Tečaj XIV. List 80. gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V i j ubijani v »redo novembra 1856 Gcitna preskušnja učericov krajnskih kmetijskih šol bo juter v četertek, 6. dan t. m., dopoldne od devetih do poldne, popoldan pa od treh do šestih v ućilnici c. k. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani. Gosp. udje kmetijske dražbe, pa tudi vsak drug, komur je mar slišati, kaj se po novi osnovi kmetijskih učilnic učenci teh šol učé in naučé 5 so povabljeni naj pridejo poslusat. Odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 1. listopada 1856. sla pi kravi praviti zamore, ampak tudi zato, ker pitanje presicev ima ravno poglavitni namen, da se veliko masti v pitancu izdela. Svinská mast (slanina, špeh) p w J t b » w J Tedaj si moramo misliti, da v mast, čeravno se nareja s pripomočjo gnjiličnih stvari povžite piče • v • • i V • •> . m - __ d nie g nj ilcnih st ne prid Kaj nek drugega kakor to , da dl« « • • • 1 v • v • v • eli. ki jih presic v v • Kaj pa mar to uci? del vsi gnjilční V t 5 in s cavnico P p ovzij SreJ v blat k y v kri, mesó in druge dele le malo teh gnjilčnih delov gre Gospodarski pomenki. Svinsk mast tud m dninskih solí v (Dalje.) b y y čeravno se tudi brez njih mast napravljati ne more y jih vendar v doděláni masti nič ne ostane, tedaj grejo ka ' . '--------- * «».MOI. »'V VOlM UV, IVUUj è'VJU, IAC*- N a pervo vprašanje: kaj zapopadajo v sebi? kor gnjilčne stvari povžite piče, tudi s o lne v blato in odgovorimo ob kratkem rekoč: Prebavljivi del vsakoršne scavnico svinsko. živinske kerme ali piče obsega sploh zraven obilo vodenega 1. gnjilčne, 2. negnjilčne in 3. solne stvari. Na drobno pa ne bomo tukaj naštevali teh stvari, ker ni treba. Ker tedaj mast svinská zunaj ogelca, vodenca in ki>- y n e šlica nic drugega v sebi nima, tedaj ne gnjilca fosfora, ne žvepla in nikakoršne druge rudnin ske soli, je pač ocitno kot beli dan, da svinski gnoj Na drugo vprašanje: kako se spremené v živinskem zapopada vse te ravno imenovane stvari in sicer životu? rečemo sledeče: Mnogoverstno se preminja povžita v tolikšni meri, v kolikoršni jih je iz povžite piče v-se do-kerma ali klaja v živinskem životu; sploh pa vendar mo- bil, le toliko manj, kar jih je šlo v kri in po kervi dalje. remo řeči, ua uazauujt; pnucmu iuui iu, naivu* gun, «« trojni razloček; napravljajo se namreč v živinskem životu : da nazadnje pridemo tudi tu, kakor gori %# ^ . V V • • « V« na Glejte! vsa druga pa je pri go v ej i živini. Kravje mleko ni brez gnjilca, pa tudi ne - — — J--- ----------7 ----I-----J J —• » J v " • ^ v m.M a. v * v- m^š ^tijiiVM« T V 1* JI II 1. zveze brez gnjilca, h kterim se šteje voda in brez solí kakor je svinská mast; zraven obilih brezgnjil in v tem, ko se omenjene stvari krojijo nih stvari (masla in sladkora) ima tudi sira v sebi, v kte in zvezujejo , se delà posebno ogelnokislina, gorkota po životu m pa rem ni le gnjilca in žvepla, temuč tudi solí. vlaga; skozi sopenje, kožno hlapenje in še po drugih po- tega pa ni v svinski masti. Vsega tih pa jih meče život iz sebe. Dalje se k brezgnjilcnim zvezam šteje mast (loj in maslo) in pa sladkor (mlečni sladkor). Drugo , kar se iz povžite klaje napravlja so Po tem takem se tedaj mleko kot tretji kravji pre-bavni izdelek nikakor ne more primerjati s tretjim svinskim gnjilčne stvari, tù sem se šteje pred vsem krí, iz ktere se delà mesó , koža itd., potem pa se šteje tù sem tudi si rec (Kasestoíf) in pa mnogi deli. iz kterih so dlaka prebavnim izdelkom, to je, z m a st jo, in očitno je tedaj » (volna, šetine). Jíl pa miluji uuii , i« niKJi« "" "«««»« Tretje, kar se napravlja