Poštnina plačana v gotovini. Gena 25.— lir Spedlz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-8» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 30 T.st - Gorica 23. julija 1954 Izhaja vsak petek POGREBCI VELIKE IDEJE Ugledni slovenski politik dr. Bc-gumi-l Vošnjak, ki se vsa tai leta v Washingtonu neutrudno zavzema za tržaške in sploh zamejske Sk-vence, nam je pred kratkim pisai: »Najznačilnejšo izjavo o Trstu je pač dal tisti visoko stoječi uradnik ameriškega ministr-stva za zunanje zadeve, ki je obžaloval, da Trst ne bo postal drugo Posarje. Razgovori ft Trstu so podobni pomenkom pogrebcev, ki -nosijo proti grobu veliko idejo.« Mislimo, da -bomo redko našli besede, ki s takšno točnostjo označujejo to, kar se s Tržaškim vprašanjem dogaja. Tu -se res ruši in uničuje nekaj velikega. Razum, ki naj -bi kazal pot v bodočnost, je klonil pred strastmi preteklosti. VELIČINA ZAMISLI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Pravkar izrečene besede ne pomenijo, da gre pri reševanju- Tržaškega vprašanja za inačin, ki vodi k razdelitvi predvidenega samostojnega Svobodnega -tržaškega o-zemlja, za poraz idealistov, katerih načrt ne bi imel nobenih stvarnih osnov. Z italijansko mirovno pogodbo predvidena samostojnost tržaškega ozemlja -ima namreč svoje, in to presneto upoštevanja vredne .stvarne -temelje. Predvsem je nesporno, da -bi takšna rešitev bila najboljše jamstvo za resnično enakopravnost tu živečih narodnosti, ki ne -bi bile prisiljene, da sprejmejo eden ali- drugi tuj. jarem. Ob primernem mednarodnem nadzorstvu bi -se preprečilo vsako zatiranje. S -tem bi odpadli razlogi za spore med sosednima državama, katerima so pri srcu njuni sonarodnjaki. Istočasno bi takšna -ureditev omogočila tud; gospodarski razmah mesta, ki bi -nevezano na carinske sisteme večjih državnih tvorb in njihove valutne omejitve postalo točka,, na kateri bi se popolnoma- enakopravno srečavali trgovci vseh bližnjih in oddaljenih držav. Prav nič ne bomo "pretiravali, če rečemo, da -rabi -danes tako razbita 'Srednja Evropa takšno sestaja-lišče celo veliko bolj, kakor pa ga je rabila nekdanja enotna cesarska Avstrija. Prav to pa je. tisto, kar -daje zamisli 'Svobodnega tržaškega ozem-lia njeno veličino. Samostojnost tega ozemlja ni, namreč samo v skladu s sebičnimi koristmi predmetnega prebivalstva, -temveč tudi s koristmi širšega zaledja. A komur še ito ni dovolj, dodamo, da se k -temu pridružuje še vprašanje stalnosti. jugoslovansko-ifa-liijansk-ih odnosov in m e j ;i. Kot mednaroden mejnik bi Svobodno tržaško ozemlje zanesenim nacionalizmom preprečevalo, da bi v-saki-h nekaj desetletij s krvjo prestavljali meje .i-n vnašali v. domove družin spornih področij nemir in nesrečo. Ko: tako bi nadalje Svobodno tržaško ozemlje bilo tvorni prispevek v u-resničevanju Združene Evrope, katero bo možno zgraditi samo z u-mi-rjevanjem, ne pa podpihovanjem nacionalizmov. Svobodno -tržaške ozemlje bi končno bilo prvi primer izvajanja med drugo svetovno vojno tolikokrat poudarjenaga- načela, da morajo biti vsa zgodovin--ska sporna področja, posebno pa ključni položaji, postavljeni pod -mednarodno -nadzorstvo. S tem so sicer samo na grobo podani orisi širšega pomena tzv. Tržaškega vprašanja, toda vsakdo lahko že -na osnovi tega ugotovi, da to vpraša-nje presega navaden ■krajevni okvir. Zato ga noben trezen politik ne bi smel obravnavati kot majhen obmejni -sporček -dveh drugorazrednih držav. USODNA NAPAKA ZAHODNIH , VELESIL Prav v -to napako pa so zapadli politiki dveh velikih zahodnih demokracij, ki vodita -svobodni svet. Prepričani, da je Tržaško vprašanje omejen jugoslovansko-italijan-ski problem, se danes zavzemati za njegovo -uničenje in razdelitev. -Pri -tern sta pa popolnoma izpre-gledali v,se -drugo, kar z ohranitvijo ali uničenjem Svobodnega -tržaškega ozemlja v tem de-lu sveta, in zahodni politiki st-oji in pade. To., kar zdaj delata Velika Britanija in Združene države, je prava -kapitulacija velike politike pred majhnimi in sebičnimi strastmi. Namesto da bi -svoj -vpliv uporabili za to, da pripravita Italijo in Jugoslavijo na sprejem in izvedbo rešitve, ki bi v te kra-je vnesla mir i-n stalnost, smatrati, da je boljše, če se skušati iredentizmom približati. Ne vidita, ,da jim -nikdar ne -bosta mogli tako ugoditi, da ne bi bila stavba, katero graditi, navadna hiša iz papirja. Tudi zdaj, dokler njuni načrti še niso postali resnica, lahko že ugotovimo, da je ang-lo-ameriški vpliv v obeh sosednjih državah tako močan, da upata, da bo-sta s svojim posredovanjem obema vladama vsilili rešitev, katere ne bi ob prostem razpravljanju in ocenjevanju sprejelo javno mnenje nobene .teh držav. 2e to dejstvo dokazuje vso nerealnost te »realne politike«, ki se mora- zadovoljiti s stranskimi vrati in izigravanji. K-o -bo pripravljam -sporazum izveden, bo namreč italijanski parlament predvidoma na počitnicah. Tudi kasneje bo lahko izrekel svojo sodbo o »postopku«, ne pa o- »veljavnosti« sporazuma. Vzor ustavnosti! Titovsko časopisje doma in v Trstu poli krvavi pot iz zadrege, kako nai svoje čitatelje prepriča, da je dobro to, za kar v-si vedo, da ni dobro. Pri .tem je najbolj smešno, da prikazuje tuj ukaz kot lastno in najpametnejšo stvar. Prava krona te,ga- pogajanja za zaprtimi vratmi in za hrbtom prizadetih narodov pa je v -tem, da mnenja samega prebivalstva, katerega 'ozemlje se bo razrezalo, se sploh ne upošteva. Kje je tu demokracija, kje -upoštevanje osebnosti in -svobodne volje, na kateri temelji vendar vsa ideologija zahodnega sveta? Potem ko splošno znano, da je večina tržaškega prebivalstva za ohranitev samostojnosti, se predstavnikov dveh sosednjih -držav, ki se zavzemata za njegovo razdelitev, vendar ne more smatrati za zakonite zastopnike, njegovih koristi. S -takšnim reševanjem Tržaškega vprašanja -zahodni velesili danes gazita ideje, ki so jima v drugi svetovni -vojni omogočile, da sta zmagali in iz katerih črpa še danes življenjske sile ves njun odpor proti totalitarističnemu komunizmu. Ali se res izplača za tako dvomljive rezultate, kakršne ibi prinesel predvideni j-ugos lov a n s ko- it a -lijanski sporazum o Trstu, postavljati na -kocko tako velik in pomemben idejni kapital? Danes, ko smo spoznali, da je »psihološka vojna« učinkovitejša od »prave vojne«, -to ne bi smelo biti vseeno. IZZA »ŽELEZNEGA ZASTORA« PA GLEDAJO Trst je na sami meji železnega zastora- za katerega -sicer titovsko časopisje trdi, da ga ni, ker prihaja vsak dan iz Jugoslavije v Trst toliko -beguncev. Toda, tudi če bi bilo tako, le drži, da je Trst na mej-i totalitarnega sveta, iz katerega svobode željne oči opazujejo, kaj se tu dogaja. In kaj naj porečejo k sliki, kakršno smo pravkar opisali? Nobenega dvoma ni, -da -bodo ta postopek v svoji notranjosti primerjali -s tem, kar lahko pričakujejo, če bo reševanje njihovih težav in sporov prepuščeno istim rokam. Žrtvovanje Svobodnega tri. ozemlja, na- kate-rem se v-si, od It a -lije in Jugoslavije pa do Anglije in Amerike, kot vrag križa -izogibljejo plebiscita in upoštevanja mnenja krajevnega prebivalstva, jih prav gotovo ne bo potolažilo ter prispevalo k utrjevanju njihove vere v nosilce zahodne demokracije. Razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja torej ni pogreb samo ene, temveč več velikih idej. Ostal bo zapisan kot kapitulacija* po položaju morda velikih, toda nalogam in ča-su nedorastlih ljudi, ki so zakoreninjeni v preteklost hoteli z njenimi ključi reševati sedanjost in 'bodočnost. Pri tem pa- so neizogibno morali zaiti s prave poti. Kot pravi -demokrati, ki nas takšno ravnanje navdaja z upravičeno zaskrbljenostjo, smo jim to tudi odkrito povedali. Svoj vpliv in moč so pri reševanj-u Tržaškega vprašanja uporabili v napačni smeri In za napačno stvar. S tem so se res uvrstili med pogrebce velike, in to celo -svoje lastne ideje. * * * Pridrli s IndoHini Ženevska konferenca je le dosegla -uspeh. V -noči' od -torka na sredo so po osmih letih le utihnili topovi. Oba nasprotnika sta podpisala v Ženevi tri konvencije o prekinitvi sovražnosti: za Vietnam. Laos -in Kambodžo. Sporazum o premirju določa: 1) razmejitveno črto, ki poteka vzdolž reke Be-nha: (ca ob 17. vzporedniku); 2) evakuacijo luke Haiipong v -teku 10 mesecev; 3) volitve v Vietnamu do julija 1956,; 4) izjavo konference, po kateri Združen edržave niso obvezne, dai podpišejo kakršna koli jamstva s komunisti. Tako so prerezali Vietnam v dva dela in izročili komunistom 13 milijonov prebivalcev, in to dobre tri tedne potem, ko .sta Ei-semho-wer in Churchill obnovila načela Atlantske listine in se zavzemala za združitev in ne razkosanje o-zemlja in narodov. Ob podpisu premirja je predsednik Združenih držav, Eisenhotver, izrazil zadovoljstvo nad uspehi pogajanj. Poudaril pa je, da Združene države riso sodelovale v vojni v Iijdokinl