim podeli na njih prošnjo v imenu Gospodovim hladne vode. Ko so se okrepčali in zahv alili. so se v samostan vernili. Knialo potem dobi opat zopet pismo, v kterim ga je sestra prav lepo prosila, de bi jo vender pred odhodam iz sveta obiskal. Janez ji pa odpiše: Po milosti Gospodovi sim bil pri tebi in nobeden me ni poznal. Ti sama si nas sprejela in nam hladivne vode podala. 3Ii smo pili. hvaležni molili in se spet nazaj podali. To naj tvojo ljubezen potolaži, ker blizo jc ura. ko sc bova v nebeškim raji v idila. Moli tačas z i-me, kakor sc tudi jez tebe vsak dan v molitvi spomnim.
II.
Opatu 3Iakarju prinese nekdo lep. rumen grojzd v dar. Sveti opat, v kteriga persili je ljubezen do bližnjiga plauienela, ga nese samotiiiku ravno bol-n i m u , kteri je vesel Roga hvalil. Pa temu jc bil pobrat pri sercu; ni tedej sladkiga sadii okusil, ampak nesel ga je njemu. ki je hujši bolečine terpel. Tega je ravno taka bralovska ljubezen navdajala, in lepi grojzd četcrlimu podari, de bi sc nekoliko pokrepčal. Tako jc prišel grojzd od eniga do druziga poslcdnjič v roke miliga opata, kterimu so se veselja solze vtrinjale. k« je med bratmi toliko ljubezen razodel in vidil. dc si jc slednji raji sebi pritergal, dc bi lc bratu postregel.
III.
Opat Pafnuci ni, dokler je bil pri moči. nikdar vina pil in še cld v svoji visoki omahljivi starosti le redko. Pripeti sc pa, dc, ko svoje učenec obiskat grč. med razbojnike pade, ki so ravno krog vinskiga soda sedeli in verlo kozarce praznili, Njih glavar opata koj spozna, in ko je bil slišal, kako de se zatajuje, in vidi, kako je stareik truden, napolni časo z viiiam, potegne saldo in stopi pred opata rekoč: Pite, sicer je vaše življenje pri kraji. Stari opat previdi, dc hoče glav ar njemu dobro, vzame čašo z vinam, ter pravi: ..Resnično vam povem, tisti, ki je rekel, kozarec vode ubogimu podan svojiga plačila ne zgubi, bo za to vino. ki mi ga bornimu podarite, vam tu in tam milostivNato se med nje vsede, in jim govori tako prijazno iu resno, dc jih globoko gine in njih serca Rogu pridobi.
IV.
Star pušavnik leži v Scitiški pustoti od poslednje bolezni obiskan na svoji slamnati in bicnati postelji. Njegovi tovarši stoje klavcrni krog ležisa in so ga ze kot mcrlv iga objokov ati jeli, ko umirajoči hipoma oči odpre in sc posmeja, - čez nekoliko drugič in tretjič. Ko ga bratje osupnjeni vprašajo, zakaj de sc smeja, ko so vender vsi zav oljo
njega v veliki žalosti, jim odgovori: Pervie sini se smejal, ker sim zapazil, dc se vsi smerti bojite: drugič, ker sim vidil. de ni noben zmed vas za smert pripravljen, ravno ko bi vam ne bila clo nič mar in ko bi vas ne mogla zasačiti: tretjič pa sim se smejal. ker grem zdaj od dela k počitku, od žalosti \ veselje.
V.
Snmotnik je imel razne skušnjave prestati, in bi 11- ze zahiran tega tako otežili, de so sc mu poslednji«' redovne pravila priskutile in de jih je clo \ nemar pusal. Ko ;»a toliko mer/loto in mlaenost ruti. ga \ seree zaboli: misli si. meni ni moč poprejšnje gorernovii podbuditi. ter mu pogum popol-nama t pade. .Malo pozneji se snide s starim, v\eri tertlnim saniotnikam . ter mu svojo dušno sulioto razodene iu t«>/.i sv »»jo klavcrnosl. Stareik ga pr -jazoo slnsa, tolaži iu mu naslednji zgled pove. Imel je ino/. dobro njivo, ktero je tako zanemaril, de je bila s ternjem in osatam čisto zarašena. Zdej spregleda. kolika potrata je to in sklene, njivo spet obdelovati, ter reče svojimu sinu: Skusi, de njivo osa t a iu preobiluiga plevela otrebis. Sin gre. pa ko njivo v "»o s ternjem iu osatam prepreženo vidi. ga m-v olja spreleti, iu pravi: Koliko časa bo preteklo, prediu v sr populim iu izkoreninim -- koliko truda! in sr stegne v bladivno seneo. ter zaspi. To pa stori ver dni zapored. Zdej pride skerbni oče gledat, kako sinu delo od rok gre: ko pa vidi, dc jc šc vse. kakor je bilo. sr začudi in sina ogovori: Zakaj nisi v tem času kar nič storil? Sin prav i nato: Prc-tezavno delo meje ustrašilo in scrce mi je upadlo: pobit sini sr vcrgel na tla in zaspal. .Moj sin, povzame ure, obdelaj vsak dan b* toliko zemlje. kolikor jo v svojim triiplam pokriješ, in delo bo sča-sama napredovalo in klavernost le bo popustila. Sin stori, kakor mu je oec velel . in kmalo jc poruval plevel iu zemlja prerabl jana je obilin sad rodila. Tako tudi li scasama obdeluj in trebi njivo svojiga serca, in ro>.a milosti iu blagoslov a bozjiga jo bo rodovitno storila. Potolazcn gre samotiiik od starcika: stori, kak or mu je bil 011 svetoval iu v kratkim najde mir in pokoj (ln«c in se povzdigne sc na visok rji stop-ujo gorečnosti.