iz povžite klaje y so solne stvari, ktere se deloma že nahajajo v imenovanih gnjilčnih stvaréh (v kervi, siru in scavnici), deloma pa tudi ž njimi pripomorejo k napravi kostí. Velik del izmed njih pa se pomeče tudi po blatu iz života. Ce to, kar smo povedali, le memogredé enmalo prevda-rimo, bomo spoznali, da zunaj ogeljnokisline in vode (vlage), ktere obé iz života bežite v podobi puhov in ga-zov, se vsi ostali obstojní deli kerme najdejo v naštetih životnih izdelkih (v kervi, mesu, kostéh itd.) in sicer v polni meri, le v drugačnih podobah. da kravjek mora gnjilca, fosfora, žvepla in solí ravno toliko manj v sebi imeti, kolikor je teh stvari se podělalo v mleko, ali z drugimi besedami rečeno: svinski gnoj ima včs gnjilec, vse žveplo, včs fosfor in vse soli povžite piče v sebi, kravjek pa le malo zato ker so se podělali za mleko. ? Um in kemija tedaj dokazujeta, kteri gnoj je več vreden: kravji ali svinski? Ocitno je, da svinski. Ce pa gospodar od dobrega gnoja to terja, da ima kar naj več more ome njenih stvari v sebi, se bo pač tudi kmetovavec zediniti mogel z kemijo. (Dalje sledí.) Na tret vprasanje kakošni k i so v teh Konoplja zoper gosence na želji ali kapusu. Koliko škodo napravijo gosence marsiktero leto zelju premembah pri kravi, kakošni pri prešiču? pa odgovorimo: (kapusu), je znano vsakemu gospodarju in vsaki gospodinji. prebavljivi deli povžite kerme se enako preminjajo sicer v ln 8pet iet08 je bi|0 te^a požrešnega merčesa v nekterih krajih na kupe. Oberali so jih, pa pridno dan na dan životu krave in prešica al k i v tem, kar se iz povžite ker m v t d s o k Treba je, da v svoj lastni dobicek gospodar na te raz ločk pazi je bilo treba jih oberati in pokončevati ; če ne, ni tudi obe ranje nič zdalo. In vendar imamo dosti gotov pomoček, večkrat poter Krava, glejte! ne daje od sebe le blata in scavnice, jen in tudi v „Novicah" že priporočan pa Bogu bodi temuč tudi mnogo mleka; prešič razun blata in scavnice milo! da so dobri sveti tolikrát glas vpijočega v pusavi ničesa ne zgubiva; vendar pa moramo mast za tretji pre- bavni izdelek vzeti y ne le zato , ker se ga veliko kakor ma Danes se bere kaka reč, juter je že pozabíjena. Potrebna se nam tedaj zdí, še enkrat in sedaj, kosopožresne 356 gosence gospodarjem in gospodinjam v spomin od ko no pije govoriti po besedah „Frau. BI." Morebiti si bojo Kratkočasno berilo. pridni gospodarji in gospodinje zapomnili to za drugo leto. Strah je v sredi votel, na krajih ga pa nic ni 9 Konoplja je pomoček pravi ta časnik kteri ali pa je pes stori, da ni treba gosenc na želji oberati. Poskušalo se je marsikaj že , trošilo in skropilo po zelenjadi, pa vse vkup nič ne pomaga. Ali ni tedaj naj pametneje, da se gospo- 8podu sel. Vroči pot darji poslužijo takega pomočka, kteri me tu lje od zelni- Jesensko solnce je okoli poldne jako pripekalo, ko sem kov od ganja, da ne zasirjejo jajc, iz kterih se zlezejo požresne gosence. Tak pripomoček je konoplja. Omoticni konopni duh odganja metulje , da ne letajo okoli, kjer ko- po opravilih cez ne ravno nizko goro v K* k nekemu go- sem si mogel večkrat s cêla brisati. Verh gore pridši smodko zapalim, ter se vsedem na zeleno tratico in okolico pregledujem. Blizo strelaj proč je poko- pališče, kjer mati zemlja že čez dvé sto let kar je njenega v svoje naročje jemlje. Prijetna velika dolina se podgoro razprostira. V nje oserčji leži Rovanski grad, obdan z go- stim prijaznim gajem. Proti jugu meji dolino, v kteri mar- sikaka kapljica dobrega vina doraste , silni Gaberk, kjer borja tako grozovito večkrat brije, da si nihče ni svest, da kadar željni metulji okoli ferčijo , tako dorašena, da puhti ga sabo ne znese. Ta hrib je naj višji ceiega Krasa, kjer ni drevesica, v čigar senco bi trudni popotnik ob veliki vro- noplja raste. Z malo recjo je tedaj pomagano. Nic drugega kjer je zelje , vsejati ni treba storiti kakor med gredami, nekoliko konopelj, ktere na tem mestu kaj rade rastejo. Da pa konoplja prepozno ne doraste , ampak da je že takrat iz sebe metuljem zoperni duh, se mora sejati dosti zgodaj, tedaj, kakor je kraj in letina, ali berž iz začetka mesca r o ž-nika (junija) ali sred tega mesca ali proti koncu. Ako čini se okrepcati hitel, ni studenca, da bi si žejo ogasil. Vidim nar višjo notranjsko goro „Suežnik", ki s svojim vtakne gospodar na kakih 10 čevljev saksebi konoplje- belim verhom v čisti zrak kipi. sicer pa je z gostim drev-nega semena po zelnikovih gredah, si zamore svest biti, da ne bo metuljev blizo in potem pa tudi gosenc ne bo. jem obrascen. Dalje proti večeru menim zagledati kak oblak, ko visokega Triglava vidim. Ko smodko pokadim in radosten vse ogledam, grém Starinske reci. t. Stari Mitratov tempelj poleg Černomlja. Od metliške strani dolgo časa ni bilo znanih nobenih rimskih starin Novice" so po gosp Kobetu (1. 1854 str. 279) perve pot razglasile star napis iz stene skalnaté jame pri Rožancu, eno uro nad Cernomljem; več se je našel gosp. Dežman ob svojem lanskem potovanji po tisti strani. ker je dobil dva kamna z nedoločenimi napisi na vertu barona Gusiča v Gradcu pri Podzemlji (na enem je blezo cesar Maksimin pisan), zvedil od rimske ceste pri dnarjev v Perudini poleg Vinice, in ogledal tudi jamo pri Rožancu. Ta jama se mi je zdela vendar toliko tehtna za našo zgodovino , svojo pot naprej. Berzo stopám in kmali sem v K'*. Prav dobre volje smo bili, dokler me ni krasna večernica , nad prej imenovanim pokopališčem se lesketajoča. vernitve opom-nila. Zopet eno zasmodim in potem vesel proti domu ma-ham. Kmali sem pri pokopališču; svest stari navadi grém tudi zdaj na gomilo rance stare matere in starega očeta Oče naš in češeno Marijo molit. Cerni oblaki se jamejo sem od teržaške strani valid, kterim od Snežnika sem drugi naproti hité. Zvezdice so se poskrile, od deleč se gromenje čuje, zmiraj je bližej in bližej Kuničah unstran Kolpe od Adlešice čez, tudi rimskih v • že nad mano bobni. Zmolim in grém. Pozabivši vrata za sabo zapreti, jih odperte pustim. Z božje njive gredé » ravno mislim, kako nebeško srečeu sem takrat bil, ko so me rajnka mati še na kolenih tantali, in začnem da sem prosil gosp Volčiča v „Veselja dom" peti ogleda, Po Semiču , naj to jamo , napis in podobo prav dobro ker doslej ni bila ne podoba ne pisava prav določena. njegovem popisu tedaj gotovo smém reči, da tista jama je bila svetiše nekdaujega perzijansko-indiškega božanstva Mi- tudi Rimljani častili, je bilo pa 5» se » kar čujem za sabo šum. Ozrem dete šencej ! bela, okoli tri čevlje visoka pošast v sredi med vratmi stoji ter me z blišečim očesom gleda. Po stojim nekoliko gledam, kakošna spaka da je, in se pre stopim dvakrat proti podobi » kaj zlodja! ne gane se. trata, ktero so pozneji cas Zdaj kričim: y> Co ? greš, hu ! pa nič, kot da bi le podobno slovanskému Bělinu ali Svetovitu kot božanstvu seno bilo, le zmiraj me bistro gleda. Stopim se dvé sto svetlesra solnca # fs Napis : • • m i i# v » pinj i blízej > D. I. M. vém, ako bi ne bili v K pa še le stojí kot štor, Odkritoserčno po- tako židane volje bili, bi bil go »» Bogu nezmaganemu Mitratu. P. P. F. AEL1I NEPOS ET PROCVLVS ET FIRMINVS PRO SALVTE SVA SVORVMQVE se ne more drugač brati kakor: „Deo invicto Mithrae, Pu-blius Publii filius, Aelii nepos et Proculus et