in da -sklepi premirja ne 'Zadovoljujejo ameriške politika. Podvomil je tudi, ali se bodo komunisti določil -tudi držali. Pri tem je omenjal tudi priprave za obrambo jugovzhodne Azije. Angleški zunanji minister Eden pa je dejal, da so do-seg-li to, kar se je v danih okoliščinah mogio doseči. „Kocka je padla“ pred štiridesetimi leti Po dinastičnih -spremembah leta |Nemčiji in -se moderno oborožila, 1903, po aneksij« Bosne in Hercegovine s strani Avstro-O-g-rs-ke, posebno pa pod vplivom presenetljivih zmag male - Srbije v Balkanski vojni 1912-13, je jugoslovanska ideja — kakor -vse velike ideje — razgibala južne Slovane od Gospe Svete do Soluna. Vrenje je zavzelo revolucionarne oblike med srbsko mladino v Bosni in Hercegovini. Zaradi politične in moralne o krepitve Srbije -in C-rne gore je pričelo kolebati ravnotežje sil v Evropi. Vodilni krogi, v avstro-ogrski monarhiji so spričo takega razvoja ix>stali' nestrpni in živčni. Pan--germanska in madžaronska ideja sta se znašli na istem tiru: mali Srbijo, ki je rasla v Piemont jugoslovanske zamisli, je bilo potrebno čimprej politično osamiti in končno uničiti. Fangermanska ideja, ki je družila habsburško monarhijo z nemškim raj-hem. je narekovala čimprejšnji poseg v politične dogodke, če je treba tudi z orožjem v -roki. To v dosego ciljev: 1) da -se Srbiji onemogoči odmor po balkanskih vojnah in 2) da pride do obračuna prej, predino bi Rusija izvršila ■ reorganizacijo -svojega železniškega omrežja nasproti Balkanski sporazum in Italija 17. julija bi morala biti na Bledu podpisana zavezniška pogodba med Grčijo, Turčijo itn Jugoslavijo, k: naj bi obvezala vse tri članice na oborožen nas.top v trenutku, ko b: bila napadena ena izmed njih. Do podpisa i-n; konference pa ni prišlo, in že -nekaj dni se po časopis-jju vrste novice o vzrokih tega izostanka. Italijani se vesele, ker se je pač zgodilo nekaj, kar Jugoslovanom ne -more biti prijetno; nekateri vidijo V tem pritisk za hitro -sklenitev sporazuma o Tržaškem vprašanju, tretji zopet smatrajo, da gre za povezavo novega balkanskega zavezništva z Atlantsko obrambno organizacijo. Jugoslavija namreč ni članica Atlantskega sporazuma, Turčija in Grčija pa sta v njem. Z novim zavezništvom bi se Jugoslavija obvezala pomagati Grčiji in Turčiji, če bi bili -ti dve napadeni. Toda, kaj bi -nastalo, ko bi Grčija im Turčija vstopili v akcijo na osnovi -svojih obvez iz Atlantskega sporazuma, ali bi jima Jugoslavija tudi v -tem primeru pomagala? Tito na to vprašanje doslej ni hotel pritrdilno odgovoriti. Ce pristane, je namreč s tem dejansko vključen v Atlantski sporazum, česar pa mu očitno ne V torek 20. julija je na svojem 175 let in se smatra za begunko krožnem potovanju po Evropi pri- brez državljanstva. V Združene dr- spel v Beograd abesinski cesar Hailie -Selasije. Cesarja, ki je s posebnim letalom pristal na Batajni-ci, spremljajo člani cesarske družine, princ Sahle Selasi, prince-zi-nji Ha-ble in Zofija Desta ter nekaj visokih državnih uradnikov. Titov državni aparat je s pomočjo partijskega propagandnega 'Stroja spravil na -ulice vse, kar v prestolnici leze -in gre. Titova dvorska režija pa je po-stavila v senco vse, kar je v preteklosti Beograd kdaj koli doživljal. Abesinski cesar je prva kronana glava, ki v .zgodovini komunističnih -diktatur prestopa tla »ljudskih demokracij«. N-i-ti Kremelj se ne more po-hvaliti, da bi v razmeroma dolgi dobi svojega vladanja sprejemal vladarje po -božji milosti in volji naroda. Dose-daj -so iz Sovje-tije, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije revolucionarni prišleki svoje lastne vladarje pognali, -sedaj jih sprejemajo — ob pomanjkanju -drugih — iz črne Afrike. S pritiskom na gumb so jih odstavljali, -s pritiskom na isti gumb jih cesarsko in bizantinsko sprejemajo. »Ljudska volja« je res čudoviti avtomat v rokah rdečih režiserjev. fllica Masaryhova v ZOB Senat je sprejel zakon, ,s katerim je dovoljeno hčerki bivšega češkoslovaškega predsednika Ma-'saryka, Aliče Masaryk, stalno bivališče v Združenih državah. Zakon mora sprejeti še predstavniška -zbornica. Aliče Masaryk je stara žave je prispe-la leta 1950 kot obiskovalka. Živela pa je že v Združenih državah v letih 1904-1905 in 1939-1945. Zdaj piše svoje spomine, včasih pa priredi tudi kako predavanje i-n govori po radiu. Stalno bivališče -so ji dovolili kot »osebi s posebnimi zaslugami«. Strahotne poplave v Podonavja Donava, ki je na avstrijskem o-, zemlju povzročila ogromno škodo in na tisoče ljudi oropala vse-ga i-metka in strehe nad glavo, je svojo uničevalno pot nadaljevala tudi po madžarskem ozemlju. Prestolnica 'Madžarske je posebno na desnem bregu Donave u-trpela občutno škodo. Vzdolž struge proti jugoslovanski meji pa je na -več mestih predrla obrambne nasipe in poplavila obširna področja obdelane zemlje. -S strahom v srcu pričakujejo sedaj Jugoslovani vodovje, ki se približuje. Pri Bezdanu je Donava komaj za 30 cm nižja od maksimalne ravni leta 1926. Povsod z vso naglico utrjujejo nasipe. Pri teh delih pomaga tudi vojaštvo. K srečj so kmalu po prvi svetovni vojni jugoslovanske oblasti izvršile na teh področjih velika obrambna dela. Upajmo, da bo vodovje po Jugoslaviji odteklo brez nesreč. Jugoslavija je že itak utrpela v zadnjih letih več vremenskih -nezgod, območja, po katerih teče Donava pa so žitnica dežele. Ze brez nezgod je Titova Jugoslavija s kruhom na kratkem. kaže. Tako je turški ministrski predsednik nenadno »obolel«, naenkrat je bil »močno zadržan« m predvideni sestanek na Bledu -je splaval po vodi. Zanimivo je, da si je Italija zadnje čase močno prizadevala, da bi na Balkanu pridobila na svojo stran Grčijo. Videti pa je, da pri teh prizadevanjih ni 'uspela. Zaviralno akcijo proti takojšnji sklenitvi bal-kanSAPga sporazuma je prevzel i -sedaj Turčija, kjer -imajo največji vpliv Američani. Tem je seveda na tem, da Jugoslavijo vsaj preko balkanskega zavezništva posredno pritegnejo v Atlantski sporazum, ki je doslej -še edina -trdna os-nova obrambe Zahodnega sveta. V to svoje stremljenje so vključili tudi pristop Italije k Balkanskemu sporazumu. iS pristopam Italije v krog Bal-, kanskega -zavezništva pa bi -dobila svojo besedo na- Balkanu država, ki -ima že od nekdaj na Balkanu svoje posebne koristi, podobno kakor jih je imela v preteklosti Av-stro-Ogr-ska in kakor jih ima še danes 'Sovjetska zveza. Za Jugoslavijo bo to nedvomno pomenilo, da je (njeni vodilni vlogi na Balkanu cdzvoni-lo. Za Italijo pa bi -bil pristop pridobitev, ki bi jo postavila na Balkanu v -takšen položaj, kakršnega ni -doslej še -nikoli imela. V primerjavi s tremi mnogo manjšimi balkanskimi zaveznicami bi namreč njena beseda lahko izredno veliko odtehtala. Nekoč se je ■morala -zadovoljiti z vplivom v majhni Albaniji .in Bolgariji, z vstopom v Balkansko zavezništvo pa bi se nje-na -interesna sfera raztegnila na Grčijo, Turčijo in določeni meri -tudi na Jugoslavijo. Veliko vprašanje je, ali ne bo to novo vpletanje tujih sil v balkanske -razmere imelo za posledico -spore ,-in izigravanje enega balkanskega zaveznika proti drugemu. P; sanje dela tujega časopisja- in nekatere uradne izjave kažejo, da se je to že začelo. Ce gre po tej poti. potem -to ne bo prispevalo k ure ditvi -razmer na Balkanu, ki bodo ustaljene in zdrave šele takrat, ko bodo uresničili in -spoštovali načelo »Balkan Balkancem«, kateremu naj bodo pokroviteljice oddaljene, ne pa na Balkanu tudi ozemeljsko •interesiirane velesile. nasprotnem primeru bodo izpostavljeni splošnemu pokolu. Med drugim navaja, da je bil u-rednik in založnik lista »Antigua Monu-mental«, ki izhaja dvakrat na mesec, Hugo Marmol iz A-nti-gue, takoj potem, ko -so ga 12. j-unija a-retirali, ustreljen s strojnico. To -sta priznala policijski načelnik v Ant-igui -in njegov namestnik, ko so ju po Anbenzovem padcu aretirali Marmolovo truplo so našli zakopano v nekem cestnem jarku o :sem milj iz Anitigue. Druge anti-ko-munističn-e urednike so zaprli in mučili. Atomske eliktrarne v Angliji Clan nove britanske ustanove za atomsko energijo in ravnatelj britanskega atomskega razaskovalne-ga- centra v Harvvellu, John Cock-erof-t, je izjavil, da bodo v Veliki Britaniji že v bližnji bodočnosti proizvajali elektriko v atomskih elektrarnah, ki bo stala en penny kakih šest lir — za kw/h. V govoru, ki ga je imel na nekem zborovanju znanstvenikov, je izjavil, de bo elektrika, proizvedena v a-tomskih elektrarnah, v najslabšem primeru kvečjemu 30-krat dražja od elektrike, ki jo proizvajajo kalorične elektrarne. Ce ne -bo zaprek, -bosta obe atomski elektrarni, ki ju sedaj gradijo v Veliki Britaniji, pričeli obratovati že čez kaki dve leti. Guatemalshi upor in demokracija Predsednik odbora za svobodo tiska Medameriške tiskovne zveze in glavni dopisnik lista »Chicago Tribune« v Latinski Ameriki, Ju-les 'Dubois, je