VI.
Trije prijatli. kteri so veselje in tugo delili, gredo skozi zelen, od pomladanskiga sonca obsijan log. Med polain ni nobeden le besedice čelinil. Ko iz njega pridejo, opomni pervi: rudno se mi zdi, dc smo tako dolgo molčali. Drugi poprime za besedo rekoč: Jez rad razodciicm. v kake misli sim se bil zamaknil. Mislil sim pri pogledu loga prijet-
nosti nebeškiga raja. in serce nii je radosti igralo in ne bil bi rad moten. Sterme eden druziga pogledajo. ker so vsi trije enake misli imeli. Tu spregovori starji: Jez menim, de to ni slepa nakljurba, ampak Gospod nam hoče po tem naznaniti, de naj se sveti raj pridobiti trudimo, in vsi trije so sklenili, se v samostan, ki ni bil ravno daleč, podati, kjer so jih tudi sprejeli in kjer so vneti Ilogu zvesto služili. Dolgo potem se prigodi, de se je dveh neka suhota lotila : z žalostnim srrcam si razode-neta in skleneta, h tretjimu iti sveta in tolažbe iskat. Ta pa jc bil poln svete gorečosti in prav jas-niga obličja. Zlo pa se zavzame, ju tako žalo»tna in otožna viditi in ko sta mu svoje dušne potrebe potožila, pravi: Meni se zdi. brata! dc sta od postopa in. ker se vama do vsiga dohriga merzi. tako prepadena : jez pa imam del a in učenja toliko . de mi nič časa ne ostaja. To slišati sc brata začudita, ker je hil on enako njima brez učenosti. On jima pa reče: ('čim >e le tri besede, ktere meje učenik . ko sini stopil iz leta poskusa . učil. Tc berem vsak dan. in nimam ne le nikoli dolgigačasa, ampak mi je vedno prekratek, ko si prizadevam, ga prav zapopasti. Pcrva teb besed je s čcruilam pisana in pomeni grehe, kteri so mojo dušo počer-nili. goljulen iu nestanoviten svet in kazni v peklu, to berem od jutra do maše. Druga je mileče pisana in pomeni terpljenje in smert našiga zveličarja in učenika. kteri je iz ljubezni do nas toliko terpel: to pa berem od maše do devete ure, ko je svojo dušo zdihnil. Tretja je z zlatimi čerkami pisana in pomeni prijetnost in velikost veselja v nebeški domovini: in to berem od devete ure do terde noči. Te besede brata soju ogrele in spodhodle iu k uovi gorečnosti podhudilc. de sta tako zgled brata po— sncniaje močno v dobrini rastla.	J. M.
llnzslcd po kcr»aiiskiiife svetu.
Znano je, de je reška dežela z ljudmi tako napolnjena, de ona ne more vsih rediti, njih veliko si mora torej drugod kruha iskati. Zategavoljo je bil tudi češki rodoljub M a t e j o vvs k v pretečeno poletje na Scrbsko se podal, de hi tam seliša za svoje češke rojake dobil. Poterdila je bila Se rbska vlada Matejovv skitovo perzadevanje, rehamje bilo dovoljeno na Serbskim se vseliti: ali en sam pogoj je vse to popolnama podcrl. Scrbska vlada je namreč perstavila, dc Cehi nc smejo nobeniga, nc katolškiga, ne protestanskiga duhovna seboj imeti, ker na Serbskim samo gerška (to jc staro verska) vera veljavo ima! To pač dovcljkaže, kako težko je upati, de bi bili Jugo - Slovani kedaj zedinjeni, ako ravno nekteri toliko sočutja do Scrbov kažejo. — Različnost vere jc tu liuji zaderžik zedinjenja, kakor različnost jezika.
Natiskar Joicf Blaznih v Ljubljani.