Firminus pro salute sua suorumque"; to je: Publi, Publijev sin Elijev vnuk, in Prokul in Firmin (so ta spominek napravili) za svoj in svojih blagor". Pod napisom pa je podobšina, ktera kaže zaznamke Mitratove; na sredi je namreč mládenec v kratki suknji s plavajočim plaj-sem in špičasto frigiško kapo, ki nad zmaganim bikom kle-čeč tej živini nož zadira od desne straní v persi; bika ali junca napada spredej pčs, od strane kača in v ledji škor-pijon; na stranéh pa ste dvé podobi stoječi v kratki suknji & frigiško kapo, ena roke steguje proti juncu, ena derží količek ali pred baklo v roki. Vse to je nekoliko od tal v zahodni strani jame v živo skalo vsekano. Jama sama je 18 sežnjev dolga, do 7 sežnjev široka globina, ki ima od-pertino proti jugu, verhi tudi ni zaperta temuč je le z gostim koštanje vjem pokrita; leží pa nekaj stopinj pod staro cerkvico sv. Jurja v gojzdiču. Na Krajnskem se tako velik spominek zunaj na deželi še nikjer ni našel. Hicinger. tovo peté skusil. Kdo bi jih pa ne o takih okoljšinah, ko sem menil, da se hoče nebo na me podreti, tako je gromelo. pa še na pokopališču ! — al sladko vince dá korajžo člověku ; toraj, ne bodi lén, popadem kamen, pa ga zaženem v pošast na vso moč. In zdaj zdaj sem se le zvedil » kaj je bilo, ko je po pasje cviliti jelo. Kaj vém, kako se je bil ovčarski pčs tje priklatil! Pivčan. Afrikanska sodba. (Po Herderji.) Aleksander Macedonski je nekdaj v daljno zlatovito deželo Afrike přišel; prebivavci so mu naproti prihiteli, ter mu košarice z zlatim sadjem ponujali. ,,Jeste li vi tako sadje?" reče jim Aleksander; „jez nisem přišel vašega bo gastva ogledovat temveč vaših seg in običajev se učit". Tedaj ga peljejo na terg, kjer je njih kralj sodil. Ravno je meščan pred njega stopil rekoč: „Jez sem od tega moža, o kralj, vrečo plev kupil ter v njej bogat zaklad našel. Pleve so moje, al ne zlato; in ta moz ga noce nazaj vzeti. Prigovarjaj mu, o kralj ? zakaj njegovo je u In njegov nasprotnik, tudi meščan tistega kraja ? mu je odgovoril: „Ti Glej gosp. Terstenjakov spis v „Novicah" 1853 str. 103. bi se ne bal, kaj se bojiš kaj krivičnega prideržati, in jez takega od tebe vzeti? Jez sem ti vrečo - 357 prodal z vsem vred, kar je v njej ; priderži svoje Prigo tako prijetna in topla jesen, je naredila toliko zernja, da je varjaj mu, o kralj !" bila malokdaj tako polna kot letos; samo na puhličastih po Kralj poprasa pervega, ima li sina? Na njegov odgo- ljih jo je enmalo slana osrnodila. Sadja, razun nekaj ere vor da 5 poprasa drugega, ima li hčer? In tudi ta mu od- sinj in nekoliko hrusk, je bilo letos tako malo, da že zdav govori: da. „Prav tedaj sta oba poštena jima reče kralj vi dva nej ne tako, menda zato, ker je preveč v suhem cve moza; poroeita svoja otroka med seboj, dajta jima najdeni zaklad za dar; to je moja razsodba". m telo in ker tudi čisto brez slane ni bilp spomladi. Vina. Aleksander se je zavzel, slišavši ta razsod. „Kaj sem krivično sodil?" se tako zavzel?" vprasa kralj daljne dežele >> bodi Bog zahvaljen, se je letos obilo in prav dobrega přidělalo, in ker je letos grojzdje posebno lepo dozorelo, ima da si pa vince tudi več v sebi ko druge leta, tako, da so nekteri Nikakor ne" odgovori Aleksander ,,al v naši deželi bi se drugač sodilo". ,,In kako?" vpraša afrikanski kralj. „Oba pravdarja der vinogradniki precej drugi dan po nalivanji sodov že nekoliko okajeni bili. Al le v takih krajih je letos obilen in rečeAleksan- dober vinsk pridelk, kjer je kraj za vinograd že po legi zgubila bi glave in zaklad bi přišel v kraljeve roke", pripraven, v nizkih in bolj merzlih goricah ga je pa letos še manj od lani, ker