poslal i-z Gvatemale imenovani zvezi poročilo, v katerem pravi, da je gvatemalski upor rešil antikomuni-stične časopisne u-rednike splošnega pokola in naredil konec eni izmed najbolj samovoljnih cenzur, ki jih pozna zgodovina. Poročilo omenja strogo cenzuro in poudarja, -da je komunistični režim opozoril urednike opozicijskih časopisov, da smejo pisati samo vladi naklonjene članke, kajti Sabotaža v Vzhodni Nemčiji -Sabotaža, posebno v kmetijski proizvodnji kakor tudi v vseh drugih področjih gospodarstva, močno -skrbi vzhodnonemško vlado. Bivši vzhodnonemški minister za dobave, Karl Hamann, je bil 14. julija obsojen, na deset let -težkega pr: silnega -dela zaradi sabotaže prt dobavi hrane. Štirje njegovi tovariši so obsojeni na 3 do 6 let. Komunistični tiskovni urad vzhodnem Berlinu, ADN, poroča obsodbi devetih saboterjev, ki so širili živinsko epidemijo ter tako povzročili pogin 3350 prašičev, vsa živina na njihovem področju pa je zbolela. Razen tega so od leta 1952 naprej načrtno sabotirali kmetijsko proizvodnjo na vseh področjih. ANiD poroča tudi o procesu proti -šeistim saboterjem v bakrenih rudnikih v Mansfeldu, ki da so poskušali sabotirati proizvodnjo bakra v Vzhodni Nemčiji. Vsi obtoženi so bili na odgovornih mestih kombinata »W'ilhem Pieck«. Ne-sreče zaradi sabotaže in slabe -uprave so povzročile škodo 5 milijonov mark železnicam Vzhodne Nemčije samo v -prvem čef-ritlet-ju tega leta. po statistiki, ki so jo begunci prinesli v zahodni Berlin. Poročilo našteva 537 primerov o-kvar električnih signalov, 123 o-kvar na- tračnicah in 41 iztirjanj zaradi teh okvar. V zadnjih tednih so proizvodne pomanjkljivosti dosegle višek v kok-sovi tovarni v LaucKhammeru (v okraju Cottbu-s). kakor je to predvideval načrt, ki je imel zaključiti leta 1917. Na-lnik av-stroogrskega generalštaba, Konrad v-on Hoe-tzendorf, je vztrajal na -stališču, da je treba začeti z vojno proti- mali Srbiji še v teku leta 1914, pa četudi bi se zaradi, tega vnela evropska splošna -vojna. Čeravno so sarajevski atentat na avsitroogr-skega prestolonaslednika izvršili avstroogrski državljani na vst-roogrskem ozemlju, je napadalna avstro-ogrska politika izva-j-alu iz -tega »casus belli« za Srbijo. ISr.hski viladi so poslali ult-im-a'. ki ;e v .desetih -točkah zahteval taka poniževanja za suvereno državo da jih malai Srbija pri najboli-volj.i v celoti -ni -mogla sprejeti. Med drugim je Avstro-Og-rska zahtevala: 1) d-a Srbija v svojih lastnih državnih mejah prepove vsako publikacijo, k-i bi izzivala mržnjo in prezir protii monarhiji; da takoj razpusti organizacijo Narodne 'dbrane; 3) da iz šolskih knjig in drugih vzgojnih pripomočkov odstavni vse, kar bi imelo služiti pro--t-iavistrijski propaganda; 4) -da iz vojaške službe in državne uprave v splošnem odstrani vse častnike in uradnike, ki naj bi propagirali sovraštvo proti Avstro-Og-rski; 5) da dovoli vstop v Srbijo avstrijskim preiskovalnim organom, ki bi »pomagači« zatreti prevratniška gibanja proti monarhiji; 6) da u-ved« proti sarajevskim atentatorjem sodno preiskavo, pri kateri bi odelovali organi avstrijske vlade: 7) da takoj aretira majorja Voje Tankos-iča in Milana Ci-gainoviča; 8) da takoj prepraži nedovoljeno v-tihotapljanje orožja in streliva čez mejo, da -takoj odpusti obmejne uradnike v Sapcu in Ložnici, ki jih obdolžuje, da so pomagali pri prenosu orožja in streliva čez mejo; 9) da prekliče izjave visokih srbskih uradnikov doma in v -tujini, ki so jih ti dali po atentatu v intervjujih i-n so bile ,te izjave sovražne proti Av-stro-Ogrskl; 10) da takoj obvesti a-vstro-og-rsko vlado, da je -gornje pogoje brezpogojno izvršila. Avstro-ogrska vlada pričakuje odgovor do sobote 25. julija 1914 -do šeste ure zvečer. -Srbska vlada je s svojim odgovorom z dne 25. julija odgovorila na vseh deset točk v obliki, ki jo je ves svet smatral ne samo za miroljubno, pač pa -tudi za tako, ki je bila za v-rhovnost male Srbije naravnost poniževalna. Avstro-ogrska vlada pa je proti vsakemu pričakovanju odgovorila dne 28. julija 1914 z vojno napovedjo, ki je v originalu glasila takole: Gouvernement Royal de Serbie. Belgrade. Eventuellement, Le Grand Quar-tier General Kraguewatz Le Gouvernement Royal de Serbie n’ayant pas rdpondu d'une menične satisfaisante d la Note qui lui avait čtč remise par le Ministre d’Autriche-Hoingrie d Belgrade a la date du 23 juillet 1914, le Gouvernement Irnperial et Ropal se trouve dans la necessite de pour-voir hti-meme, d la sauvegarde de ses interets et de recoairir d cet ejeft d la force des armes. L’Autri-che-Hongrie se considere done de moment en etat de guerre avec la Serbie. Le Ministre des Affaires Entran-geres d’Autriche-Hoingrie, Comte Berchtold Sloven-ski prevod bi glasil približno -takole: »Ker srbska kraljevska vlada ni odgovorila zadovoljivo na noto, ki jo je poslanik Av-stro-Ogrske v Beogradu izročil dne 23. julija 1914, je cesarsko kraljeva vlada primorana, da sama poskrbi za zaščito svojih pravic in interesov in da se zato zateče k uporabi oborožene sile. Avstro-Og-rska smotra zato, da je od tega trenu-tka dalje v vojni s Srbijo.« S tem je avstro-ogrska monarh5 • ja sama sebi- podpisala svojo smrtno obsodbo ta obenem izstavila rojstni list -novi jugoslovanski državni skupnosti. Dejansko se je Jugoslavija prav tega dne porodila. j V E S T I z GORIŠKEGA! Prauice člco^hi p besedi papeža Goriškemu županu, in vsem | I Z SLOVENIJE | Za socialne tedne, ki se vršijo v Franciji, je papež Pij XII. naslovil predsedniku posebno pismo, v katerem obravnava vprašanje kritičnega odnosa državljanov, drža-■ve in oblasti med seboj. V -svojem pismu poudarja papež, da so država, državljan in oblast tesno moralno med seboj povezani, in da samo rta vrhovni red more nuditi temelje prave in dejanska oblasti države. »(Na item skupnem temelju«, pravi papež, »so vsak s svojimi pravicami oseba .država in javna oblast med seboj povezani. Zaradi te t.1-sne povezanosti ne more država kršiti pravičnih človekovih svoboščin, da ne krši svoje lastne avtoritete, na drugi strani pa pomeni zlorabljanje osebnih svoboščin posameznika, ki je odgovoren za skupni blagor, konec lastnega dostojanstva.« »Ce je res«, vztraja papež, »da zahteva življenje v demokratični državi od vsakega državljana visoko moralno pripravljenost, se ne smemo bati priznati, da mnogi, ki se mazivajo kristjane, nosijo svoj delež odgovornosti v sedanjem družabnem neredu.« En sam dan za nemškim predsednikom Heussom je še papež Pii XII. spregovoril važno svarilno besedo v pogledu spoštovanja osebnih svoboščin državljanov od stra-j ni države. Papež je moralno med seboj tesno povezal državljane, državo in javno oblast ter poudaril nujnost medsebojnega pravičnega in poštenega sodelovanja ob strogem spoštovanju osebnih svobo-; išdin ter v strogi zavesti moralnih dolžnosti za družabni red in socialni napredek, v zasledovanju blaginje družabne skupnosti, za kartam so vsi državljani obsol.utno odgovorni. Posebno pomembne se nam papeževe besede zdijo, če jih primerjamo z zadržanjem oblasti, ki vlada Slovencem v Italiji. Se posebno pa iz zadržanjem demokrščanov in Soriškega žiupana samega, ki je •pred kratkim dejal, de smo Slovenci dolžni pokorščin« italijanski aastavi, kot da bi Slovenci v Italiji ite zastave ne spoštovali dovolj! 'Iz papeževaga pisma sledi, da so. osebne svoboščine pred državnimi in nad pravicami javne oblasiti, če-\ravno s .temi tesno moralno povezane v .nujno sodelovanje z? skupni blagor. In res: pravilo velja, da državo sestavljajo državljani, in da oblast volijo in postavljajo državljani. 'Državljani so torej prvi ■pogoj in glavni temelj obstoja države in oblasti, zato je povsem razumljivo, da so -njihove pravice prednostne! Naj se 'torej razni župani Ber-•nardisi naučijo sj i.štovati pravice slovenskega ljudstva in šele potem naj to ljudstvo opozarjajo na. avtoriteto državne jas,ta ve! Se posebno pomembne so papeževe besede, ki zvenijo kot obsodba za vse demokrščane, ki s Slovenci v Italiji ravnajo krivično, ko V Moskvi se je nekega dne napotil delovni človek, da si poišče stanovanje. Hodil je in hodil, da je postal u-■.božček že ves suh in siv. Ali končno je le našel stanovanje. . Cisto slučajno. Čedno, majhno stanovanje — sobo in kuhinjo. V neki stanovanjski hiši. Nemogoče je dopovedati, kako se je tega razveselil ■ubogi delavec! »Rad vzemem stanovanje, tovariš najemodajalec«, je dejal. »Z menoj lahko računate.« Najemodajalec je odgovoril: »Seveda, le vzemite, kako neki tudi ne. Plačate mi 60 rubljev odstopnine in stanovanje je vaše. Za tako ceno se za tako stanovanje ob vsakem času ljudje kar pulijo.« Delavec je dejal: »Tako prismojenega zneska pa niti nimam, dragi moj. Kaj ne bi mogel dobiti stanovanja brez odstopnine?