ga je nekaj pozimsk pozéb vzel in Tedaj kralj roke sterne rekoč: „Pri vas li tudi solnce sije? in pustí li nebo, da še dež vašo zemljo napaja?" spomladi je slana mladico nekoliko osmodila. Zatorej zdaj Aleksander odgovori: da. „Tedaj ti more" — nadaljuje „zavoljo nedolžnih žival biti, ki v vaši deželi prebivajo ; za kaj čez take ljudi bi ne imelo solnce njih zemlje". sijati, ne dež napajati Novičar iz avstrijanskih krajev. lz Sa vinske doline na Stajarskem 31. okt. Fr. Z. iz tistih merzlih in nizkih goric milo gledajo vinogradniki na bolj pripravne gorice, kjer se dobre in obilne kapljice veselijo. Letos se je popoinoma spričalo : kje je za vinograd pripraven kraj, kje pa ne; naj bi gospodarji naši te očitne skušnje ne zanemarovali, in povsod dajali zemlji, kar zemlji gré, to je, naj bi ne tišali povsod terte kjer ni kraj za njo! ? Iz Pična v Istri 30. okt. J. K.~ V 83. listu je bilo V Savinski dolini imamo letos precej boljšo letovno kakor naznanjeno od krasnih drevés, ki se pod imenom lad on ja lani, čeravno nas je suša huje stiskala memo lanskega leta nahajajo v P i č n u , pa tudi drugod v primorskih deželah. in so se zavoljo nje nekteri sadeži tudi slabeje obnesli, ne Naj povém par besedic od tega drevja. Lado nj a (La kteri pa toliko boljše. Sterneno žito se je letos obneslo ka- dog naj je po pisavi in izgovarjanji laška beseda; po slo-kor v naj boljših letovnab ; ker je bila spomlad precej suha, vensko se imenuje ko privée, ker se biči (gajželniki) iz smo se bali, da bo prehitro izzorélo in da bo žito prav medio tega drevesa delajo in koprivniki imenujejo. Res hodijo ostalo; res je kakih deset dni poprej dozorélo kot druge leta, Krajnci sem in kupujejo ladonjo, jo sožagajo in na stotine pa je vendar, hvala Bogu cesar se poprej nismo nadjali, po sebno lepo debelo in čversto kot jeklo, tako, da se od le bicev dragi. iz enega stébla naredé, ki so šibki in voznikom jako Koprivec nek vsako drugo leto sad želodu priličen tošnjega žita veliko več namelje kot od lanskega. Sená se rodi, ki ga včasih otroci hrustajo, pa tudi za prešiče je je pa letos zavoljo spomladanske suše prav malo nakosilo in tudi detelje bolj sred njo mero; otave, smo mislili, da je dober stejo y;. Naj še povem, da v okolici pičniški oljkera-od kterih se v dobrih letinah mnogo dobrega olja " f ^^ VMWJV "»V/I V ^ \j IM ' ^^ Kj bmm Vr UIIUUII ^ UU JV DUL/jU j l/u AVVllli CTV V UU Ml I II iUlIUUll IHIll^'J Ul/MIV^U Oljw bo prav obilo, ker je začelo kmali deževati, ko smo senó pridela; le škoda, da je pretekla zima jih veliko pomorila. kmali je vdrugič suša pritisnila, da je tudi Ce potuješ proti Plominu, ogledaš na obé strani ceste vi 1 • 1 /N 11 V # « V • • i 1 1 • . * « m * + m iti 1 fl • • l « pospravili ; al ni bilo ravno obilo. Sploh moremo reči, da živinske klaje soke in nizke oljke po vinogradih ob krajih zasajene; spo je manj kakor za srednjo letovno. Spomladanska setev, mladi se v teh krajih nepopisljivo prijeten duh od cvetečih razun turšice in krompirja se tudi se vé da zavoljo suše breskev, češinj, posebno pa od vinske loze razširjuje, in ni kaj posebno obnesla; oves in ječmen posebno bolj pozne zraven pa slavčikov glas zjutraj in zvečer popotnika z ra- setve sta se slabo skazala, komaj sta po štiri zerna dajala ; dostjo napolnuje. Le škoda, da sedanji gospodarji svoje fižol, kar ga je bilo zgodnjega, je bil še koj poln, kar pa prednike v sadjoreji premalo nasledujejo,v dasiravno se jim ga je bilo poznega, pa še skor semena ni povernil. Proso od več strani iskreno priporočuje. ~ prav zgodnje setve ? dokler še ni bila tako huda suša. je bilo posebno lepo; ker je pa pri nas sploh navada ? ? da ga Žarko soncice ovi mesec nas nepristano greje; jesen je tako lepa, da po besedah starega možá že 40 let ni takošna bila; poljodelci o sv. Urbanu narbolj sejemo in se nam večidel dobro ob- veselo orjejo pa pšenico sejejo, pastirji ovčice in purice na-naša, in ker je bila letos od sv. Urbana do sv. Petra nar- stojajo; kadgod se čuje tu in tam glas Istrijana, kadar od huja suša, se pa ni moglo ozeleniti in je še le proti jeseni svojih prijatlov vesel domů potuje, vince mu serce jaci. začelo narbolj rasti: zatega voljo ga je letos pri nas le Dobro tako ! Sliši se, da so Krajnci sopet v Istro prišli in srednje mere. Kar je predeníne, so konoplje letos še koj nekoliko vina pokupili. Iz Ljubljane. HPV Hi IV precej se obnesle, al lan, posebno spomladanski , je bil pa letos prav za nič. Zelje se tudi letos ne more k boljšim letovnam prištevati, nekaj zato, ker nam je suša sajenje zakasnila in mu je še potem večidel zmiraj mokrotě manjkalo, nekaj pa tudi zato, ker so ga požrešne gosence silo Včerajšni list „Laib. Zeit. u naznanja gotovi prihod Nju Veličanstev v Ljubljano takole: „Po te-legrafnem pismu Njih eksc. gospoda ministra notrajnih oprav Slavni Oken v svoji naravoslovski knigi „Allgem. Naturge- liadlezevale, da se ne vemo tako ; ljudjé so vse poskušali, vsaki dan pridno schichte fur aile Stânde" od koprivca piše sledeče: „N pa nic drugega ni bolj pomagalo, kakor dni kop nemško po latinském obiranje; v nekterih zelnikih so ga noter do štorov čisto požerle, posebno v takih, kjer jih niso dan na dan marljivo oberali. Krompirja je letos pri nas prav obilo, in posebno lep in zdrav je, le bolj na močirnih krajih se ga je nekoliko gnjilega narajmalo. Repe, kjer je niso gosence nad-leževale, se je precej přidělalo. Korenje bo tudi zavoljo Ziirgelbaum, botaniškem imenu „cel ti s austral is") zraste 40 do 50 čevljev visok: perje mu je podolgasto-sulične podobe, po robovih ojstro zobato, zgorej graspovo, spodaj kosmato , 3 pavce dolgo pa vec široko; cvetje je zelenkasto-belo ; sad njegov je drobnim ěešnjam podoben, ki so spervega rumene, pozneje pa rudeče, nazadnje černe, okusne, sladké in zdrave; tiči ga radi zoblj pa se rabi tudi kašelj in druge plj bolezni Afrik suše nekoliko drobneje ostalo, pa vendarle je boljše kot po še precej nalušilo, ker smo poleti mislili. Turšice se bo letos ona le bolj sušo kot močo ljubi, vendar jo je letos enmalo preveč stiskala. Ajdina posebno na prodnih njivah je prav majhna ostala in smo mislili, da ne bo nič zernja imela, ker je v silni suši rastla in cvetela, tako, da so čbele či- ker je bila pa delajo iz njih celó vino. Po Dioskoridu je koprivec „lotus", Homeru in Teofrastu pa „Zizyphus lotus". Lesa je černika- ie zelenika; rabi se za stega, šibkega, skor tako terdega kot vozove i obroče za sode. za pišali in trobila i palice itd ? na doljnem Francozkem delajo iz 5 do 6 senene vile in pa biče, ktere prodaj černikastih korenin pa izdeluj roenike za noze. starih vej razsohe ali celó v Pariz; iz bolj V Aix-u ob Roni sto malo na nji nabrale, pa, hvala Bogu koprivec, kteri že čez 500 ? likan, da preseguje vse mestne hiše star, in je tak ve Vred. 358 * do c. k. deželnega poglavarja bojo Nju Veličanstvi cesar in cesarica 17. dan tega mesca popoldne v Ljubljano prišli, 18. in 19. poglavno deželno mesto s Svojo prečastito nazo-čostjo osrečevali, 20. zjutraj pa naprej proti Terstu se na pot podali". — V poslednjem listu piše „Zgodnja Danica" zastran slovesn.ega sprejetja Nju Veličanstev sledeče: „Visokočastito škoťij st v o naznanuje častitimu duhovstvu, de je zavolj primerniga sprejetja Nj. cesarskiga