« Na ikratko: nista se mogla zediniti za ceno odstopnine. To je delavca močno razjezilo. Odšel je ves žalosten domov in premišljeval: »Tega sleparja sle- parskega pa bom v časniku pošteno osramotil! Kaj mu ne pade v glavo — zahtevati toliko denarja!« In v resnici je izšlo naslednjega dne v časniku pojasnilo s podpisom: »Delavski dopisnik«. Naje- modajalca so krepko ozmerjali. To je pajk in ne muha, so pisali. Sest ■Cervoncev zahtevati za tako stano- j:m zanikajo celo pravico do rabe sJovenske .materine besede. In prav gorišiki župan je tisti, ki ni hotel overoviti podpisa na neki listini samo zato, ker je bila napisana tudi v slovenščini, poleg italijanščine! Slovencem v Italiji zanikajo tudi pravico do slovenske govorice v božjem hramu. Prednost pravic človeka pred pravicami državne oblasti V ponedeljek 19. t. m. je novoizvoljeni predsednik Zahodne Nemčije, Heuss, proslavil žrtve atentata proti Hitlerju, ki so ga bili 20. julija 1944 izvršili nemški rodolju-) ■bi. 2rtev tega atentata je bilo, po pisanju nekaterih listov, okoli sedem tisoč. V svojem govoru je predsednik Heuss dejal, da »sta pravica in morda tudi dolžnost upiranja nacističnemu režimu nastala istega ■dne, ko je Hitler leta 1933 prevzel oblast ter s tem dal začetek režimu krivice in brutalnosti, in je postal očividen leto pozneje, ko je neki pravosodni minister izdal zakon, ki naj bi za nazaj popolnoma o-pravičili masovne uboje, ki so sle- Prosvetno minitsrstvo je za prihodnja šolslta leta 1954-55, 1955-56, 1956-57 in 1957-58 določilo sledečo višino šolskih .taks. Nižja sredi?ji šola: Sprejemni izpit 600, 750, 850 in 1000 lir. Vpisnina 600, 750, 850 in 1000. Obiskovanje vsakega od treh razredov 1000, 1200, 1350 in 1500. U s posobl j enostni izpit 600, 750, 850 in 1000. Nižji tečajni izpit 1500, 1700, 1850 in 2000. Višnja srednja gimnazija in klasični licej: Vpisnina 1000, 1200, 1350 in 1500 lir za vsak razred; obiskovanje vsakega razreda 3500, 4000, 4500 in 5000. Usposobljenostni izpit na gimnazijo 1000, 1250, 1350 in 1500. Sprejemni izpit za licej 2000, 2300, 2600, 3000. Usposobljenostni izpit na liceju 2000, 2300, 2600 in 3000, Klasična matura 4000, 4700, 5400 in 6000. Znanstveni licej: Vpisnina 1000, 1250, 1350 in 1500 ..Jjsr. Usposobljenostni izpit 1000, 1250, 1350, 1500; matura 4000, 4700, 5400, 6000. Učiteljišče: Vpisnina 1000, 1200, 1350 in 1500 lir; obiskovanje vsakega razreda 2000, 2300, 2600 in 3000. Usposobljenostni izpit 1000, 1200, 1350 in 1500; zrelostni izpit 2000, 2300, 2600 in 3000; zrelostna diploma 1000, 1200, 1350 in 1500 lir. S temi številkami se res ne moremo strinjati, kajti nove šolske takse so pretirano visoke in bodo mnogim dijakom šolanje onemogočile. Oproščeni taks bodo le tisti dijaki uibožnih staršev, ki bodo dosegli srednjo oceno osem, kar je praktično povedano zelo malo slu-) čajev. Kje je torej toliko opevana de- vanje, to je .res nezaslišano. In od kje naj delavec vzame toliko denarja? Z eno besedo, najemodajalcu so pošteno oprali glavo. Celo naslov so povedali. Zato, da bi morda nekdo ciganu zavil vrat. Težko si je predstavljati, koliko ljudi se je še istega dne nabralo na cesti. Na sto. Debela in dolga kača se je kar sama postavila; dre.nj in hrup. Meščani so ppstaja li « časnikom v rokah. S prsti so kazali na novico. »Pomislite, državljani, kakšno stanovanje! Celo stanovanje za 60 rubljev odstopnine. Rad bi jih pla čal 100, če je treba.« Na nekem mestu >blizu vhodnih VTit bi kmalu nastal prepir. Nekateri so hoteli že poklicati policijo na konjih, V titsem trenutku pa se je pokazal na oknu najemodajalec V zadregi je pozdravil z roko. »Razidite se, državljani«, je sra7 mežljivo zaklical. »Zastonj čakate! Stanovanje je oddano!« »Za koliko?« je zadonelo iz množice. Za dve sto. Povpraševanje je ze- lo veliko, ne morem ga dati cenejše, prijatelji.« »(Za dve sto«, je zaječala množica »Ampak mi bi dali tudi tri sto. Dovoli nam samo, da vstopimo.« Najemodajalec je z obžalovanjem odmahnil in se odstranil od okna. Ljudje so časnik spravili in potrti odšli. Poslovenil I. U-v demokrščanom dili notranjim trenjam nacistične stranke. Tedaj sta neki vojni minister in vojska molčala pred .ubo-i jem generalov von Schleicherja in von Bredowa.« »Zarotniki od 20. julija — je dejal Heuss — so nemškemu narodu pustili dediščino, na katero se lahko ponašamo. Njihova kri je nemško ime očistila sramotnega madeža, ki ga je Hitler bil priklical na ves narod. Ta dediščina je še vedno v veljavi, kajti dolžnosti, ki od, ■nje izhajajo, niso še izpolnjene.« Nadalje je govornik poudaril dolžnost slehernega državljana, da se upre povsod, kjer se pojavi slučaj moralne odgovornosti pred nasiljem in pred krivico. »Niti voja-, kova prisega ni od te dolžnosti izvzeta. iSaj je prisega dana Hitlerju na zastavo bila dana človeku, ki jo je sam že prej večkrat kršil« — je zaključil Heuss. ■Na te možate zgodovinske bese-, de velikega državnika, izrečene na/ proslavi zgodovinskega upora proti krvoločnemu samodržcu, naj pomislijo vsi tisti pajdaši komunističnega režima, ki vlada jugoslovanskim narodom, in tudi vsi tisti, ki še danes obsojajo sarajevske zarotnike od junija 1914. makratlčnost šole, ki dovoljuje pouk vsakemu državljanu? Šolanje bo torej zopet dovoljeno le otro-, kom premožnejših staršev! Raznarodovanje v otroškem vrtcu Pod tem naslovom je sobotni »Soča« priobčila vest iz Standreža. da se v tamkajšnjem otroškem vrtcu, ki sta ga župan Bernardis in n.egov občinski odbor izročila organizaciji ONAIR, postopoma haSi otroci raznarodujejo! Da ima organizacija ta nameri 'čn da s tem namenom tudi marsikje uspeva, ni dvoma. Saj smo s tega mesta že neštetokrat o tem pisaii in tožili. Vendar se nam pisanje »Sočei« ne zdi ravno skladno z nedavnim opevanjem velikih zaslug sovodenj-skega frontaškega župana, ker mu je uspelo doseči otvoritev otroškega vrtca s strani organizacije ONAIR. Ce organizacij* raznaroduje v Podgori in v Standrežu, kot piše »Soča«, mar ne bo isto delala tudi v Sovodnjah? Kakšni so pogoji v Sovodnjah proti tem težnjam ONAIR-a? Slovenci, .v bilo katerem kraju, ki se zanašajo na dobrote ONAIR nasedajo prevari, ki se sčasoma gotovo izkaže v vsej pogubnosti! Zato svetujemo vsem staršem, ki svoje otroke v take vrtce pošiljajo, da strogo pazijo na vzgojo, ki jo otroci tam prejemajo, in da. kjer zapazijo poveličevanje itai i-janstva in poučevanje italijanskih pesmic takoj nastopijo proti takemu početju, ker otroški vrtci ni majo in ne smejo .imeti tega programa! S tem ne bodo kršili zakona in ne bodo žalili nikogar, ke>-imajo pravico, da se njihovi otroci vzgajajo brez zlonamernega po litičnega duha in raznarodovalnega namena. Naša pravica je, da naši otroci rastejo in ostanejo pošteni in zavedni Slovenci! Damir Feigel - 75-ietnik V nedeljo 18. t. m. je pisatelj Damir Feigel slavil svoj petinsedemi deseti rojstni dan. Rodil se je namreč v Idriji 18. julija 1879. Njegova literarna humoristična dela pozna vsak zaveden Slovenec, zlasti na Primorskem, kjer jih je mnoge izdala literarna družba »Goriška Matica« skoro ves čas fašističnega, preganjanja Slovencev to slovenske besede. Prav v tej dobi odkrite borbe s fašizmom, ki je za nas Slovence ir. Hrvate na Primorskem in v 1-stri pomenila borbo za narodni obstoj, se je kremeniti značaj slovenskega pisatelja in moža Dami ra Peigla najbolj izkazal. On je bil tisti, ki. je ostal v Gorici in skrbel za koledar in knjige »Goriške Matice«. In koliko poti je moral delati na kvesturo, koliko težkih u-darcev prenesti, ko so knjige karabinjerji sistematično na deželi trgali iz rok našim ljudem! Pa se le ni ustrašil. Pisatelj Damir Feigel se le ni udal, ker se je zavedal svoje dolžnotsi in svojega poslaništva med narodom in za na-( rod! Slovenci se hvaležni spominjamo njegovih odličnih pisateljskih zmo?- Svetovalec Bratuž odgovoril županu V sredo zvečer je naš svetovalec, g. R. Bratuž, na občinski seji Izčrpno odgovoril županu dr. Ber-nardisu na razne očitke, neutemeljene obtožbe in težke žalitve, ki si ■jih je žulpan dovolil in drznil spregovoriti na seji od 6. t. m. Obtožbe in žalitve, ki sta jih »Giornaie di Trieste« od 7. in 8. t. m. ter »A-rena di Pola« od 14. t. m. na široko razpihnila. To sta ofea lista storila menda zato, ker sta na gori-škem županstvu zaposlena kot u-radnika dva časnikarja teh listov. Z namenom, da g. Bratuža prestraši, ga je župan prekinil in skušal nanj vplivati s svarilom, da se utegne poslužiti sodstva. S 'tem je župan še enkrat doka-zal, da so Slovenci v Italiji res »vzorno zaščiteni«... Zanimivi odgovor g. Bratuža priobčimo prihodnji teden. ŠTEVERJAN Siri se govorica, da je v nedeljo 18. t. m. neki karabinjer v Stever-| janu pretepel fanta Mirkota Škorjanca (Karola). Pripovedujejo, da je orožnik fantu izbil tri zobe. Menda se ;'e fant zatekel tudi po zdravniško pomoč v Gorico. Ni nam bilo mogoče ugotoviti verodostojnost vesti, zato jo priobčujemo z vso rezervo. nosti, ki jih visoko ceninio, in njegovega vzornega značaja kot moža in kot Slovenca. Zato mu ob tem jubileju kličemo: Se na mnoga lete! Dvojna pravica Ko je pred par leti potekala živahna polemika med Italijo in Jugoslavijo zaradi Trsta, je neki mlad Slovenec dejal na Reki: «Kaj toliko kreganja, saj 'je Trst svoboden in ne pri-tiče niti Italiji, niti Jugoslaviji.