apostolj-skiga veličanstva posebin odbor sostavljen, kteri bo dotične olepšave vredoval. Prednik tega odbora, visokorojeni grof g. And. Hohenwart, bo sam do Kranjske meje proti Istrii popotoval ter se sem ter tje s predniki tistih krajev zavolj slovesnost posvetoval. Prečastitim gg. du h o v n a m visoko-čast. škofijstvo to naznanja s pristavkam, de naj tudi oni po svojih okolišinah pripomorejo, zlasti pa tudi, de naj ljudstvo, ko Njih veličanstvo skoz gré, v praznični obleki in s prijaznim pozdravam (,,Zivijo"-klicom) svoje veselje nad to posebno srečo razodeva. Kjer zamore š o 1 a vpriča biti, naj bota katehet in učenik pričujoča ; duhovstvo pa de naj bo vselej v talarji, kjer Nj. veličanstvu pred oči pride". Novičar iz raznih krajev. - • r *ljf 1 f . v r Železnice koroške, od ktere smo zadnjič povedali, da je po cesarskem sklepu od 24. p. m. dovolj ena, bo šla ena iz Beljaka in Celovca v Marburg, druga iz Bel jaka na T i r o 1 j s k o v okolico briksenško, tretja (stranska) bo šla iz Beljaka na Laško in se v Gorici ali pa v Vidmu sklenila z zgornjo-laško železnico. Zeleznica belaško-marburška se mora perva začeti delati in v 5 letih mora dodelana biti (pravijo, da iz Celovca v Marburg — kamor je 17 milj dolga pot — se bo že vozilo leta 1859), druga pa, ki se bo sklepala s ti-roljsko, mora biti v 10 letih gotova; zastran stranske na Laško morajo deležniki v 2 letih vse obrise predložiti in povedati, kako, mislijo, naj bi šla. Družbi, ktera je dobila dovoljenje to železnico napraviti, so dovoljene posebne po-lajšave; tako, na priliko, se morajo večidel vse nove železnice tako narejati, da berž ko grobi znesek ene milje na leto 90.000 gold, znaša, se mora drugi kolovoz napraviti, pri koroški železnici pa še le, kadar bojo dohodki ene milje presegli 250.000 fl. grobega doneska. — Res, ena želez-nica za drugo vstaja v našem cesarstvu; povsod se nahaja dovelj domaćih in ptujih špekulantov, kteri prosijo za dovoljenje, da smejo železnice napravljati. Tako je spet po višjem sklepu od 8. p. m. neka družba dovoljenje dobila veliko železnico napraviti, kteri bo ime „juterna že-leznica cesarja Franc-Jožefa" in bo obsegala sledeče poti: ena bo šla iz Dunaja čez Šop run (Oedenburg) in Veliko Kanižo v Osék (Esseg), — druga iz Novega Szony-a čez Belo Sto lie o (Stuhlweissenburg) v Osék, in če bi te železnice ne zadele Peču h a (Fiinfkirchen) se bo napravila stranska železuica v to mesto, — tretja iz B u d i m a (Ofen) in Velike Kaniže do dunajsko-teržaške železnice blizo Pelčan (Póltschach) na Štajarskem, — četerta pa iz Oséka v Zemun (Semlin). V 10 letih morajo te železnice končane biti; skoz 90 let od 1. januarija 1862 ostanejo, kakor druge železnice, lastnina tistih, ki jih zidajo, po preteklih 90 letih pa padejo v last deržavi; tarifa vozníne ji je določena. — V našem cesarstvu je sedaj 38 realk (realnih šol), število učnikov znaša 416, učencev pa 7904; — g i m nažij (nekdanjih latinskih šol) z 8 razredi je 146, z 6 razredi 37, z 4 razredi pa 68; vseh učencev v gimnazijah je 48.747. — Naj važnejša politična novíca, ktera sedaj po svetu zvonec nosi, je, da se francozka in pa rusovska vlada čedalje bolj edini te, tema nasproti pa stopa angležka vlada z avstri-jansko eno pot. Preden se pa more tak, čisto nov obraz političnih razmer za golovo verjeti, se mora. kar je sedaj le še v besedah časuikarjev, v djauji dotičnih vlad razodeti, Odgovorni vrednik : Dr. Janez Hieiweis. in k temu bo menda kmali priložnost, ker pravda : ali je res, da turška vlada po duhu francozke in rusovske vlade terja, da mora avstrijanska armada zapustiti Moldavo in Valahijo, angležke ladije pa černo morje? se mora kmali dognati ; poslednje telegrafne naznanila iz Pariza 30. okt. vnovič terdijo, da turška vlada to hoče. Iz Turčije pa se sliši, da vsled ondašnjih homatij hoče sedanje ministerstvo odstopiti.