« Prijeli so ga in obsodili v Splitu na dvanajst mesecev zapora, češ da je Trst priznal I-taliji!... Ali bodo zaprli .tudi Tita, ki resnično Trst Italiji priznava?! Vodo v Štandrež in na Bslavje Po dolgotrajnem prizadevanju slovenskih svetovalcev je goriško županstvo vendar najelo posojilo 11 milijonov 800.000 lir za polaganje novih vodnih cevi v Standrežu. Na eni zadnjih sej pa je mestni odbor sklenil, da .bodo preiskovali vire pitne vode na Oslavju. »Nil VPRAŠAM Pet sto delav cev odpuščenih v Tržiču Ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) je nenadoma pretekli .teden objavilo svojo odločitev, da postavi pet sto delavcev na odmor. To pomeni, .da bi ti delavci prejemali le delno plačo, ki bi jo moral potem dopolnjevati Urad za socialno skrbstvo. Na zahtevo notranje komisije, ki ■so je takoj sestala, je ravnateljstvo izvršitev svojega sklepa. odgodilo za teden dni ter tako dovolilo čas z.i ^pogajanja med sindikalnimi organizacijami, državno oblastjo in Zvezo industrijcev ,ki fco zastopala ravnateljst,)sp ladjedelnic. Vest c odpustu pet sto delavcev je mučno in presenetljivo odjeknila po vsej deželi, saj gre za kruh pet sto družin! Pričakujemo in že-lmo, da pride do zadovoljive rešitve tudi tega novega težkega slučaja, a ne verjamemo, da bo zlo v, kali zatrto in vprašanje dela rešeno. Siri se namreč vest, da bodo tem prvim sledile še druge odslovitve od dela. tako da bi jih od 8000 nosi a lo komaj 2000 zaposlenih! (Sočustvujemo a delavskim razredom .zlasti z brezposelnimi, zaradi hude krize, ki jih je doletela. Poudarjamo svoje prepričanje, da le uvedba posebne deželne avtonomije in njeno pravično izvajanje lite sne napraviti konec zlu brezposelnosti in večni negotovosti. Na drugi strani pa je nujno, da vlada sprejme zakone, ki naj odpravijo razne socialne krivice, zaradi katerih so na razne načine zaposleni tudi taki, ki nimao ravno potrebe, ker jim' je kruh drugače zagotovljen! Tiu mora državljan nekaj žrtvovati, da bo enakopravnost delitve in uživanje kruha zagotovljena! UČNI USPEHI NA SLOV. GIMNAZIJAH Na vseh gimnazijah Slovenije — razen v Sežani, o kateri še ni podatkov — je bilo v pravkar minulem šolskem letu 20.973 dijakov in dijakinj. Od teh jih je 69,01 odst. ali 14.555 izdelalo razred.. V primeri z lanskim letom se je odstotek dijakov, ki so izdelali razred, dvignil za ipreko 4 enote in se tako. približal tisti normalni višini, ki predstavlja 70 odst. dijakov, ki izdelajo razred. Popravne izpite ima 4.439 dijakov ali 21 odst. Padlo jih je pa 1.962 ali 9,03 odst. Ob zaključku lanskega šolskega leta je imelo popravna izpite ; ic-lto 22 odst. dijakov, padk> jih je pa 11 odst. ■Najboljši uspehi so bili na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je izdelalo razred 87,18 odst. dijakov NOV PROGRAM NA SLOVENSKIH GIMNAZIJAH Svet za prosveto in kulturo v Beogradu je razpravljal preteki: ■teden o učnem načrtu v gimnazijah. Po tem novem načrtu se b) pouk zgodovine in zemljepisa končal v VI. razredu. Latinščine ne bodo več .poučevali. Poučevali bode samo en tuj jezik. V VII. razredu 'bosta nova predmeta: politična ekonomija in zgodovina filozofije. V Vlil. razredu pa marksizem in .zgodovina umetnosti. AMERIŠKA POMOČ iZdružene države Amerike so ponovno odobrile Jugoslaviji pomoč v znesku 10 milijonov dolarjev. Od tega zneska bodo uporabili 7,4 milijone dolarjev ea nakup ameriške pšenice, 1,6 za nakup bombaža, o-SI3I0 pa za prevoz tega blaga. ELEKTRIČNI KABEL DO BRAČA Nad 8 km- dolg podmorski kabel bo kmalu dobaval s celine električno silo otoku Brač. Ta kabel je izdelala zahodnonemška tvrdka »Siemens« in so ga plačali večinoma nekdanji prebivalci otoka, ki so s? izselili v ZDA. , Tako bodo na Braču končno le zagorele električne žarnice. Za d<*> maičine in tudi turiste bo to vsekakor važna pridobitev. NOVO VELESEJMSKO RAZSTAVIŠČE V BEOGRADU V Beogradu bodo začeli graditi novo sodobno veliko sejmišče, ki bo imelo 10 razstavnih paviljonov, skladišča, restavracijo, hotel, pošto itd. Nekateri paviljoni bodo zidani tako, da jih .bodo lahko uporabili. za športne prireditve in. mno- žične manifestacije. Največji teh paviljonov bo imel površino 12.000 kv. metrov in še 7000 kv. m na galerijah. Sprejel bo lahko nad 10.000 •ljudi na politične sestanke, 8000 pa na kongrese ali koncerte. NOVA SOLA V SUHI KRAJINI V vasioi Korenj pri Zagradcu šo v .juniju svečano otvorili novo o-snovno- šolo. Pri graditvi so veliko pomagali vaščani sami, ki so z vožnjami, in prostovoljnim delom prispevali nad 1 milijon din. GOSPODARSTVO KU2.NE BOLEZNI KOKOSI Skoro vsako poletje ali proti koncu pomladi se pojavi zdaj tu, zdaj tam zavratna bolezen med kokošmi, ki največkrat zahteva popolno žrtev — smrt vseh kokoši. Bolezen se pojavi skoro nepričakovano: kokoši zgubijo veselje do hrane, začno l?no posedati v kakem kotu, povešajo glavo a1 i prati koncu nekako kolobarijo in plešejo kot bi bile pijane ter končno podležejo in poginejo. To je več ali manj usoda cele družine. Nekatere pa tudi prebolijo in ostanejo pri življenju. Te slednje so z določenega vidika prava nesreča domače kokošje-reje. Najraje namreč naše gospodinje obdržč te kokoši v prepričanju, da ne bodo več obolele, ker s > postale odporne proti tej kužni bolezni. To je tudi res. Toda te kokoši, ki so same bolezen prebolele in postale dejansko odporne za novo okužbo, so zelo nevarne za druge, zdrave kokoši, ki pridejo z njimi v stik. Odporne kokoši nosijo namreč v sebi klice bolezni, katere tudi izločajo zlasti z blatom. Te klice, čim pridejo v nov neodporn organizem, se začno razmnoževali in polagoma ogrožajo živili, ki tako prej ali slej oboli. Ne zadostuje torej razkužiti kokošnjaka po kaki taki kužni moriji. Treba je neusmiljeno uničiti vse kokoši, tudi tiste, ki so morda o-stale pri življenju. Dana je še druga možnost, da. se prepreči širjenje kužnih bolezni: t. j. sistematično cepljenje. Toda res učinkovito cepljenje ni tisto, na katero naše gospodinje pristajajo v .skrajni sili, ko bolezen že terja prve žrtve. To je potrata časa. in d-enarja. Kdor hoče obvarovati svoj kokošnjak, mora vsako leto, po možnosti vsaj v začetku, pomladi, cepiti vse kokoši. SKLADIŠČE VINA V ŠTEVERJANU (San Floriano del Collio) - GORICA ZAJAMČENO BRIŠKO VINO NAJBOLJŠE VRSTE po ugodni ceni nudi tudi na dom in vsako količino FRANC TERPIN DROG ERI J A ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Konnu - Tel. 3009 Tamtre tta?25f EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO BMEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA - ULICA GARIRALDI 5 - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR. 108.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV MIHAkL SOSČENKO STANOVANJE Pretirano uisoke nooe šolske takse Tako se vojskuje Azija, napajajo praktični komunizem Azijski vrelci Dnevnik »Cie Tat« prinaša: »Umetnost vojskovanja temelji na zavajanju z zmoto.c. »Zakrinkaj se s šibkostjo — in ostajaj močan!« »Bodi do zob oborožen; razkazuj pa svojo nepripravljenost!« Ti nauki so kitajskega izvora, u-■ čii jih je Sun Teu. Živel je 500 lei pr. Kr.; davno pred Cezarjem, Hanibalom in Aleksandrom. Spisal je knjigo »Vojna umetnost«. V tem .kratkem delu, ki ga do danes še ni nihče prekosil, je Sun Tee postavil nepremakljive zakone vojskovanja. dausewi.tz, Vegetius, Fuller in drugi so o vojskovanju napisali učene in obširne knjige. Vendar ni bilo ne v starodavnih, ne v najmodernejših vojnah situacij, za katere ne 'bi .bili v Tcujevem delu postavljeni polnoveljavni nauki. Kitajsko orožje so takrat sestavljali: kopje in ščit, lok in vojna sekira, vojni vozovi in sulice. Takratna. vojna znanost pa je ostala skozi stoletja moderna. Vzrok je v tem, da je (Sun Teu — kakor vsi veliki mojstri — tudi zadnje .resnice napisal v zgoščenih zamislicaii.. To je opravil z najskromnejšimi sredstvi in se tako postavil v isto vrsto s starimi kitajskimi pesniki in slikarji. Tudi ti so svoj svet o blikovali z maloštevilnimi izrazi in ga slikali z maloštevilnimi črtami To so ustvarjalci zgoščene umetnosti, ki je Zahod v taki obliki nikdar ni poznal, niti doumel. Mojstrsko delo Tcuja -tvori te melj vseh -vojnih dejanj v Aziji. Kim II Sung, Mao Tse-tung, Hc Ci-minh, japonski napadalci na Pearl-Harbaur in vsi današnji vojskovodje Vzhoda poznajo in se v glavnem držijo naukov Sun Tcuja. Veliki vojskovodje preteklosti, Mon gol 'Džingis Kan, Japonec Hideoši, Timur in Atila so se bojevali po •teh naukih. Zavestno ali podzavestno leži najboljši del Tcujevih naui kov Azijatom v krvi. V svojem delu »Vojna umetnosts prehaja Sun Teu z elementarno si- lo naravnost k večnim resnicam, ki temeljijo na najglobljem poznanju človeških kreposti in slabosti: »Čuvaj svoje načrte v varstvu najtemnejše noči! Pretvarjaj se pri vseh svojih početjih! Prevtikaj se samo, če ti to prinaša koristi! Potrpežljivo čakaj, če je to potrebno■ do se sovražnik utrudi in naveliča! Vzdržuj dobro in obilno prehrane vojske tudi takrat, ko sovražnk že pošteno strada! Prikrit nered za-1 liteva največjo discipliniranost; prikrita bojazen terja, pogum in prikrita slabost prekipevajočo moč. Sovražni vojski si lahko leta in leta stojita nasproti, zmaga pa sc odloči v enem samem dnevu. Skromne besede, ki sledijo povečani pripravi, napovedujejo napad. C e pa sovražnik uporablja hude besede, potem je to prepričljiv znak 2a njegov umik. Sele takrat, ko posredovalci prično s hvalisanjem, želijo premirje. Mirovni predlogi ki istočasno ne vsebujejo določil o zavezništvu premaganca z zmagovalcem, kažejo, da pripravlja sovražnik novo zaroto.«. Sun Teu nadaljuje: »Kakor hitro se vojskovodja ču-' ti gotovega v vseh zahtevkah svojega načrta, udari z vso bliskovitostjo. Ce pa se zaveda, da je so-vražnžik močnejši od njega, se mu bo poskušal izmuzniti se in ga zadrževati. Ce udariš, udari kot blisk in grom! Tvoja hitrost naj sliči orkanu. Ob navalu in ropu- pusto.V kot ogenj! Ce pa situacija zahteva nepremakljivost, ostani na mestv kot gora.« Z drugimi besedami: bodi izdajalski, pretkan, -brezobzirno surov in fanatično vztrajaj na zmagi z vsemi sredstvi! Tu na Zahodu, kjer so iznašli viteško borbo, kjer 1 j a' POD Č H TO Vsiljiva melodija Danilo Zbara je sedel pri svojem, klavirju in komponiral. To se pra- vi iskal je disonance, muzikalična atomska razdejanja in revolucijo zvočne lestvice proti vzponu notnih glavic. Zbara je bil zadovoljen sam s seboj. Saj to ni toila njegova prva revolucija. S preteklostjo je že večkrat obračunal — ne samo v okviru umetnosti. Bil je zadovoljen torej s seboj in s svojo muzo. Ta danes ni iztisnila iz sebe niti enega samega zvoka, ki bi ga bilo moči posneti z glasom ali žvižgom Nenadoma pa se je v njegovi sobi zgodilo nekaj Izrednega. Skozi odprto okno je nekaj priletelo v sobo. Na sredi sobe je obstalo čudovito, očarljivo dekle. Od nekje pa so udarjali zvoki muzike, kakršna lahko spremlja deviško dekle. Godba je utihnila šele, ko je Zbara od samega presenečenja prišel zopet do sape. »Kdo ste?« £ sladkim, zvenečim glasom je dekle odgovorilo: »Sem Melodija.« »Lepo«, je dejal 2-bara, »to sem dje izpovedujejo humanizem, so ostali presenečeni nad -takim načinom vojevanja. V zadnjih nekaj stoletjih so potekale vojne med skupinami z istim pravnim pojmovanjem. Sele v novejšem času se bori Zahod s popolnoma drugačnimi pravnimi kategorijami. Zope1. se je sprostila pravojna. — Sun Teu nadaljuje: »Vojskovodja si mora biti sve-slen, da njegovo taktiko lahko uo-či vsakdo. Zato pa mora strategija ostati tajr.o zmagoslavno orožje. Bolje je sovražno deželo zavzeti brez krvavih bitk in si sovražne armade podjarmiti nedotaknjene, kakor pa krvaveti. Sposoben vojskovodja zna pod določenimi okoliščinami zlomiti sovražno odporno silo brez vojskovanja; tak vojskovodja prevrača države brez borbe na bojiščih. Ce pa se že mornš boriti, potem je potrebno, da izjaloviš vse sovražne načrte, nato pa razbiješ in razkosaš sovražne sile. Vojskovodja se mora izogibati c-blegovanja utrjenih mest. Zavzeti jih je treba od znotraj! Najboljši vojskovodja zmaguje tajno in o!> popolnem molku.« ne sme storiti; tisti, ki je sam dobro opremljen in je kljub temu potrpežljiv vse, dokler nepričakovano ne iznenadi sovražnika. Izogibaj se močnih postojank in napadaj najšibkejše! Udari tam, kjer je sovražnik nepripravljen! Pojavi se, tam, kjer te nihče ne pričakuje1 Napadalne cilje čuvaj v največji tajnosti! Tako prisiliš sovražnika, da svoje sile porazdeli in ti take-na izbranem mestu stojijo nasproti razmeroma šibke sile. Ce po vestnih prijyravah sposob m vojskovodja udari, potem morj biti udar oster in zgoščen, izvedba pa strahovita. Napad armade mora biti kot divjanje hudournika, kot udar kamna na položeno jajce: V vojni naj bo tvoj najvišji cilj zmaga in ne dolgotrajno vojskovanje! Nobenega primera ni, da bij neka- dežela imela trajne koristi od dolgotrajnega bojevanja.« Tako vodi — po Sun Tcuj-u — Azijat vojno. Za Zahod so ti -nauk’ novost. 2e v samih temeljih prinašajo ti nauki zbeganost, vsi tist; ki so takemu sovražniku že .stali nasproti, vedo o tem marsikaj povedati. Zato se nam kar sama po Lov na polenovko Verjetno je še' mnogo čitateljev, ki ne vedo, da ribarijo portugalski ribiči tudi v Severnem morju, čepi a v je portugalska atlantska oba-la izredno bogata rib. U tem času so poitugalsKi ri-Dič-i že nad polar-nm k rogom o D .zaho dni obal i Grenlandije. 42 velikih jadrnic portugalske ribiške ilotile na. polenovko Križari med ledom in snegom. Ob izlivu reke Tejo so doma in oskrbujejo svojo deželo s polenovko. Spomladi odhajajo mimo Azorskih otokov, ob velikih sipinah južno cd Nove Fundlandije in dalje ob kanadski obali na sever. 2000 malih čolnov vozijo jadrnice vsako leto s seboj na veliko potovanje. 2000 pogumnih, proti vsem vremenskim nezgodam utrjenih ribičev -ribari tu. To so »bacalhauski ribiči«. Polenovko imenujejo Portugalci: bacalhau. ■Način njihovega lova na polenovko je star jool tisočletja in tudi nevaren Zato pa je izredno donosen in pogostokrat mnogo obilnejši kakor pa so uspehi z najmodernejšimi napravami opremljenih ribiških ladij. Največkrat se vračajo v domače luke šele meseca, oktobra Kapitani jadrnic še vedno najdejo po nekaj prostora., da pomnv * v/,, ; , TELEVIZIJA KREMLJA JE ENO, TODA STVARNOST PA NEKAJ CISTO DRUGEGA. Tudi te stavke potrjuje sedanjost, in vojna poročila jim dajejo naravnost skrivnostno aktualnost. Tu leži osnovna, zamisel pete kolone; infiltracije in partizanstva, to jo stvari, k-i jih Vzhod uporablja s prirojeno spretnostjo. Nato prihajajo na površje tiste Tcujeve teorije, ki govorijo o zadržanju vojskovodje nasproti notranjim vprašanjem. Kako naj se obnaša nasproti svoji vladi in armadi? Naslednji stavki vsebujejo resnice, ki jim mora pritrditi tudi današnji vojskovodja: »Zmaga se bo nasmehnila tistemu, katerega armado od najvišjega do najnižjega preveva enoten duh, pa tudi tistemu, ki ne dopušča, da se v njegovo delo vmešava vlada. Da vojaki pobijajo nasprotnike, je treba v njih vzbujati ogorčenost in sovraštvo. Vera v zmago prehaja od vojskovodje na njegove čete. Na ■ta način bo zmage si svestna armada udarila na sovražnika kot polkilogramska utež na pšenično zrno. Zmagovite armade planejo na sovražnika s silo vodovja, ki zadržano nenadoma prodre okope. Takega vojskovodje sovražnik ne bo nikoli ukanil, kje naj pripravi obrambo in kaj naj brani? Ce pa se zmagoviti vojskovo-dj že mora mimogrede tudi braniti, potem sovražniku ne bo dovolil, da bi uganil kje in kako naj napade. Zmagal bo tisti, ki ve, kdai sebi postavljajo vprašanja: Kako bomo zdržali, kako se obvarovali in kako preizkusili tako morebitno grožnjo? Sun Teu daje sam tudi na to odgovor: »Ce prav tako samega sebe poznaš kakor svojega sovražnika, ?e ti ni treba bati tudi tisoč bitk! Ce pa poznaš zgolj samega sebe in ne tudi sovražnika, boš moral vsako zmago končno plačati s porazom. Ce pa si nisi na jasnem niti sam s seboj in če nimaš točne predstave o sovražniku, potem boš podlegel v vsaki bitki!« »Vojna umetnost« kitajskega modrijana o vojni nam presenetljive odkriva azijatske vrelce praktičnega komunizma, tako pri svojih revolucionarnih osvajanjih oblasti, kakor pri zverinskih obračunavanjih s tistimi, ki se njihovi volji me uklonijo, ko so se -nasilneži ■ljudstvu enkirat vsesali na hrbet. Prav zadnji Toujev odstavek je poučen za tiste, ki so komunizmu držali roke in noge v raznih OF. Te usluge jim je komunizem poplačal z izropanjem njihovega pre možen ja in z uničenjem njihove c-se-bne svobode. Ali je Sun Teu predvideval tudi cinično prodajo C0.000 Slovencev, tega v njegovi »Vojni umetnosti« nismo izsledili; morda je napisal tudi kako »Diplomatsko - politično umetnost«, tu pa bi znali povedati verjetno v u- Inhlco preide v napad In kdaj tega i redništvu »Primorskega dnevnika« žijo zalogo plena. Portugalci potrebujejo dosti polenovk. Na eni jadrnici je 62 cribiČev. Vsak dan zapuščajo matično jadrnico, ki jih posamič z majhnim čolnom, pravo orehovo lupino, odlaga- po morskih poljanah, ki so se sprostile ledu. En sam mož je v čolnu. Opremljen je z vrvicami, dolgimi po 100 metrov. Po vsej dolžini vrvice je pritrjenih po 50 moč-*.iih trnkov in na vsakem trnku visi sardela ali slanik za vabo. Po vabah planejo največje polenovke — in mirno obvisijo na trnku. Nato vleče ribič vrvico v čoln in pobira plen. Nobena polenovka ni lažja od 15 kg. Mnoge pa tehtajo tudi po 20 do 25 kg kos. Ploščati čolni drsijo po najbogatejših morskih poljanah polenovk, kamor. večji čolni in ladje ne morejo. Na teh poljanah ni konkurence. Severno od foiamega kroga, tam. kjer v poletnih mesecih sonce na zahaja, -tam ležijo bogata lovišča portugalskih ribičev. Hlebček kruha, nekaj pancete, steklenica vode, toba.k, ura in kompas, vse to spravljeno v lesenem zaboju to je poleg vrvic in trnkov vse, kar nosi ribič s seboj v čolnu. Ce se enkrat čoln prevrne, kar se ne zgodi poredkoma, se oprema ne potopi, pač pa plava na površini. Ribiči se porazdelijo tako, da drug drugemu lova ne ovirajo. Po nekaj urah se vračajo s preobloženim čolnom in raz- jedenimi rokami k matični jadrnici. Jadrnice so -moderno opremljene: Diesel motorji, hladilnice za vabo, električno grezilo, raddisko-oddajne in sprejemne priprave in parna kurjava, po spalnicah in jedilnicah. Prostora .za nasoljeno ribo in za stiskalnice ribjih jeter je dovolj. Marsikateri ribič v megli ne najde več poti nazaj k -matični ladji in -tudi marsikatera jadrnica leži na morskih tleh med Azori in Grenlandijo. 