—Veljavni angležki časnik „Times" hudo piše zoper politiko francozko in žuga, da bo Rusija mogla novo vojsko prestati, preden bi imele pogodbe parižkega miru. nespolnjene ostati. Po besedah ravno tega časnika misli rusovska vlada poslati vojnih ladij na černo morje in od turške terjati dovolitev, da smejo tje (?) ; okolica Napoleonova huška Rusijo zoper Angleže (?). — Na Napolitanskem je vse pri starem; za vojsko se zlo pripravljajo; kupčija zatega voljo hira. — Mesto Kandio je ponoćni potres 12. p. m. popolnoma razdjal, 500 merličev so iz razvalin po-tegnili; tudi Kanea je zlo terpela, pa vendar ni noben člověk ob življenje přišel. Po Egiptu so bili to noč hudi potresi, v Kairi se je le malo arabljanskih hiš poderlo,več pa se jih je razpočilo. Kakor v Malti je tudi tukaj mnogo prebivavcov v samih srajcah iz hiš z bežalo. — Po več časnikih je unidan novíca letela, da je v Prosni ci na Marskem mnogo prav drobnih ognjenih kamnov izpod neba padlo; ko pa so te kamne natanjčniše preiskavali, kaj so našli? — lansko akacijno seme je bilo, ki ga je kodarkoli moćan veter vzdiguil in v te kraje zanesel. Pogovori vredništva. % Neki prijatel nam je na znanje dal, da tù in tam nekteri terdijo, da za vsaki stávek v „Novice" se mora 5 gold, plaćati, da se v njih natisne, in da bi „Novice" še veliko vec dopisnikov imele. kakor jih že imajo , ako bi ne bilo treba tega davka odrajtovati. — Ako bi nam ne bil zanesljiv gospod tega vediti dal, bi neverjeli, da kdo more kaj tak ega misliti. To bi bil pač popolnoma narobe sveti Namesto da bi častiti gosp. dopisniki plačila dobivali, ktere bi jim tudi iz serca radi daj ali, ako bi mogoče bilo, nam bojo oni pa še plačevali zato, da se trudijo z dopisovanjem in da imajo še drugih stroškov ! Ker nikdo, kdor je le kolčikaj zveden v časnikar-skih zadevah, ne more kaj takega misliti ali govoriti, ne moremo te zastavice drugač uganiti, kakor tako, da se naznanila v „Oglasniku" mešajo s spisi v „Novicah". „Oglasnik" in „Novice" pa je dvoje. Kdor hoče v „Oglasniku" kakošno prodajo ali kar koli drugega za svojo stran razglasiti, ta plača natisnino, kakor je po vsem svetu navadno, naj se že kako naznanilo razglasi po novicah ali po bobnu. Za to rabo je „Oglasnik", kterega se zamore vsak poslužiti po svoji volji in za svoj dobiček proti določenemu plačilu ; zatega voljo pa tudi vredništvo „Novic" nobene odgovornosti nima za reci, ktere razglaša „Oglasnik". Pa ravno zavolj te odgovornosti nam je tudi ljubo , da nas doleti enkrat priložnost očitno povedati, da v „Oglasniku" je le oznanovavec za oznanjeno svojo reč porok, ne pa vredništvo „Novic", ktero še mnogokrat časa nima razglasov pred natisom brati. — To prosimo, naj si vza-mejo v spominek tisti, ki so zavoljo gori omenjenih 5 gold, in pa zastran odgovornosti vredništva v „Oglasniku" dosihmal bili napak- misel. — Sonet. Ljubezni bog, Lelj, Erot, al kar dano Ti je imén — neposajeno dete! Tak dolgo sluša pevec tvoje svete, Da mu zasekaš v serce smertno rano. Kako zdraviti se, ni njemu znano; Kar vidi veniti vse svoje cvete, Objemlje ga britkost nevolje klete, Se smert mirú mu bliža neprestano. Al tak spolnuješ , krivnik, ti obljube Za zvesto službo tolikrát mu dane ? Za čast, ki jo je tebi speval vedno? Pač slep je, kdor se peljati v pogube Od tebe dá; — ne vé , da take rane In tolikanj nesreče nisi vredno ! Rodoljub Lcdinski. — Natískar in záložník : Jožef Blaznik.