'Nič čudnega, če ribiške žene v svodih debelih volnenih in pestrih krilih pogostokrat potegnejo svoje rute globoko čez obraze, da skrijejo solze ob odhodu .svojih mož in bratov na dolgo pot. Desetletnica atentata na Hitlerja Ko je polkovnik Claus grof Stauf-fenber.g 20. julija 1944 ob 12. uri in 30 minut položil v Hitlerjevem glavnem stanu aktovko z bombo, ki se je imela raztreskati deset minut kasneje, je napočil čas obračuna z nacističnim diktatorjem. A-tentat ni uspel, ker je eden izmec^ prisotnih preložil aktovko, ki ga je motila, na oddaljeno mesto Množični pokolji, ki jih je iz maščevalne fur.ije spočel Hitler po ponesrečenem atentatu, niso zabrisa- li pred zunanjim svetom resnice, da je vojna za Nemce izgubljena. 'Zgodovinska raziskovanja, samih Nemcev po vojni so se v prvi vrsti ukvarjala z vzroki, ki so narekovali Hitlerjevo odstranitev. li zgodovinarji so dokazali, da so u-deleženci delovali v sild proti državi, ki je .bila s Hitlerjevo osebnostjo tesno povezana in ki je Ž-? izgubljala pravna tla pod nogami. Za atentatorje, 'ki so bili resnični domoljubi, je veljal pojem »Nem čij-betamo. Sicer pa je treba pri tem počakati in videti, kaj bodo določili, in nato še bolj, kaj bodo tudi Uresničili. Prav tako so se zadnje dni pojavile vesti, da bo italijanska vlada izplačala slovenski manjšini vsaj delno povračilo odškodnine, ki jo e utrpela pod fašizmom. To je vsekakor važna poteza, ki bi bistveno pripomogla k pomirjenju in bodočemu razumevanju tu žievčih narodnosti. Seveda je pri tem važno, kdo bo to odškodnino dobil v roke in kako bo izpiačevana ter uporabljena. Ker vodi pogajanja sedanja jugoslovanska vlada, se bo Je-ta gotovo zavzemala, da pride levji delež v roke njenih pristašev. Toda »tovariši« so že po letu 1945 dovolj jasno pokazali, kako znajo uporabljati velike zneske, ki pridejo slučajno v njihove roke-. V Trstu so potrošili milijarde, ne samo stotine milijonov. In rezultat? Se je slovenski živelj kaj gospodarsko opomogel; kaj imamo morda vrsto Narodnih domov in dvoran, lastne denarne zavode in po djetja? Vse je splahnelo kot sneg in dober del jugoslovanskih investicij je celo prišel v kominform;-stične roke. Morebitna odškodnina, katere pametna uporaba bi lahko znatno olajšala gospodarsko in kulturno življenje tržaških Slovencev, mora biti torej uporabljena in u-pravljana na drugačen način, pr; čemer nikakor nei smeio obveljati interesi samo ene politične stranke, temveč koristi skupnosti. Pri tem je eden izmed odbornikov prekinil poročevalca s pripombo, da nima smisla razpravljati o medvedovi koži, medtem ko medveda še ni Govornik mu je pritrdil, vendar je dodal, da je vkljub temu smatral za potrebno pojasniti, kakšno naj bi bilo stališče demokratičnih Slovencev v tem vprašanju. Poročevalec se je delj časa usta vil pri žalostni vlogi, kakršno i-grajo pri najnovejšem razvoju Tr žaškega vprašanja tukajšnji titov-ci. V enem in istem članku ali govor« izjavljajo, da obsojajo politi: ko matične domovine, ki nas ponuja Italiji, nato hvalijo to politiko kot edino možno in pametno, piko pa- postavljajo s trditvijo in obljubo, da se bodo proti prihodu Italije vedno in vneto borili. Večje zmede res ne more biti. Na ljudi, ki pozivajo na nepomirljivo borbo proti Italiji celo med tem ko nas za zeleno mizo Italiji izročajo, se res ne moremo zanesti in jim me moremo zaupati. Tržaški Slovenci moitejo tudi v bodoče hoditi pot, katero jim je doslej kazala Slovenska demokratska zveze edina duhovna naslednica nekdanjega narodnega gibanja na teh tleh. V okviru obstoječih možnosti se morajo zavzemati za svoje, 110 pa za druge koristi. Naš poiožaj je preveč tvegan. Samo tako se bomo težkih okoliščinah rešili in ohranili. Govornik je svoja nad eno uro rajajoča izvajanja osvetljeval s številnimi primeri iz najnovejše politike in propagande tržaških ii-tovcev ter je dokazal, kako s svojo slepo pokorščino in vdanim sprejemanjem vsakega ukaza celo svojim gospodarjem prej škodijo, kakor koristijo. Pri takšnem razvoju, stvari se res ne smemo čuditi, če je Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, s sklicevanjem na načelo samoodločbe narodov, torej na splošen princip, uspelo razbiti Londonski pakt, ki je obljubil Italiji več kot polovico dalmatinske obale, medtem ko titovski Jugoslaviji po drugi svetovni vojni ni useplo ohraniti ne načel, za katera so se narodi v tej vojni borili, ne mirovnih pogodb, ki so bile po njenem zaključku podpisane. Sledila je debata, v katero so posegli številni zborovalci, ki so opi- sali položaj v svojih občinah, vaseh in mestnih delih. Vsi so ugotovili, da je polit;ka Slovenske demokratske zveze dosledna in edin:, v soglasju s koristmi tržaških Slovencev. Po izmenjavi raznih mnenj je bilo določeno, kakšno naj bo stališče, katerega bo Slovenska de mokratska zveza v teh kritičnih dneh zavzemala do delovanja in pozivov raznih skux>in in strank. Na tržaške Slovence pa se too Slovenska demokratska zveza obrnila s posebnim proglasom. Stavba proti razkosanju Tudi nabrežinsko delavstvo je s stavko, ki je v celoti, uspela, protestiralo proti razkosanju STO. OF pa je sklicala nekaj svojih koristnikov, da bi jim »ta vikši« nasolili pamet, zakaj je nujno potrebno, da postavi Tito 60.000 Slovencev zopet pod Italijo. Pravijo pa, da se besedolomstvo niti dvolastnikov in podobnih užitnikarjev ni oprijelo. -- Propagandna trojka j--? svojo srečo poskušala tudi v Zgoniku in tudi tam so titovci želi zaslužen polom. Propagandni st.ro i OF je že tako razglašen, da si celo »zgrajenci« mašijo ušesa ob udarcih OF pogrebnic. Skupina tržaških intelektualcev, j talijanska socialistična stranka in med katerimi najdemo snana ime- Italijanska komunistična stranka, ■na, kot so književniki Giani Stu- Komunistična partija stoji poparili, Umberto Saba, Virgilio | temtakem tudi za naprej na uve-Giotti, Quarantotti Gambino, Livia " 1 ' ' Veneziani^Svevo - vdova Itala Sve-va, gospa Gigetta Camiel-Siataper - vdova iScipia Siatapera, profesio-nisti prof. Carlo Ravasini, arhitekt Umberto Noirdio, profesorji fiior-gio Roletto, Baccio ZilJotto, Gio-vanni Quarantotto, Vito Levi in še mnogi drugi (okrog 30 imen) je pretekli .torek izročila tržaškemu tisku posebno izjavo, v kateri protestira proti sporazumu, ki .izroča cono B Jugoslaviji, ker upravičeno sumijo, da je »začasnost« sporazuma samo varljiv manever, s katerim bi se rado izpeljalo to rešitev. ' Ugotavljajo nadalje, da ta kompromis, ki gazi svobodno voljo' prizadetega prebivalstva, ne bo prinesel v te kraje pričakovanega pomirjenja med Italijani in Slovani, temveč bo ustvaril pravi prepad med obema sosednjima narodoma. Gospoda torej končno prihaja skoro na naše, samo da še vedno vztraja pri protestih in si ne upa postaviti edine možne pozitivne zahteve: uresničenja Svobodnega tržaškega ozemlja. ljavljenju mirovne pogodbe z Italijo, kar pomeni, da vztraja na tem stališču tudi Sovjetska zveza. Houi avstPijsHi Konzul Dosedanji avstrijski konzul v našem mestu, g. Manfred von Sch-ullern, zapušča Trst in odhaja V Curih, kjer bo prevzel posle generalnega konzula Avstrije. Na njegovo mesto so imenovali dr. Paula Zedtwi.tza iz avstrijskega zunanjega ministrstva. TRŽAŠKI PREPIHI Čarovniški ples dialektičnih akrobatov Poklicni aktivisti italijanskega i-redentizma so se znašli v bratskem objemu z revolucionarnimi zaslužkarji OF. Prvi in drugi navijajo s plačenim tiskom svoje lajne za razbijanje STO po ploščah, ki jim jih sproti dobavljata Rim in Beograd., Tako je fratelanca zajela vso sme-teno pr.ovizij.skih agentov prav v trenutku, ko je tudi že zadnji ne-honorirani pristaš OF ostal zvest STO ali pa se vrnil v vrste brambovcev mirovne pogodbe potem, ko je spoznal, da vadljajo za njegovo kožo. Tud: pri iredentistih, ki jih od 'naših mešetarjev loči vsaj to. da so dosledno ostali na priključi-tvenih postojankah, se vrste na-vduševalcev za prihod Italije v nese kraje redčijo z dneva v dan. Tako imamo na eni strani kopico režimskih ekspoentov Rima in Beograda, na drugi strani pa stoii ogromna večina prebivalstva, ki z mešetarji nima nič skupnega. Nova fratelanca navijalcev si je delo barantanja bratsko porazdelila. »Giornale di Trieste«, »Ultim? notizie«, »Messaggero Veneto« in še nekaj štšripartijskih tednikov obdelujejo mesto, »Primorski dnevnik« z ostalimi koprskimi in gori-škimi priveski pa se omejuje na podeželje. Provizijski potniki OF si brusijo pete po naših vaseh, in osebnosti na najvišji ravni snubijo naše člane in občinske svetovalce, uspeh pa je stoodstotni polom. V Nabrežini je edini g. Colja odrekel podpis na resoluciji za STO. Nekatere svetovalce liste SS, ki so pripadali OF, pa moramo celo pohvaliti, ker so sami zbirali podpise za STO ob polni zavesti, da so bili izvoljeni prav na programu uveljavljanja mirovne pogodbe. Moška beseda na Krasu torej še ni zamrla. Tudi po ostalem podeželju je po lom titovskih mešetarjev popoln. Revščina kremeljskih faliranih štu- dentov, ki so po vrhpoljskiih tečajih premlevali komunistično dialektično akrobacijo, je naravnost klasična. Kaj vsega niso v tiskani in izgovorjeni besedi nanosili v svoje sračje gnezdo? Politični zgodovinar, ki bo v 'bodoče po tiskani besedi »Primorskega dnevnika« a-naliziral sedanji križev pot tržaških Slovencev, bo potil krvavi pot n še se ne bo znašel med štrenami nedoslednosti, ki so proizvod zagovarjanja krivične stvari . za vsako ceno. Sedanja mletev fraielančnih titovskih otrobov pa odpira tudi zadnjemu naivnežu oči, kakšno ceno ima ljudskodemokratična volja: v .komunističnih državah in izakaj e tako nujno potrebno, da v teh deželah ne sme biti ne duha, ne sluha po resničnem, nepotvorjenem javnem mnenju. Ce bi na STO svojo voljo uveljavila UDB, bi bili seveda vsi Slovenci za barantanje. Ce bi tam preko UDB ne bilo, b: se vsi Jugoslovani požvižgali na KP pridobitve. Tudi to je nauk sedanjih čarovniških plesov dialektičnih akrobatov. Delopanje Glasbene šole SPM Didalijesa konferenco KP se bo tudi po prihodu Italije zavzemala za STO Pretekli torek zvečer, je imel generalni tajnik KPj - STO, Vittorio Vidali, v Kinu ob mor' svojo napovedano konferenco o najnovei-šem razvoju Tržaškega vprašanja in stališču svoje stranke. Vidali je v svojem govoru ostro napadel italijanske. iredentistične stranke, ki .so vedno govorile, da so proti delitvi, a jo zdaj zagovarjajo. Obtožil jih je, da so izdale svojo obljubo. Ob zaključku je izjavil, da se bo njegova stranka nadalje borila za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, tudi če bodo v Trsitu italijanske čete. Pri tem se bo povezala z italijanskimi »demokratičnimi« gibanji, kakor .so I- Obmorsko letovanje SDD u Deuinu Dopisniku »Primorskega dnevnika« iz Devina leži zelo pri srcu procvit in uspeh obmorskega letovanja slovenske šolske mladeži v tamkajšnji osnovni šoli, ki ga vodi, kakor vsako leto, Slovensko do brodelno društvo v Trstu in ne Podporno društvo, kakor dopisnik napačno navaja. (Zadn' je komunističnega kova in zato nima v i-menu niti pridevka »slovensko« za-ladl linije.) Lansko leto se je isti dopisnik zgražal nad velikostjo table v slovenskem jeziku, ki je vi sela na šolskem poslopju, v primerjavi z ono italijanskega napisa. ki jo je izobesil počitniški u-rad Predsedništva cone, ki nadzira to letovatije. Na naš lanskoletni pribitek in stvarni predlog seveda ni bilo ne duha, ne sluha o kakem odgovoru. Letos se je naš »prijatelj« razpi-štolil nad tem 4a govorijo otroc> med seboj italijanski in očita vodstvu letovanja pomanjkanje narodne zavesti, vzgoje narodnega duha, pedagoškega čuta In se spodtika nad mlačnostjo, brezbrižnostjo in obzirnostjo organizacije, ki uprav-, lja to našo lepo kolonijo. Spogledali smo se in pogledali še enkrat naslov lista, ki prinaša ta neokusen izpad in se ne malo zač-udili, kako morejo internaciona listi sploh govoriti o teh vprašanjih. Saj so ravno oni tisti, ki so s svojo dolgoletno in usodepolno fratelančno politiko povodeneli narodno zavest bolj kot je to storil sam fašizem v dobi 25 let. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi ma sonce, pravi pregovor. Naj se naš »tovariš« raje briga za kolonije Podpornega društva v socialistični matični državi, kjer so zaradi 30 italijanskih otrok moral! slovenski otroci, in -bilo jih je 120 skupaj, govoriti vsi italijanski. Naj nam razloži naš »prijatelj«, zakaj se na njihovih sestankih zaradi finega samega Italijana, vsi ostal: Slovenci, pa -magari bi jih bilo sto morajo posluževati milodonečege jezika — Madrepatrie. V ustih pravilno usmerjenega komunističnega sopotnika je vsako klepetanje o narodni .zavesti in narodnem čutu — bogokletstvo! Dne 6. julija 1.1. se je zaključilo šolsko leto 5 sklepno produkcijo gojencev in razdelitvijo letnih šolskih izkazov. Nastop se je vršil v društveni dvorani ob številni udeležbi staršev in vpeljanih gostov. V letošnjem letu so nastopili gojenci na štirih produkcijah. Gojenci so nastopili tudi na Radiu. V Avditoriju je, razen ‘posameznih solistov, tudi- letos nastopil šolski godalni orkester, pomnožen z zunanjimi člani. Prijetno nas je presenetil še nastop šolskega godalnega kvarteta. Od lanskega leta zaznamujemo pri večini gojencev zelo lepe uspehe. Vodstvo Glasbene šole polaga še posebno važnost na gojitev naj-plemenitejše glasbene panoge: komorne glasbe. Tako smo slišali letos izvrstno izvedbo Vivaldijevega violinskega koncerta s spremljeva-njem godalnega orkestra. Novoustanovljeni godalni kvartet pa nam je izvajal skladbe Jos. Haydna in L. van Beethovena. Ce pomislimo, da se je v kratkem razdobju teh šolskih let razvil iz enostavnega začetniškega ansambla godalni orkester, ki je dosegel že tako lepo stopnjo tehnične in muzikalne sposobnosti, da ,se je lahko z uspehom lotil resnih in zahtevnih klasičnih del, je to dovolj zgovoren dokaz, da temelji šola na solidni podlagi in da razpolaga z odličnimi učnimi močmi, kar nam je dokazal še posebej .klavirski oddelek zase, če primerjamo sporede lanskega nastopa v Avditoriju z letošnjimi pri. istih gojencih. Poleg drugih predmetov in obveznih stranskih, kot teorije in harmonije, je uvedlo vodstvo šole v tem letu še glasbeni seminar za gojence srednje slopnie. z rednimi tedenskimi pred vit jan M. kt obsegajo vsa važnejša vnrašanja iz glasbene zgodovine, glasbenega oblikoslovja, nauka o postanku in ustroiu instrumentov, glasbenega narodopisia in umetnost-) ne zgodovine. Zanimanje za to predavania je bilo med poienei takšno, da je bila udeležba staln ■> stoodstotna. Za co?ivitev zanima nia za’ tako nredavania in nazorno Drikazovanie nosameznih poelav vlssM fila'heno zaodovinskesa . ra?-vo!e. se ie vodstvu šole posrečila nabava bogate in dragocene zbirke izvirnih ?'>k jn posnetkov, kateri so snremiiali potek vinp -ro-samnzn!.h nredavani. Oblika teh predavani sa razlikuje od običai-n>h samo^ovornih predavani v tem. da mudi slehernemu slušafe-Hu mo^ost aktivnega sodelovanja v -in.tevnplseiiškem smislu. O t"h nredavaniih bomo povedali ob priliki kaj veS. Povrnimo se k zaključni produkciji, ki se je vršila v dvorani S. P. M. in na kateri so se odlikovali gojenci, kateri so v teku komaj de letih dni pripravili popolnoma nov spored, kar je dokaz nešablonske-ga, pravilnega šolanja in smotrne-navajanja gojencev k stvarnemu in sistematičnemu reševanju tehničnih problemov. Po razdelitvi šolskih izkazov se je razvilo med nastopajočimi in gosti prisrčno razpoloženje, ki se je zaključilo s poslovilnim nagovorom šol. ravnatelja prof. K. Sancina z željo, da bi čim srečnejše preživeli zaslužene počitnice. ŠOLSKE VESTI Prednostne lestvice Višja šolska uprava sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1954 - 55. Prednostne lestvice so na vpogled od 21. do vključno 30. julija 1954 na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ulica Scuola N.uova št. 14-11, m»d 10. in 12. uro-dopoldne. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 Mizarji kmetovalci » Deske smrekove, macesnove ^ in trdih lesov, trame in par-kste nvdi najugodneje GALE A TEL. 90441 TRST Vlal« Sonnlno, 2 4 Vsakovrstne pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVHSI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizla HOO¥ER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vani edino od-pomore novi ,električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pran]! g vbsbIJs In prehranili boste na času In denarju! imm HOOVER dobite prt tordki I. KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel, 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER