Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemal neder)« m praznike. — IneeraU do 80 petlt Trst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3, večji tnaeratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za lnozeii nrt vo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. MM jll. ►NI8TVO IN UPRAVNIdTVO LJUBLJANA, Knafljeva nliea St. 5 Telefon: 31-22, SI-23, 31-24, 31-25 m 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossrosyerjeva nllca 1, telefon st, 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Rooseuelt je gouoril iz Bele hiše Sinoči je imel predsednik Roosevelt nor govor, v katerem je izrazil svoje zaupanje v moč demokracije — Wsshina-f"n. 25. okt. s. (CBS). Snoči je Imel predsednik Roosevelt v okviru volilne kampanje nov govor. Govoril je po radiu iz Bele hiše. Roosevelt je med drugim poudarjal važnost ameriške obrambe. Dejal je, da se Zedinejne države pripravljajo za obrambo obeh ameriških kontinentov, tako Južne kakor tudi Severne Amerike. Prav tako pa so odločene Zedlnjene države braniti tudi oba oceana, ki tvorita dostop do Amerike. V svojih obrambnih ukrepih, je dejal Roosevelt, kažejo Zedinjene države odločnost, nikakor pa ne strahu. Roosevelt je nato primerjal diktature z demokracijo. Mi v Zedinjenih državah pa, je izvajal dalje Roosevelt, tvorimo 130 milijonov članov enotnega naroda, naroda, ki je sam avtoriteta in kateremu sem odgovoren. Kakor jaz govo- rim narodu preko raaia, tako tudi narod govori meni. Tako vlada pravo tovarištvo med vlado In narodom. O Angliji je dejal Roosevelt: Preko morja vidimo, kako angleški demokratski sistem preživlja veliko preizkušnjo. Nikoli se še ni zgodilo, da bi bil celoten svoboden narod stavljen pred taxo preizkušnjo. V tem duhu Izpolnjujemo svojo dolžnost. Roosevelt je svoj govor končal z Lin-colnovimi besedami: Verujemo v načelo, da pravica ustvarja moč, in v tej veri imejmo pogum izpolnjevati svojo dolžnost tako kakor io pojmujemo. Vojaška posvetovanja v VVashirtgtonu VVashington, 25 okt. s. (Ass. Press). Po konferenci, ki jo je imel včeraj opoldne v Beli hiši predsednik Roosevelt z zuna- njim ministrom Hullom, sta bila klicana v Belo niso tudi šef ameriškega generalnega štaba general Marshall ln podtajnik vojnega ministrstva Petterson. Oba sta imela z Rooseveltom in Hullom daljša posvetovanja. Ameriška proizvodnja letal VVashington, 25. okt. s. (Ass. Press). Na konferenci tiska je izjavil včeraj finančni minister Morgenthau, da skoro vse letalske tvornice v Zedinjenih državah Izpolnjujejo naročila v «smlslu načrta ali pa še celo hitreje tako naročila za Anglije kakor tudi za ameriško vojsko. Anglež so z dobavami zadovoljni, želeli pa bi se veda še nadaljnje pospešen je dobav. V ju ni ju je bilo v Anglijo poslanih iz Zedinjenih držav 97 vojaških letal, v juliju 173. v avgustu pa 278. Prihodnje mesce se bo izvoz letal v Anglijo še znatno povečal. vVashingrton. 25. okt. s. (Ass. Press). Po uradnih podatkih bo ameriško vojno letalstvo do leta 1942 razpolagalo s približno 13.000 letali prve linije in 18.000 rezervnimi letali. Čeravno bo proizvodnja v ameriških letalskih tvornlcah za naročila ameriške vojske znatno pospešena, vendar zaradi tega ne bodo trpele dobave Angliji. Obramba Filipinov VVashington, 24. okt. AA. (Reuter.) Mornariški minister Knox je izjavil, da bo USA branila Filipine pred slehernim napadom. Vojno ministrstvo je sporočilo svoj sklep, da pošlje na Filipine dva letalska oddelka, r Kanadski padalci OltaHa, 25. okt. s. (Reuter). Kanadski vojni minister Power je izjavil včeraj, da vežbajo v kanadski vojski tudi že oddelke padalcev. V to svrho se vežbajo nekatere edinice kanadske pehote pod vodstvom letalskih častnikov. Kanadski izvoz Ottavva 25. okt. s. lAss Press). Po uradnih podatkih je znašal izvoz Iz Kanade v prvem letu vojne do 1. septembra t. 1. po vrednosti 900 milijonov dolarjev S tem je Kanada stopila kot izvozna država na tretje mesto na svetu, takoj za Angliio in Zedinjenimi državami. Komunisti ne bodo smeli voliti New Fork 25. oktobra. AA. (DNB). Zvezno sodišče je sklenilo, da se komunistična stranka v Zedinjenih državah ne sme udeležiti predsedniških volitev. Letalski napadi nad Nemčijo in Anglijo Angleški Htilskl maršal Joubert o položaju v sedanji letalski vojni — Slabe vreme je oviralo preteklo noč letalsko aktivnost, vendar so padale bombe tako na Nemčijo kakor na A nglijo London, 25. okt. s. (BBC). V angleškem radiu je govoril snoči letalski maršal Joubert o položaju v sedanji letalski vojni. Joubert je dejal, da so bili angleški lovci tipa Hurricane in Spitfire zadnje čase še izpopolnjeni. Sedaj pa so v gradnji še novi tipi lovskih letal, ki bodo napram Spitfi-reom in Hurricanom predstavljali še nadaljnjo izpoponitev v taki meri, kakršno so ti tvorili napram prejšnjim aparatom tipa Gladiator. Novi lovci tipa Defiat pa služijo v glavnem za nočne polete in obrambo pred nočnimi letalskimi napadi. Angleški bombniki nad Nemčijo Berlin. 25. okt. i. (DNB). Danes ponoči so sovražna letala zopet prodrla nad Berlin. Protiletalsko topništvo je angleška letala zavrnilo že pred prihodom nad Berlin na zapadni in južni strani. Samo nekaterim letalom se je posrečilo prodreti nad osrčje mesta. Vrgla so mnoge* eksplozivnih in zažigalnih bomb. Porušenih je bilo več stanovanjskih in delavskih hiš ter drugih objektov med drugim tudi neki krematorij. Nastalo je več požarov, ki pa so bili naglo pogašeni. Od bombardiranja je bilo ranjenih več oseb. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. London, 25 okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je davi objavilo naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki napadli industrijske objekte v zapadni in severni Nemčiji ter ladjedelnice v severni Nemčiji kakor tudi druge vojaške objekte na ozemlju, zasedenem po nemški vojski. \ew York 25. okt. s. (CBS). Ameriški novinarji so davi ob 7. javili, da je bil preteklo noč izvršen zopet napad na Berlin. Letalski alarm v Berlinu je trajal še ob 5,45 zjutraj Po nekaterih informacijah so napadla angleška letala mesto v osmih skupinah. Nemške radijske postaje so med napadom ukinile oddajo ter je Deutschland-sender pričel oddajati šele ob 6.40 zjutraj. Nemška letala nad Anglijo London, 25. okt. s. (Reuter). Letalsko m notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutrnjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je bila preteklo noč razmeroma majhna. Glavni napad je bil usmerjen na neko mesto v srednji Angliji, kjer je bilo povzročenih več požarov ter škode na trgovskih in javnih zgradbah. V južnovzho-dni Angliji je bilo napadeno neko mesto. Posamični napadi so bili izvršeni na razne dele Anglije. Število človeških žrtev pri vseh napadih je izredno majhno. Razen v srednji Angliji je povzročena Skoda, zedo majhna. Komunike sploh ne omenja napadov na London, London, 25. okt. s. (Reuter) Letalski napadi na Anglijo so veljali preteklo noč predvsem nekemu mestu v srednji Angliji. Tu so napadala nemška letala nepretrgoma dve uri. Povzročena je bila škoda na zasebnem imetju. Tudi nad Londonom so bila zopet nemška letala. V prvih dveh urah napada zgodaj zvečer je bilo vrženih nekaj bomb pri čemer je bilo nekaj človeških žrtev, toda samo v enem delu Londona. Pozneje so sledili med operacijami nemških letal nad Londonom dolgi presledki. Znak za konec letalskega alarma je bil dan mnogo preje nego običajno. Proti jutru se je sicer alarm ponovil, toda vrženih je bilo malo bomb m povzročena škoda je zelo majhna. Poljska vojska brani Škotsko obalo London, 25 okt. s» (Reuter) Po'jska vla-dđ javlja, da je poljska vojska prevzela del obrambnega sistema ob vzhodni škotski obali Nov tip zažigalnih bomb Bern, 25 okt. s. (Ass. Press) Po informacijah, ki so prispele v Švico iz Nizozemske, uporabljajo Angleži pn letalskih napadih na nemške luke ob Kanalu in Severnem morju nov tip zažigalnih bomb. Te bombe so sestavljene iz tekočega goriva, fosfora in magnezija in imajo posebno velik učinek. Z vodo jih m mogoče napraviti neškodljive. Berlin, 25. okt. s. (Štefani). Kancelar i Hitler je včeraj nekje v Franciji sprejel j francoskega državnega poglavarja maršala j Petama. Pri sestanku sta bila navzoča tudi I nemški zunanji minister Ribbentrop in pod-predsednik francoske vlade Laval. Sestanek je bil včeraj pozno popoldne v ! posebnem vlaku kancelarja Hitlerja. Vlak je stal na majhni železniški postaji v zasedenem delu Francije. Maršal Petain je prispel na postajo s svojem posebnem vla- j ku v spremstvu podpredsednika vlade Laval a. Oba je sprejel na postaji nemški poslanik v Parizu Abetz. Bataljon nemške vojske je izkazal ob prihodu čast maršalu Petain u kot francoskemu državnemu poglavarju. Vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Keitel je nato spremil Petama ln Lavala k vlaku kancelarja Hitlerja. Kancelar je pričakoval goste na platformi enega izmed vagonov ter jih je nato spremil v salonski voz svojega vlaka. Po končanem razgovoru je kancelar Hitler spremil maršala Fetalna ln podpredsednika Lavala do njunega vlaka. Ko ie Petain v svojem vlaku zapuščal postajo, mu je častna četa nemške vojske zopet izkazala vojaško čast. Berlin, 25. okt. s. (Asa. Press). Sestanek med kancelarjem Hitlerjem in maršalom Fetalnom v navzoCnoeti nemškega zunanjega ministra. Ribbentropa m podpredsednika francoske vlade Lavala je trajal * dve uri. O vsebini razgovorov nI mogoče dobiti v Berlinu nobenih podatkov. VlchT, 25. okt. s. C Ass. I»re*s). O sestanku med kancelarjem Hitlerjem ln maršalom Petainom je obiavila snoči francoska vlada uradno poročilo. Poročilo, ki navaja zunanje okoliščine sestanka, se konča s pripombo: Položaj in bodočnost Francije bosta v veliki meri odvisna od tega zgodovinskega sestanka. Presoja v Berlina B^riin^ 25. okt. s. (Štefani). V tukajšnjih političnih krogih pripominjajo k intenzivni nemški polit'čni aktivnosti, Id se je začela v zapadni Evropi da je cilj te aktivnosti najti osnovo za rcoa^ssrinacijo Ev- Pomanjkanje zaklonišč London, 24. okt. AA. (Tass) »Daily Herald« piše, da mnogim mestom na Angleškem manjka zaklonišč pred letalskimi napadi. Isti list trdi da so zaklonišča v Manchestru pod vodo in da bi bilo treba celih 10 let, da se ta zaklonišča popravijo in urede. Po sodbi zdravnikov bi taksno stanje zaklonišč lahko povzročilo bolezni. Huda eksplozija v Glasgowu New Y©rk 24. okt. j. (CBS). Listi poročajo iz Londona, da se je davi v enem najstarejših industrijskih podjetii v Glasgo wu pripetila silna eksoloziia. ori kateri ie bilo tudi precei človeških žrtev Nastali požar ie uničil večje število tovarniških poslopij. Eksplozija ie bila tako silovita, da ie razkrila celo nekaj ooslooii v bližnji soseščini. Da'eč v okolici so bile razbite vse šipe v oknih. Po ugotovitvah rope Afrike in Azije v smism novega reda. Razgovori, ki jih je imel kancelar Hitler te dni z generalom Frankom maršalom Petainom in podpredsednikom francoske vlade Lavalom so samo logično nadaljevanje zadnjega brennerskega razgovora med kancelarjem Hitlerjem ln ministrskim predsednikom Mussoiinijem. K mednarodnemu položaju pripominjajo v berlinskih krogih, da se bo nemška letalska ofenziva proti Angliji nadaljevala, dokler ae angleška vlada ne prepriča o nesmiselnosti nadaljnjega odpora. V nemških krogih tudi naglasa jo da so se v zadnjem času le še povečali izglecM za skorajšnjo popolno izločitev angleškega vpliva iz Evrope. V tem pogledu so bili tudi na političnem polju doseženi' važni rezultati. Posebej k sestanku med kancelarjem Hitlerjem in generalom Francem opozarjajo snočnji neonski listi na okoliščino, da zadnje čase španski emigranti služijo v vojski generala de Gaullea. z ozirom na to je zek> pomembno dejstvo da je nova Španija samo Se bolj potrdila svojo solidarnost s "-nima velesilama. Pozornost v Washingtomi TOMhingtOn 25- okt. sl (ass. Press). Francoski veleposlanik Haye je snoči po-setii ameriško zunanje ministrstvo. Njegov poaet je nedvomno v zvezi z Zeljo ameriške vlade, da se informira o pomenu francoskih pogajanj, ki so pravkar v teku. WashingH)iit 25. okt. s. Associated Press javlja, da so Zedlnjene države kakor tudi druge ameriške države že pripravile načrte, da zasedejo francoske kolonije v Ka-ribijskem morju za primer. Če bi bil ta korak glede na stališče vlade v Vichvju potreben za obrambo zapadne poloble. Ameriški komentar Boston, 25. okt s. »Christian Science Monitor« komentira potovanje maršala Pe-taina h kancelar ju Hitlerju. reševalne službe ie eksolozija zahtevala doslei le 10 smrtnih žrtev dočim ie bilo 28 delavcev lažie in težie ranienih Angleška zdravila za Francijo LonoVn, 25. okt br (SDA). Ministrstvo za gospodarsko vojno je obvestilo vodstvo mednarodnega Rdečega križa^ da je dovoljen uvoz zdravil in zdravniških potrebščin v nezasedeno Francijo. Vzhodna imperialna konferenca London, 24. okt. j. (Reuter). Ves angleški tisk naglasa velik pomen konference, ki se bo prihodnji petek sestala v Del-hiju in na kateri bodo zastopniki vse vzhodne skupine dežel britanskega imperija. Namen konference je, združiti napore vojne industrijske proizvodnje vseh teh britanskih področij v Aziji, Avstraliji, Novem Zelandu, Južni Afriki, Južni Rodeziji ln Vzhodni Afriki. >Dally Telegraph« naglasa, da je medtem, ko diktatorske države govore o potrebi nove ureditve sveta, ta ureditev prav za prav že uresničena. Socialna in gospodarska kriza na Portugalskem Lizbona, 24. okt. AA. (DNB) Zaradi vedno večje nezaposlenosti ki jo je povzročila slaba žetev, je prišlo v več portugalskih provincah do spopada med nezaposlenimi in policijo. List >Seculo« zahteva zato znatno povečanje žandarmerije v državi, zla sti pa na deželi, ker se pojavljajo zaradi težkega stanja vedno hujše kraje po poljih. Pav tako vedno bolj ropajo žito no skladiščih. Po sestanku pod Pireneji je imel Hitler včeraj prav tako v zasedenem delu Francije daljši razgovor z maršalom Petainom Opozarja, da je prav maršal Petain ona vodilna francoska osebnost, ki je sprejel svoj čas nemške pogoje za premirje. Ce bi bil sedaj maršal Petain ostal v Vichvju in bi se samo Laval pogajal z Nemci, bi to pomenilo, da se francoska vlada upira novim nemškim zahtevam. V trenutku pa, ko maršal Petain osebno odhaja h kance-larju, pomeni to, da sprejema mirovne pogoje, ki jih je kancelar Hitler po podpredsedniku Lavalu že sporočil francoski vladi. Točne vsebine teh pogojev, pravi list, zaenkrat še ni mogoče vedeti, verjetno pa je, da se tičejo usode francoske vojne mornarice ter letalstva kakor tudi odnošajev Francije do Anglije. V dejstvu, da so v Vichvju nekoliko oklevali s sprejetjem pogojev, je videti znak, da so pogoji najbrže zelo težki. Angleške informacije London, 25 okt. s. (Reater) Po angleških informacijah je maršal Petain pred tremi dnevi dobil nemške predloge, ki jih je prinesel podpredsednik Laval iz Pariza. Sprejem teh predlogov sta zagovarjala Laval in zunanji minister Baudoin. V Londonu sedaj mislijo, da je v teku včerajšnjega razgovora skuhal kancelar Hitler prepričati maršala Petaina, naj bi nemške pogoje vendarle sprejel. V Londonu smatrajo, da Nemčija izvaja na Francijo pritisk, naj b; v tei aH! oni obliki sodeloval*, v vojaških operacijah proti Angliji. Mislijo pa. da Francija no bo stopila ▼ vojno. nijo za vstop v vojno. *Daily Mail« pravi v zvezi z nemSko-francoskimi pogajanji, da obstoji nasprotje v francoski v»adi med maršalom Petainom in Lava lom glede stališča do nemških zahtev. Domnevni nemški pogoji isew iorh 25. okt. s. (Ass irresfc>. Nove informacije o novih nemških pogojih Franciji pravijo, da zahteva Nemčija dovolitev novih mornariških oporišč tako v Franciji sami kakor tudi v Afriki v francoskih kolonijah in v Siriji. L°n<»on, 25. okt, s. (Reuter). Današnji artg-leški listi komentirajo sestanke med kancelarjem Hitlerjem ter maršalom Petainom in podpredsednikom francoske vlade Davalom. >r>aily Telegraph« izraža mnenje da hode dobiti Laval za Francijo gotove prednosti v kupčiji, v kateri naj bi Francija dala Nemčiji svoje vojno brodovje ali pa bi se odločila za bodisi aktivno, bodisi pasivno udeležbo v vojni proti Angliji. List v zvezi s pogajanjem ostro napada Lavala, ki ga primerja s Quislingcm. Glede Španije pravi list, da ji ponuja Nemčija najbrž del francoskih kolonij v Afriki, Španija pa naj bi dobila tudi privilegiran položaj v novem evropskem redu^ če se odloči za vstop v vojno proti Angliji ali pa Če vsaj i dovoli, da bi smele nem*ke Čete s španskega ozemlja napasti Gibraltar. »Newg Chronicle« izraža dvome če bo uspelo Nemcem pridobiti Francijo in S pa- Japonski predlogi Rusiji Stockholm, 25. okt. e. Ob prihodu japonskega poslanika v Moskvo, ki so ga sprejeli šef protokola zunanjega ministrstva Bartov, osebje japonskega poslaništva z načelnikom odprave poslov Sikumicujem in svetnikom Batlerjem v imenu nemškega poslaništva, objavljajo londonske »Times* vest svojega dopisnika* iz Moskve, na podlagi katere je poslanik Tatekava prinesel s seboj načrt japonske vlade, ki ga je izročil ruski vladi. Ta načrt obsega naslednje štiri točke: 1. Sovjetska zveza prizna državo Mandžurijo, Japonska, pa Zunanjo Mongolijo kot sestavni del interesne sfere SSSR. 2. Sovjetska armada in japonska armada se umakneta na odrejeno mesto iz obmejne cone ln število čet bo zmanjšana 3. Sovjetska zveza vzpostavi diplomatske odnosa je z Mandžurijo, ki bo imela tudi svojega diplomatskega zastopnika v Moskvi, Japonska pa bo poslala svojega diplomatskega zastopnika v prestolnico Zunanje Mongolije. 4. Japonska prizna posebne ruske interese v Siangčangn. Kako znano, zahteva Rusija tudi nevtrn-lizacijo vzhodno kitajske železnice *~ Amur. Turško-angleSJca blagovna izmenjava Ankara, 24. okt. AA. (Reuter) Včeraj je bil podpisan med Anglijo in Turčijo sporazum o izmenjavi blaga. Po tem sporazumu bo Anglija kupila za 60.000 funtov šterlingov suhega grozdja, in smokev v Turčiji. Turčija pa bo uvozila fe Angtije za isto vrednost lanu. Inserira jte v „SL Narodu44! »Hitler je potrkal ■r _ na španska vrata" Ameriška razlaga o položaju po sestanku med Hitlerjem in Francem Boston, 25. okt. s. »Christian Science Monitor« komentira položaj po sestanku kancelarja Hitlerja ln generala Franca. Pravi, da se s tem sestankom pričenja novo razdobje španske politike. Po končani državljanski vojni se je Španija posvetila tako rekoč izključno delu obnove, sedaj pa se zdi, da je dobila španska falanga popoln vpliv tudi nad špansko zunanjo politiko ter da je sklenila povezati svojo usodo z zmago osnih velesil v sedanji vojni, ftpanija, ki je bila doslej ob strani političnih dogodkov na evropskem kontinentu, se sedaj približuje evropski politiki. Tako je mogoč, reči, da po sestanku med kancelarjem Hitlerjem in generalom Francom v političnem oziru »Pirenejev ni več«. List pravi: Hitler je potrkal na španska vrata in general Franco se je moral odzvati njegovemu pozivu glede na vezi med Španijo in osnimi velesilami v španski državljanski vojni. Doslej je bila Španija samo v notranjepolitičnem oziru ob strani osnih velesil, sedaj pa se bo tudi zunanjepolitično najbrže popolnoma prilagodila Nemčiji in T tali jI. Sicer Mnatra list zbližanje med Nemčijo in Španijo samo kot del velikega načrta osnih držav za akcijo proti Angliji v območju Sredozemlja. List pravi, da spadajo v okvir priprav za tako akcijo tudi vsi drugi dogodki v bližini Sredozemlja, tako prihod nemške vojske v Rumunijo, povečanje nemškega vpliva v Bolgariji ter pritisk na Grčijo. Tudi položaj v Egiptu kaže na možr ->st začetka take akcije. Italijanske vojr. ke operacije so tam zaenkrat ustavljene, ne bilo pa bi presenetljivo, če bi se nenadoma pričele v velikem obsegu in če bi se pojavili prio fenzivi proti Suezu tudi nemški strmoglavni bombniki. Kot nadaljnje znake pripravijajočih se velikih dogodkov v Sredozemlju navaja list J mv^očnost angleškega vojnega ministra v Egiptu, potovanje generala Weyganda po francoskih kolonijah v Afriki, kakor tuai prvi večji napad italijanskih vojnih ladij in letal na angleški vojaški konvoj v bližini Adenm. List oposarja na posebno važno vlogo, ki naj bi jo pri načrtu za akcijo v Sredozemlju imela Španija. Po španskih vojaških informacijah je samo v zadnjem mescu plulo skozi Gibraltarsko ožino okoli 200 velikih angleških trgovskih ladij, večinoma proti vzhodu, z vojaškimi ojačenji za Egipt. Osne velesile zato ne bodo mogle dolgo dopuSČati Angliji prostega prehoda mimo Gibraltarja. Gibraltarska vrata bo treba zapreti ln prav v tem oziru naj bi sodelovanje S Španijo izpopolnilo nemško itaU-janske vojaške načrte v Sredozemlju. Tako je verjetno, da je bilo prav vprašanje Gibraltarja »lavni predmet razgovorov med kancelarjem Hitlerjem in generalom Francom. Kakšno bo to sodelovanje Španije v vojaškem oziru, še ni mogoče točno vedeti. Možno je, da Španija zaenkrat ne bo Šla v vojno, temveč bo samo dovolila nemškim četam prehod preko svojega ozemlja za napad na Gibraltar. Wash!ngton. 25 okt. s. Associated Press poroča, da so snoči izjavljali v nemških merodajnih krogih v Berlinu, da Nemčija za zdaj ne misli siliti Španijo na vstop v vojno. V Nemčiji se zavedalo težavnega strateškeera ln gospodarskega položaja Španije, ki je močno trpela v dolgi državljanski vojni, španiia bi morala nainrei izpopolniti svoje zaloge živil, municije in petroleja, preden bi se mogla odločiti za aktivno sodelovanje v vojni. Opuščen načrt ameriškega Rdečega križa VVashington, 25. okt. s. (Ass. Press). Ameriški Rdeči križ je nenadoma opustil svoj načrt, da bi poslal v Španijo velike količine žita in moke kot dar za pomoč civilnemu prebivalstvu. Načrti za to pomoč so bili Že popolnoma gotovi ter si je ameriški Rdeči križ preskrbel celo že angleško dovoljenje za nemoten prevoz živil v Španijo. Volna v Air Angleško poročilo o letalskih operacijah in o spopadu motoriziranih enot v Sudanu Rairo, 25. okt. s. (Reuter). Poveljstvo an^rleikega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem snočnjem komunikeju: V sredo ponoči so angleška letala na-pađla Guro v Eritreji. Bombe so bile vržene na razne zgradbe in skladišča- Povzročeni so bili veliki podari. Napad je izvršilo več zaporednih skupin letal. Istočasno je bilo napadeno letališče v Asmari. Bombe so bile vržene med italijanska letala in motorizinane transporte. Med letalskimi zgradbami so bili povzročeni požari. V Abesiniji je bilo napadeno letališče v Gondau. Povzročeni so bili veliki požari v severno za padnem delu letališča. Pri napadu na Massau je bilo zadetih več vojaških zgradb. V Sudanu so angleški strmoglave! v sredo napadli zbirališče sovražne vojske v Kassali. Istočasno so bili napadeni vojaški oddelki v Tessene v Abesiniji. V zapadni puščavi v Egiptu so izvršila angieška letala več izvidrLiAklh poletov. Nadalje so izvršili angleški bombniki napad na italijansko vojsko v Sidi Bar rini ju. Zaradi megle nad zemljo ni bilo mogoče točno ugotoviti rezultata napada. Južnoafriški bombniki so uspešno izvršili več izvidniških poletov. Vsa letala so se vrnila z vseh teh poletov. iv^iro^ 25. okt. s. (Reuter). Poveljstvo na Bližnjem vzhodu je objavilo snoči naknadno poročilo o spopadu angleškega in i talijanske ora oddelka v Sudanu, ki je bil preteklo nedeljo. Poveljstvo javlja, da so juinavzhodno KassaJe že pretekli pet3k italijanske čete podvzele neuspešen poskus da bi iz zasede napadle neko angleško izvidnico. V sobota je bila nato v isto smer toda po drugi poti poslana druga angleška izvidnica, sestojema iz dveh oklopnih avtomobilov in štiiih tovornih avtomobilov z vojaštvom. Angleški izvidnici se je posrečilo, da se je približala povsem nepričakovano italijanskemu oddelku, ki je štel okoli 1000 mož Iz razdalje samo 100 m je bil nato izvršen napad. Na italijanski strani je padlo približno 50 vojakov, 400 pa jih je bilo ranjenih. Poveljstvo angleške vojske pravi, da ni bilo na angleški strani nobene žrtve ter da so se sudanski vojaki ki so na angleški strani sodelovali v tem napadu, odlično borili. Italijani bombardirali Sueški prekop Kairo, 25. okt, s (Reuter). Egiptsko obrambno ministrstvo javlja, da so včeraj zgodaj zjutraj italijanska letala vrgla več bomb v bližino Sueškega prekrpa. škoda ni bila povzročena. Dva ribiča sta bila ranjena. Prav tako so včeraj zjutraj italijanska letala bombardirala pristanišče v Aleksandri ji- Povzročena škoda je majhna. Napad je zahteval štiri človeške žrtve, in sicer je bila ena ženska ubita, tri druge pa so bile ranjene. Preskrba italijanske vojske z vodo Rim^ 25. okt. s. (Štefani). Italilanskim strokovnjakom se je posrečilo rešiti ene glavnih vprašanj v zvezi z napredovanjem italijanske vojske v Egipt, namreč vprašanje preskrbe vejske z vodo. Puščava v zapadnem Egiptu je popolnoma brez vode, poleg tega so Angleži pred svojim umnikom v Sidi Barraniju razdejali 14 vodnjakov, tako cia so ti neuporabljivi. Angleža so smatrali, da bodo na ta način Italijani .-stali brez vode toda italijanski inženjer j i po po posebnem sistemu i ki je bil preizkusen z velikim uspehom že" v Libiji, v najkrajšem času izvrtali pri sidi Barraniju nove studence. Istočasno pa so bile zgrajene velike rezen ne zaloge za vodo. Na ta način je bilo omogočeno, da prejema italijanska vojska v Egiptu vodo v zelo kratkem času in v zadostni kolicini-Zammivo je, da je bilo treba pri Sida Barraniju vrtati v mnogo manjšo globino nego v Libiji da so bili doseženi studenci. Italijani uporabljajo v Egiptu tuui novo orožje: nov tip tovornih avtomobilov zgrajen posebej za operacije v puščavi. Ti avtomobili rešujejo brezhibna drve vprašanji: izključujejo motnje, ki jih sicer povzroča puščavski pesek v avtomobilskih motorjih ter obenem omogočajo napredovanje tudi po neenakomernem puščavskem terenu. Italijani so v bližini fronte v Egiptu osredotočili sedaj velike množine takih tovornih avtomobilov novega tipa. Nemi so spregovorili. V nedeljo popoldne nastopijo v frančiškanski dvorani gi uis onemi Ljubljana, 25. oktobra. /Nemi so izpregovorili.. .c je oznanilo javnosti z debelimi napisi naše dnevno časopisje decembra mesca leta 1937., ko je Društvo gluhonemih priredilo v Ljubljani svoj prvi nastop na odru z namenom, da opozori javnost na sebe, na svoje težnje in potrebe. Igrali so z živo besedo, tako so pisali Usti. a ne, kakor bi si kdo mislil, s kretnjami. Govorili so dobro in razločno govorico, pri kateri je le nekoliko motila bolj trda in enakomerna izgovorjava. Vsi dnevniki so enodušno soglašali, da je prireditev podala sijajen dokaz o velikem pomenu zavodov in šol za gluhoneme, ki bi sicer duševno nerazviti ostali človeški družbi v breme. Zato je nujno in potrebno, pomagati gluhonemim do življenja in dela, vrniti jim človeško dostojanstvo s tem, da jim pomagamo razviti vse dragocene tvorne sile, ki spe v slehernem človeku pod soncem. Bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice, včlanjeni v Društvu gluhonemih, so od tedaj priredili 25 nastopov po vseh večjih krajih Slovenije, kakor v Mariboru Celju. Kranju. Novem mestu. Ribnici in drugod. Niihovim prireditvam je prisostvovalo do 10.000 ljudi. Na svojih poteh so ra*blinjali napačne pojme, ki jih imajo ljudje o njihovem življenju m sposobnostih, povsod so dobili nove dobre prijatelje. Prepolne dvorane, izjave odličnih oseb, zastopnikov oblasti in preprostega naroda, kritike in odobravanje so jih samo izpodbujale k nadaljnjemu delu za lepšo bodočnost gluhonemega sveta in jih prepričevali o upravičenosti njihovih zahtev po šolski izobrazhi. Zadnji nastop je imelo imenovano društvo v Zagrebu, petindvajseti po vrsti, pod pokroviteljstvom zagrebškega Župana gosp. Starčeviča. Temu nastopu so zagrebški listi posvetili nekoliko več prostora. Pisali so, da je bila v Zagrebu to prva prireditev, ki pa je bila polna neke neobičajne .atmosfere, bolesti ln trpke človeške usode. Posebno so poudarjali dejstvo, da je bil cilj, ki so si ga prireditelji zastavili, t. j. pokazati uspeh šolanja, v popolnosti dosežen. Oba Igrokaza sta bila dobro izvedena, igrali so dobro, njihova mimika je bila nadvse zanimiva in do potankosti izdelana. Poleg govora, pišejo dalje, je bila tudi odrska igra na višini iger diletantskih društev ln so nekatere scene, posebno ona, v kateri se prikazuje tragerliia človeka, ki je v vojni izgubil sluh, uspelo privabiti pri mnogih prisotnih solze. V okviru proslave 401etnlce ustanovitve ljubljanske gluhonemnice, ki bo v dneh 26., 27. Id 28. t. m. pod pokroviteljstvom ban* g. dr. M%rk» Natfefena. priredi tak nas+op Dni*tvo gluhonemih v nedolto 27 t. m. ob pol 16. t FraaOskanakl dvorani v T.JrtdJ>nl. Svojo udelelbo je že prijavile okoli 130 odraslih gluhonemih, ki se bodo po tolikih letih nmrall k proslavi jubileja zavoda In obudili spomine na svoja iolskr leta. Na sporedu prireditve je govor gluhega govornika, revija poklicev, ki jih gluhonemi zavzemajo v življenju ter dve eno-dejanki, v katerih bodo gluhi Igralci nastopili z živim govorom. Vodstvo ln režije; sta v rokah zavednega strokovnega učitelja g. Vinka Rupnlka. Nastop bivših gojencev v Frančiikansk dvorani bo nekaka proslava jubileja zavoda za najširši krog naše javnosti, ki je do sedaj pravilno cenila prizadevanje odraslih gluhonemih in bo zato tudi v nedeljo izpričala svoje čustvovanje s trdo usodo, proti kateri se morajo boriti gluhonemi vse življenje. Predprodaja vstopnic za to priredi*ev je v trgovini Sitar 8c Svetek v FrančibKanski ulici št. 3. Zvišanje namesceuskih plac Ljubljana. 2. oktobra Od Delavske zbornice smo prejeli: S tem, da so se z bansko odredbo predpisale nove minimalne plače, ki znašajo za trgovske pomočnike 1.150 din, za ostale zasebne nameščence pa 1.300 din mesečno, še ni v celoti rešeno vprašanje nameščen-skih plač. Delavska zbornica ln nameščen-ske strokovne organizacije so pokrenile akcijo, da se bodo ininimatne plače tudi v resnici povsod izplačevale. Po podatkih, ki so na razpolago, je še danes del nameščencev, ki ne dobivajo plač, ki jih je predpisala prva odredba o minimalnih plačah. Glede na porast draginje pa je neobhodno potrebno, da se tudi ostalim nameščencem plače na novo regulirajo. Delavska zbornica in vse namesčenske strokovne organizacije so se ponovno posvetovale, kako bi bilo naj prikladne jse rešiti to pereče socialno vprašanje. Namesčenske strokovne organizacije so delodajalskim organizacijam predočile položaj nameščencev in predlagale zvišanje plač na način, kot je bilo to izvršeno pred kratkim na Hrvatskem. Na splošno se delodajalske organizacije ne izrekajo proti draginjskim do-kladam, ki naj bi jih prejemali nameščenci zaradi draginje. Vendar pozitivnega rezultata pismene predstavke med zastopniki nameščencev in delodajalci niso prinesle. Namesčenske organizacije so zato vložile vlogo, s katero so prosile kr. bansko upravo (Inspekcijo dela), da uvede poravnalni postopek in skliče anketo, kjer naj se zastopniki nameščenakih in delodajalci kiih organizacij sporazumejo na predlogu glede priznanja draginjskih doklad vsem zasebnim nameščencem, Delavska zbornica je to skupno vlogo nameščenskih strokovnih organizacij podprla in prosila kr. bansko upravo za čimprejšnji razpis poravnalne razprave in sklicanje ankete. Pričakovati je, da bo anketa v prihodnjih dneh sklicana in da bo dosegla za nameščence ugoden uspeh. Smrtna nesreča Zaliloff. 24. oktobra Včerai smo spremali na zadnji poti daleč naokrog znanega rjosestnika Jerneia Kendo. ki je postal žrtev težke nesreče. Star ie bil šele 41 let. V začetku tedna ie z Jožefom Benedičičem na pol i u oral. Nesreča se ie zgodila ko sta na koncu ni ive obračala. Desni konj se ie zapletel v vprego in Kenda ie stopil v njemu, da bi cKimotaval vrvi. Ko se ie sk-anil h kon levim zadnjim nogam, ga ie koni udaril s kopitom v levo stran rjrsi tako močno, da se ie takoi zerudtL Prijel se ie za prsi in skušal vstati, toda v nasledniem trenutku ie znova omahnil in se mrtev zgrudil na njivo. Benectičič. ki ie držal koni a sroređa*. te priskočil h Kendi. toda pomagati mu ni mo^nl več. Poklicana ie bila banovinska zdra-\TLica dr. Valerija Strnadova. ki pa je mogla ugotoviti le smrt. Udarec kooita je bil tako močan, da se ie ooznala Ker.di na orsih modrikasta oodoluta v obliki podkve. Pokojni je zapustil štiri nedorasle otroke. konkurenco ker je med meadami laven Ljubljane želo velika raalika.. Vsa večja mesta kakor Beograd Zagreb, Suboti ca, Sarajevo, Su&sk in druga so na ta način tscit;l3. mizarsko obrt, ker se »vedajo rav ootoro, da je le mestni obrtnOc glav- i nosilec mestnega gospodarstva in dober i avkoplačevalec - Mezdno gibanje zidarskih pom MM* Ljubljana, 25. oktobra Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, centralna uprava v Ljubljani, je naslovila na posamezne mizarske mojstre posebno okrožnico in na Združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani kot predstavnico delodajalcev vlogo z zahtevo, da se dosedanje mezde mizarskih pomočnikov v Ljubljani povišajo za 30 odstotkov. Na sestanku mizarskih mojstrov 21. oktobra, ki ga je sklicalo združenje, se ie o tej zadevi razpravljalo, ter se je po daljši debati sklenilo da se delavstvu ugodi na ta način, da ae doda na dosedanje mezde 0.75 din na uro. Ker so pa bile mezde ie prej zvišane za 0.50 din na u no, znaša torej celokupno zvišanje 1.15 din na uro, kar je vsekaikor lepa uvidevnost lju.bljaxLskln miz&rskih mojstrov. Povprečno znaša sedaj mezda rniz&rskega pomočnika V Ljubljani od 6 do 8 dto na ure. Fovisek mezd v ljubljanski mizarski stroki je zelo velikega pomena, Ce pomisltmo, da je v ljubljanskih mizarsldh delavnicah zaposlenih nad 400 pomočnikov, kajti Ljubljana je s svojimi 120 samostojnimi mizarskimi mojstri središče mizarske obrti v dravski banovini. Poleg tega pa je v Ljubljani tudi nekaj mizarskih Industrij, ki zaposlujejo tudi precej delavstva. Pred dobrim letom je Združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani izdalo za vsa združenj«, v banovini ter za vse samostojne mizarske mojstre dravske banovine priročno knjigo >Ravnalna kalkulacija mizarskih izdelkov«, ter s tem veliko pripomoglo celokupni mizarski obrti in s tem dokazalo, da vodi v mizarski stroki. Mizarska obrt preživlja prav težke čase. Občutna pcdražitev surovin, katere so se podražile od 30 do 100 odstotkov, onemogoča realno kalkulacijo ter prevzem večjih del, za katerih izvedbo se rabi daljša doba. Samo les se je podražil za preko 100 odstotkov. Kupujoče občinstvo naj upošteva ta povise k surovin, ker so se s tem cene mizarskim izdelkom občutno povečale. Dolžnost mestne občine ljubljanske pa bi bila, da s primerno mitnino zaščit: i ljubljansko mizarsko obrt j*red zunanjo Iz Kranja — Brivci so zvišali cene, V sredo zvečer 3 se zbrali brivski mojstri iz mesta in colice na sestanku, kjer ie bilo tudi skle- oeno, da se zvišajo cene delu glede na draginjo, ki ie v veliki meri porasla lasti nri predmetih brivske stroke. Tako bo odslei stalo britje 4 dim. striženje 6 din. pranje glave 8 din. za mo*ke; za ženske na bodo veljale sledeče cene: striženie 6 din. pranje slave 10 din. železna ondula-eiia 10 din. vodna ondulaeiia 15 din. trai-kodranje 80—100 din. manikiranje 10 din. Abonma za dvakratno tedensko britje velia 35 cttn. striženje 29 cTHake ln otroke med tednom 4 din. Teh cen se bode držalo 17 brivcev v mestu in bližnji okolici, — Kino »Narodni dom« oredvaia v petek, soboto in nedelio razkošno filmsko opereto »Pot k sin vi«. — Kino v Stražiščn ima v petek, soboto« ) nedelio in ponedeliek zopet na soored-i dvojni prosram in tednik. Vrtel bo VRosalie in »Gusarii neba«. — Bolničarski tec*:vi priredi sreski odbor Rdečega križa z začetkom dne 18. novembra t. 1. Vsi oni. ki se zanimaio in imajo resno voljo obiskovati tako teoretični kakor praktični del tečaia nai se iaviio čim nreie na sres. načelstvu soba št. 8. od 8. do 12. are vsak delavnik. — Tragičen primer mlađeira trj^ovea. Včeraj v iutranjib urah se ie z bliskovito naglico raznesla do mestu vest. da ie tr-sovoa C Podjavorška Hinkn okoli 4. ure zjutrai ustrelil čuvai v Božičevi tekstilni tovarni Verbič Kakor vedno, so se tudi ob tei priliki širile nairazličneiše vesti v zvezi z nesrečnim dogodkom. Ko?;k~r _ ie bilo mogoče ugotoviti ie trgovec Podja-voršek iskal ob zgodnii uri stanovanje svojega prijatelja ln ker za ni ni točno vedel, si ie v temi skušal skrajšati not pa ie splezal na ogrni o Božičeve tovarne in skušal nre-koračiti svet tovarne. V približno takem položaju ie zasledil tovarniški čuvaj Verbič nemanca in Ca takoi pozval s klici »stoi«. nakar ie oddal tudi s*rel v zrak. Kako ie dogodek notekel nadalie ni mogoče ugotoviti resnica ie le. da ie čuvai oddal še dva strela in smrtno **anil Podjavorška. ki so ea gasil, reševalci :a-koi odnoliali v liubli bolnico. Bori se s smrtio in ie težk-» verjetno da po prebolel proškodbe. Cuvai Verbič je bil v zvezi v nesrečnim dogodkom aretiran. metska fiadalfeval-na šola v Trbovljah Trbovlje. 24. oktobra Vpisovanje v kmetsko nadaljevalno šolo v Trbovljah bo 3. novembra od S. do 11- ure v VII. razredu II. drž deAke višje ljudske šole. Redni pouk se prične 3 novembra ob 8 in bo trajal do 6. aprtla 1941. Predavanja bodo ob nedeljah od 8 do 11 in ob sredah od 14. do 17 na imenovani ljudski šoli. Poučevale bodo strokovne učne moči o nauku o morali, živmoTeii, poliedestvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu, kmetijskem gospodarstvu in zadružništvu, o organizaciji kmetije, o kmetijski zakonodaji, o kmetijskem sp-siv m knjigovodstvu ter o drupih kmetijskih panogah. Pouk je brezplačen. Marljivi m redni učenci bodo prejeli za pospeševanje kmetijskega gospodarstva v kraju nagrade v knjigah, drevescih in kmetijskem orodju. Po zaključku predavanj se bodo prirejali na stroške šole poučni izleti na vzorna gospodarstva in razn: specialni tečaji. Banovin ska kmetijska šola je nositeljica in čuvarica duhovnega kmečkega stanu ter pospcšcvatcljica njegovega gospodarskega napredka. Vabijo se vsi kmetski sinovi, mkidi kmetski gospodar'!' in delavci ter vsi. ki se zanimajo za napredek kmet'Jstva, đfl se vpišejo v kmetsko nadaljevhIdo šolo, kajti brez sploSne izob:azbe ni jravega napredka v kmetijskem gospodarstvu. Podrobna poj-asnila daje voditelj šole učitelj Ef. Karel Omerzu. Is Trnove!! — Krsti, poroke in umiranJa. Krščeni so bili: Brezovšek Marila, Barolo Irena. Kraieer Marjeta. Benedik Erika. Pikša Milena, Vidmar Miroslav. Lep Zvonko, Lav-rič Miroslava. Juh Ivan. Ledinek Andrej, Resraas Edvard, Mlakar Venčeslav. Poročili so se: Lukač Milan delavec in Jajčnik Zorka. pisarniška postrežni-^. Medved FerdLnond, rudar in Mari i a Peč-nik. služkinja. Eržen Franc, š-fer in Su-šter Marija, zasebnica. Vetrih Franc, rudar in Rata i Ivana, delavka. Železni k Fr.. gostilničar, član sokolske družine in vnet naprednjak in Biderman Rozaliia. kuharica. Bilo srečno' — Umrli 90: Pr lak Marica, hči rudarja, stara 1 mesec. Mlakar Janez, upokojeni rudar, star 72 let. Potu- Šek Alojz, upokojeni rudar v Hr.ostruku. sta- 53 let. Cuseli Alojzija roj. Drnovšek, žena rudarja, stara 32 let. Funkl JOŽe. SIH rudaria. star 3 leta. Aidn^k Marija roj. vela j, VdOVa. Stara 85 let. Krča Maks. brezposelni delavec. Na*e sožaljel — Radi nedovoljenega odpravljanji telesnega plrdu ie bi^a te dni ofceaJeiM Amalija Barbejeva iz Trbovelj na t.-i leta robije S tem, da bo morala odsedeti še dodatno 5 mesecev stareea zapora, za kar ie bila letos že r>red tem obsojena pogonno za dobo 4 let. Mazaštvo imenovane in njena obsM^a ie v zvezi s tragedijo rrfnde Julije Zharieve, ki ie zaradi umetna šolava podlegla zasrtruplieniu. stara Šele 17 let ter ii ie v obunn sledil s sarrr-rno-rom nien mladi mcž. Mazaštvo ie žal rakova rana naših socialnih razmer ter mu zlasti v industrijskih revirjih zapade mno-eo žrtev, ki se zatekajo k takim nevarnim meram me^to da bi se pustile POUČiti od zd**aTTn?kov! _ Pc/o trbm-elfsHh Sakntm*. Te dni je imelo Sokolsko društvo v Trbovljah svoj 2« T-rdni letni občni zbor. Društvo deluie že V tet Občni zbo^ ie vodil starosta A. Je^ih. Zborovale«, je pozdravi* aastonnik celjske soko'ske župe dr M. Hrašovec. Društveno delo v preteklem poalovnem letu je bilo v resmei plodno, ka*- je pokazalo tajniško noročilo rRak). Prav ti*ko kaže poroci-»-> nTn;ka te!ov-idnega odseka da so trboveljski Fok^laki delavc v vsakem pogledu marljivi. Obisk v skupno 91 telovadnih urah je biti zadovoljiv, lr poročila pro»ve-tarko Martice Plavšakove sprtvklimo, da je bilo prosvetno deio sicer ovirano, a SO koliki delavci so bili teu boli poirtvovalni. Prirejen« so bila k-pa preduvanja, proslave in druge prireditve. Omenil jc treba tudi, da se Knjižnica lepo izpopolnjuje in da >e je je Čdanstvo dobro posluževalo. Blagajniško poročilo kale. da so b.li druStveni dohodki smotrno in varčno uporabljeni- — Tudi socialno delo trboveljskega Sokola je pomembno. Sredstvu za socialne namene so pa se v oda skromna. Na rojstn^ dan kralja Petra II. so ustanovili socialni sklad, ki izkazuje že skromno glavnico in upanje jc, da se bo kmalu povečala. — Članstvo je izkazalo dosedanji upravi priznan;e in zaupanje s tem, da jo jc z malimi sprememba nri zopet izvolilo. %q(q\nšca KOLEDAR Danes: Petek. 25. oktobra: Krizant ln Darija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Želela sem si otroka Kino Sloga: As Drumond II. del (ob 16. in 19.). Ob 21. premiera Veliki orel (Shir-lev Temple) Kino TJnlon: Njih 7 ln ona Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovcc, Kongiesni trg 12, Komotar. Vič — Tržaška cesta 48. Vsak čas ima svoje rakove rane, vendar se zdi, da so bolezni našega časa se posebno hude in da bi lahko go\*ortti celo o kužnih ranah Ne le, da so dandanašnje društvene bolezni neozdravljiv, so tudi zelo nalezljive Toda ne piičakujte da vam bomo postregli s poljudno zdra\'st\*eno razpravo. Prav tako ni nri poročijh'O, da bi se spuščali v sociologijo Oglasu se samo skromen kronist, ki le hfadno /upisuje poj&**e našega časa ter si prizadeva da bi njegova ljubezen do objektivnosti nikoga ne bolela — JtafcoT kirurg, ki bolniku postreže z etrom. Kdo bi vas obsofal, spoštovani porabniki, konzumenti ali potrošniki! Buditi bi morali usmiljenje Zdaj so usmiljen samarijani samo trgovci za tolikšne vase bolečine. Trpite, zlasti tisti, ki ste dar za dnem na nogah, v neprestani vročici — na lovu za blagom. Kdo bi vam končno tudi mogel zameriti, če pogosto več ne veste kaj bi še kupili! Marsikdo mora roniti od trg0\ine do trgovine že zato, da se mu spričo blaga, ki ga po naključju zagleaf. porodi ideja. \e da bi rekli — da se j>h polasti požrešnnst. Tako n. pr. pride nesrečni »pacien/« (konzument že dolgo m več pravo ime) v trgovino in se ožita po napol praznih policah. Krojač kupuje prav tedt~i tako zvane zaščitne trake z° hlačnice Damp ie med tem tudi že izbrala svoje blage Kroirč je odšel in zdaj se dama spomm d p mo^a tudi ona kupiti zaščitne trako\*e Zahtevi, jih za tu-cat hlač Trgove se čudi. čem'* f*h bo toliko potrebm'ala in vprašuje koliko moških je pri hiši Izkaže se, da bi ootrehovala trak kvečjemu za dvoje hlač Trpovec ponuja trak le za dvoje h(rč. a dama se razburi in grozi z oblastmi ln koliko ie dandanes takšnih mučenikov in predvsem mučenic med ntml. S omari j a nov je premalo za nie še huie je pa, da bo tudi kmalu premalo balzama za njihove neozdravljive rane. Iz škeStle L«kt — Življenjski jubilej vrlega narodnjaka. Splošno znani sokolski delavec iz Sovod-niega, br. Karel Marolt je praznoval te dni s\oi 50 rojstni dan. Malo je mož med nemi, ki bi se bili s toliko vztrajnostjo in navdu^njem posvečali nan>dnemu in javnemu delu kakor on. Br. Marolt je vnet Sokol, slarešina domačega društva., ki je že pred leti otvorilo sokolski dom v tem skrajnem kotičku države Brat Marolt se je po vojni udeležil ofenzive na Koroškem, čeravno je bil že poprej ra vojske odpuščen, ker jc hA v svetovni vojn> ranjen. Vrlemu narodnjaku in ©-škega Pokojninskega zavoda. Danes so prispeli v Split zastopniki zagrebškega in ljubljanskega Pokojninskega zavoda predsednik Baron, poverjenik dr. Košak, predsednik dr. Anton Milavec in kreditni referent Julij Pahor. V Splitu se sestane jo s krajevnim odborom delegatov Pokojninskega zavoda in obravna\ali bodo vsa vprašanja v zvezi z razmejitvijo ljubljanskega in zagrebškega Pokojninskega zavoda, člani splitskega odbora bodo sprožili nekaj vprašanj, zadevajocih člane PZ iz Dalmacije. Pri prehodu dalmatinskih članov v članstvo zagTibšk^a zavoda hočejo dalmatinski člani urediti nekatera vprašanja, ki so ostala nerešena. Zlasti važno je vprašanje prevzema jamsiva obveznosti, ki jib Ima ljubljanski zavod in sicer v sorazmerju s številom Članov, ki naj jih sprejme zagrebški zavod. Obravnavalo se bo tudi vprašanje nalaganja presežkov v nepremičnine odnosno v samoupravna poselila, — Seja plenuma J^^anske 'traže. Jutri bo v Splitu sejr. predsedstva Jadranske straže, v nedeijo pa seja plenuma izvršnega odbora, ki se je udeležil tudi predsednik oblastnega odbora JS iz Ljubljane dr. O. Pirkmajer. Na dnevnem redu je zlasti vprašanje ustanovitve Jadranskega instituta banovine Hrvatske. Obravnavalo se bo tudi delo za pospeševanje modernega turizma. — Potreba po novem deviznem pravilniku. V gospodarskih krosih že deli časa opozarjajo, da bi bilo treba izdati novi devizni pravilnik, ker ie bilo izdano že mnogo deviznih predpisov, ki jih pravilnik ne vsebuje, ali mu celo Dovsem nasorotuieio. V interesu smotrne devizne politike in gospodarstva ie potrebno, da čim prej izdajo sedanjim razmeram ustrezajoč devizni pravilnik. Zaradi nekaterih deviznih predpisov ie naše gospodarstvo v zadniem letu bilo pogosto zelo prizadeto in prav temu ie treba v mnogih primerih pripisovati, da se ie nekatero blago izredno podražilo. KFVO MOSTE ■■HRBi^ Danes in jutri ob 20. dva velefilma Greli Trojica iz »JEČE BREZ REŠETK«: Corinne Luchaire, Roger Duchesne, Annie Dueoux ter očarljiva pevka in igralka, šve-dinja Žarah Leander v filmu Skandal Rezervirajte si vstopnice, predproda j a dnevno od 18. ure. — Ustanovitev posvetovalnega odbora za gospodarsko politiko pri trgovin-kem ministrstvu. Ustanovitev tega odbora zahtevajo sedanie posebne gospodarske razmere, ko so potrebni nešteti ukrepi in tesno sodelovanie oblasti z gospodarskimi ustanovami. Posvetovalni odbor za gospodarska vprašanja pri trgovinskem ministrstvu bi bil že zdavnai potreben. Zdaj so pripravili posebno uredbo za ustanovitev tega odbora. — Gospodarskih sindikatov ne bo? Glede na vesti, da na pristojnih mestih proučujejo vprašanje organizacije našega gospodarstva rx> sindikatih, zdaj sporočaio z dobro poučenih mest. da o tem vpr a zanju niso razpravljali in tudi ne bodo. O kakšni sindikalizaciji naših gospodarskih strok ni sovora. — Konferenca zaradi uporabe start ga gumUa. v trgovinskem ministrstvu ie bila konferenca, na kateri so razpravljali o uporabi starega gumija, obrabljenih gumijastih izdelkov, v industriji za čevlje in obleko. Zaslišani so bili zastopniki industrije in prizadetih ustanov in je bilo sklenjeno, da bodo zadevo podrobno proučili, preden do prišlo do kočnih sklepov. — Načelnik kabineta našega notranjega ministrstva v Berlinu. V nemško prestolnico je prispel 2ivojin Simonović, načelnik kabineta notranjega ministrstva. Na postaji so ga sprejeli predstavniki nemške policije. V Berlinu si bo ogledal ustroj nemške policije. Naš poslanik v Berlinu dr. Ivo Andres je priredil kosilo, ki so mu prisostvovali tudi mnogi ugledni nemški funkcionarji. _ Diplomirani »o bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Ivan Jurca z Vrhnike, Anton Jaklič iz Poznikovega in Franc Zupan iz Loma nad T rtičem. Čestitamo ! _ Nagrajena dela naših fotoamaterjev. Na mednarodni razstavi umetniške fotografije v Zagrebu je ocenjevalni odbor razdelil nagrade razstavljalcem. Med drugim so bila nagrajena tudi dela magistra pharm. Ivana Koželja in Petra Kocjančiča. Prvi je dobil srebrno, drugi pa bronasto plaketo. _ Franjo Hvaatja v bratislavskem radiu. Drevi ob 19.30 bo bratislavski radio za večje Število mednarodnih oddajnih postaj prenašal predstavo »Madame Butter-fly< v kateri poje nedavno angažirani član bratislavske Opere g. Franjo Hvastja vlogo konzula Scharplessa. Mladi pevec, ki je bil poprej član opernega zbora v Ljubljani in je lansko leto študiral petje na Dunaju, se je v tej partiji na premieri opere pred dnevi predstavil javnosti in dosegel velik uspeh. bratislavski — Znižane poStne pristojbine v prometu z Bolgarijo, v okviru kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Bolgarijo in Jugoslavijo pomeni današnji dan važen datum. Danes stopi namreč v veljavo novi sporazum med Jugoslavijo ln Bolgarijo glede znižanih poštnih in brzojavnih taks, kar je bilo sklenjeno pred desetimi dnevi med našo in bolgarsko delegacijo v Sofiji. — Prodaja nase živine v Grčijo. Danes je odpotovala v Solun naša delegacija z dr. Miha jI o vičem, načelnikom izvoznega oddelka direkcije za zunanjo trgovino, ki bo z grško sklenila sporazum glede režima prodaje naše živine iz Južne Srbije v Grčijo. — Beograjska univerza zaprta. Univerzitetni senat v Beogradu je na svoji včerajšnji sej: sklenil, da se univerza do 5. novembra zapre. Izpiti se prično 6. novembra. — Praktični učiteljski izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 17. do 24. t. m. ifcpit so napravili naslednji učitelji-priprav-nikj (ce>: Dolanc Vida. Jankovič Ferdinanda. Nepužlan Henrika. Slomšek Josip Suhadolnik Izabela. Tanko Frančiška Vrhovec Zofiia: Dernač \aadimir. Dremeli Neža Eržen Pavlina. Hrobat Leopold Logar Srečko. Martinčič Alojzija. Roječ Marjeta. Stulsr Angela. V letošnjem šolskem letu bodo praktični učiteljski izpiti pred izpitnim odborom v Ljubljani še v novembru, februarju in maju. Učitelji, ki žele v Teh rokih delati izpit, na i pravilno opremljene pr ;ave vložiio vsai šest tednov pred terminom. — Nov zakon o bankah dobimo, a Tuše— slovenski Kurir« poroča, da je padla ia merodajnem mestu odločitev, da se izda končno nov zakon o bankah. Delo no novem zakonu se prične že te dni. in bo končano do konca leta. tako da bi stopil zakon v veliavo že 1. jamir.ria 1941. Obsegal bo vse probleme in vt>rašania. ki spadajo v okvir te gospodarske panoge in ki še niso bila urejena, ker nirmo imeli modernega zakona o bankah. Pri delu na novem zakonu bodo pristojne ustanove zahtevale najtesnejše sodelovanje z zastopniki našega bankarstva. — Sklepi Jugoslovensko-nemškega lesnega odbora. Poročali smo že, da je jago-slovensko-nemški lesni odbor zasedal na Dunaju in da je njegovo delo končano. Cene jelovega in smrekovega žaganega gradbenega lesa so znižane na 40 do 46 nemških mark franco meja. Te cene ostanejo v veljavi do 31. marca 1941. Glede izvoza železniških pragov v Nemčijo so nastale težkoče. ker nam primanjkuje olja za impregniranje. Glede izvoza našega i lesa v Nemčijo sta obe delegacij; p„»p.istiii in končno je bilo sklenjeno, da bomo odslej izvažali v Nemčijo od dogovorjene količine drv samo 25% okroglega lesa Nemška delegacija ie izrazila željo, da bi izvozili v Nemčijo za 800.000 mark drv. V tem pogledu oa ni prišlo do končne odločitve, kar je razumljivo, ker imamo sarni težkoče v pogledu preskrbe nrebiva.stva z drvmi in ker imamo še stare obveznosti glede izvoza drv v Italijo. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od čaca do Časa bo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Splitu, Kumboru. na Rabu in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 21, v Splitu in Dubrovniku 20, v Sarajevu 19, na Visu 18. na Rabu 17, v Beogradu 16, v Zagrebu 15, v Ljubljani 14.4, v Mariboru 12.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750 7, temperatura je znašala 9.7. — Iz hrepenenja po otroku v smrt. V Zagrebu so našli oni dan mrtvega bančnega uradnika Zvonimira Nikšiča iz Osijeka. Zastrupil se je s plinom. Zapustil je tri poslovilna pisma. Iz enega je razvidno, da je še! v smrt, ker si ni mogel urediti domačega ognjišča. Prva žena je bila je-tična in je kmalu umrla. Zaljubil se je drugič, toda zaradi težavnih gmotnih razmer se ni mogel oženiti. Hrepenel je pa tako po domačem ognjišču in otroku, da je naposled obupal nad življenjem. _ Smrtna nesreča na lovu. V Bočeu pri Banjaluki se je pripetila v sredo smrtna nesreča. Znani lovec Redžeb Beharič je odšel s prijatelji na lov na zajce. Ko je šel v hrib. mu je spodrsnilo, da Je padel. Pri tem se mu je pa sprožila puška in vea naboj mu je udaril v glavo, da je bU takoj mrtev. _ Samomor Slovenke v Zagrebu. Bolničarka Terezija Pogorelec. stara 51 let, uslužbena v bolnici za nalezljive bolezni v Zagrebu, se je zastrupila z luminal-tabletami in umrla. Bolele so jo noge, tako da ni mogla opravljati svoje službe in je bila odpuščena. To jo je pognalo v smrt. — Brata je ubil. V vasi Stazi pri Sunju se je odigrala včeraj krvava družinska tragedija. Posestnik Marko Bernad je pred dobrim letom razdelil svoje posestvo med svoja sinova ln izplačal starejšemu sinu Nikoli njegov delež. Mlajši sin Mijo je ostal z očetom in materjo, starejšemu pa ni bilo po volji, da je moral z njimi ostati pod isto streho. Začeli so se domači prepiri in včeraj je Nikoli ubil svojega brata Mijo. Najbrž bi bil ubil tudi očeta, pa je Se pravočasno zbežal iz hiše. Iz Ljubljane —lj Važno opozorilo rezervnim oficirjem. Jutri bo medgarol-zijska vežba čet ljubljanske in škofjeloške gaj-nlzije. Prisostvovati ji morajo tudi rezervni oficirji v uniformah, kdor pa nima uniforme, naj pride v civilni obleki. Sestanek rezervnih oficirjev bo najkasneje do 9. pri bivšem škofijskem dvorcu v Gorica-nah pri Medvodah. Rezervni oficirji, Id se ne morejo odpeljati do Medvod s vlakom, se bodo lahko odpeljali z vojaškimi kaml-nioni, ki jih bodo čakali med 8 in 9 pred velesejmom. Tisti, ki jih lina jo, naj vzamejo s seboj sekcije Ljubljana. —lj Odkritje nagrobnika dr. Pavlu GrOft. t$m. Letos v janunrju umrlemu profesorju dr. Pavlu Grošlju je njegova rodbina na pokopališču pri Sv. Križu postavila lep nagrobnik s pokojnikovim portrete m v bronu, odličnim delom znanega kiparja Nikolaja Pirnata, ki je napravil tudi načrt za celotno ureditev groba. Jutri ob 16. posvete ob novem nagrobniku dr. Grošljevt prijatelji in častilci dvajset svečanih minut spominu zaslužnega prirodoslovca — poeta in učitelja. Slovenski vokalni kvintet zapoje dve žalostinkl, v imenu Prirodo« lovne ga društva govori predsednik univ, prof. dr. Alija Košir, v imenu bivših učenk pa licej k a — sedmošolka Zlata škafarje-va. K pietetni počastitvi iskreno vabimo vse, ki so velikemu pokojniku hvaležni za njegovo delo. —lj Na ribjem trgu je bilo precej morskih rib. Danes so predvsem prodajali male morske ribe, sardele (po 22 din), sardelice (po 14) in popaline (po 18 din). Čudno se pa zdi, da se gospodinje zadnje čase ne zanimajo mnogo za ribe, tudi tedaj ne, ko so cenejše od mesa. To je menda treba pripisovati pomanjkanju cenenega olja. Med rečnimi ribami je bilo danes tudi precej ščuk, ki so bile po 20 din kg, nekaj je pa bilo tudi šilov, tako imenovane donavski postrvi, ki so jih prodajali po 24 din kg. Kakor navadno, je bilo naprodaj nekaj lepih živih poetrvi, ki so po 40 din kg. — Spomnite se te dni Podpornega društva za gluhonemo mladino. Ljubljana-gluhonei. niča. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj »Veliki orle« je najlepši romantični film zadnjega časa, v katerem se v pretresljivih, dramatičnih momentih in osvežujočih slikah naravnega humorja sijajno očrtava vsestranski talent in velika umetnost male in priljubljene Shirlev Temple. Ta ljubka deklica, ki s svojo gracioznostjo osvaja staro in mlado, nam pokaže v svoji nenadkriljivi igri občudovanja vredno hrabrost in ganljivo požrtvovalnost zapuščene sirote, čije starši so položili svoje življenje na oltar svoje nove domovine, kar je največja žrtev za malega otroka. Velika borba med belim ln rdečim plemenom dobiva v tem filmu dostojen spomenik, ki oveko-večuje tisto dobo nedavne preteklosti, ko se je rodila v plamena in v krvi nova ameriška nacija. Film je na sporedu kina Sloga. Da se omogoči zlasti mladini številnejši oglei tega filma pri dnevnih predstavart, se je uprava kina odločila predvajati ta film v soboto že ob 15. ln 17. uri. zvečer pa kot normalno. Predprodaja vstopnic dopoldne od 11.30 dalje. (—) —lj Klavirski koncert v veliki Fllharmo-nični dvorani. V poneaeljek 28. t. m. bo nastopil v naši koncertni dvorani zopet slavni ruski pianist Nikita Magalov. Čeprav je razmeroma mlad (rojen je bil leta 1912 v Petrogradu) je s avojimi koncerti nastopil v vseh najvažnejših evropskih kulturnih centrih. Povsod je dobil najsijajnej-še kritike in imenujejo ga pianista največjega talenta, njegovo tehniko pa označujejo z briljantno. Pravijo, da je eden največjih evropskih pianistov. Tako svetovni kritiki. Kdor se spominja njegovega lanskega koncerta tik pred božičem v Ljub- ljani, bo to y celoti potrdil. Zato jamo na njegov koncert, ki bo kakor *e omenjeno prmodnji ponedeljek Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— V Narodnem muzeju ostanejo zbirke aa breoptečen nedeljslri poaet odprte *e še prihodnjo nedeljo 27. oktobra, od 10. do 12. ure dopoldne. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi se izda posebno obvestilo. S prekinitvijo nedeljskega poseta preko zimskih mesecev pa niso prizadeti bi platoi skupinski ogledi šol in korporaeij ter plačani poseti ob delavnikih. —]j Razstava kluba »N eodvi^aih« v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9.—18. ure. _lj Rib* mor*ke in odMčna vina. Gostilna Lov-šin. 423—n —lj Naala sem nalivno pero v Zvezdi, Dobi ae Rož. dol. C. V.-10 pri Petrič. Ljudje na zatožni klopi Obsojenka; ki je prepričana, da se ji je zgodila velika krivica in da je njena obsodba velika juridična zmota Ljubljana, 25 oktobra Dolg in temperamenten je bM zagovor Marije š., ki jo je državni tožilec obtožil zaradi dveh prestopkov prevare. Pred sodnika poedinca dr Pompeta je prišla včeraj in razprava je trajala vse dopoldne. Obtoženka se je izdajala za obrtnico, podjetnico in urednico. V zagovoru je obto-ženka trdila, da so intrige preprečile njene velike načrte za propagando in vnov-čevanje domačega narodnega blaga, dečve. noš itd. ZačeTa je izdajati revijo »Na>e noše in n«*: domovi«, a več kot dve številki ni nv zdati. Ustanovila je društvo »Naša sk. a« in družbo »Naša skrinja• Sodnik je potrpežljivo poslušal, kakšen na men m kakšno nalogo je imelo društvo in kakšno družba Obtoženka ie govorila na široko hi na dolgo o velikih ciljih ki jih je hotela doseči, toda javnost K> je pusti la na cedilu. Številne vloge JQv prošnje na vae oblasti in korporacije nisd^vomagale. Sodnik se je seveda predvsem zanima! za oba konkretna primera, zaradi katerih je prišla Marija S na zatožno klop. Ob tornicn je trdila da !e obtoženka z namero, da si pridobi protipravno imovinsko korist, sklenila dve službeni pogodbi samo kot sredstvo za prevare in aicer v novem bru predlanskim v Ljubljani z gdč. Dragico Jerala in v januarju lani z gdč. Nežo Sterk Jeralova je obtoženk1 izročHa kavcijo 6000 din, c'terkc-va pa kavcijo 9000 din v gotovini in hram »no knjižico z vdogo 10.950 din. Jeralova se je seznan'Ia z obtozerVo in jo vprašala, ali ne h« dobfla pri njenem novem podjetju službn uradn ce. Obtoženka namreč ni povedala, da njeno podjetje nima niti pare kapita'a. zahtevala pa je kavcijo 12.000 din. Jera ova jt imela samo 6000 din, toda podjetn'ca je bila tudi s to vsoto zadovoljna in je sprejela Jeralovo v službo z mesečno plačo 1000 din Jeralova je v službi pisala na stroj, k: je bil kupljen z denarjem iz njene kave je. naslove za revijo, pa tudi druge posle je opravljala. Pogodba se je glaMa na leto dni. Po tem roku bi moraia Jeralova dohiti svojo kavcijo nazaj, medtem pa bi morala biti kavcija na njeno ime vložena v nekem denarnem zavodu. Že v poldrugem mesecu službovanja je Jeralovo nekdo opozo-r^t. naj bo previdna in naj se pobriga da bo dobila kavcijo vrnjeno Tedaj st«. naredili novo službeno pogodbo za tri mesece. Jeralova je spoznala, da je podjetje sumljivo, plače ni dobivala v redu, zato je' rešila, kar se je dalo še rešiti, pobrala jc stroj in se poslovila od svoje delodajalke O njeni kavciji v denarnem zavodu seveda ni bUo duha ne sluha. Podobno se je godilo drugi oškodovanki Neži Šterkovi. Inserirala je, da je kavcije zmožna in dobila je ponudbo obtoženke, ki je zatrjevala, da misli odpreti trgovino in potrebuje uslužbenko s kavcijo. Podjetje dobro uspeva in kavcija bo vrnjena po enem letu. Plača bo znašala prvi mesec 800 din, drugi mesec 900 din, tretji mesec in naprej pa 1(00 din. Tudi Sterkova je živela v prepričanju, da je njen denar vložen v denarnem zavodu Obtoženka je gotovino res viloži-la, a je dvigala večje in manjše zneske za kritje stroškov podjetja, kakor se je zagovarjala, in danes je na tem računu vloženih samo še 10 din. Hranilno knjižico Neže Sterkove pa je prodala za 7000 din in denar porabila zase, oziroma za svoje podjetje Plačo je Sterkova dobila samo prvi mesec. Nekepa dne je obtoženka Šterkovo odslovila, češ da itak ne more I delati, ker stroja ni več in da je sploh ne potrebuje, ker je nezanesljiva in ni prejšnji oškodovanki Jeralovi prep-ečila odnesti pisalni stroj. Drugi dan odpustu je Sterkova zvedela, da jc njena kavcija v zavodu skopnela na 10 din in da je bila njena hranillna knjižica prodana. Priča Rudolf Lavrenć'č, ki je nekaj časa opravljal pisarniške posle pri obtoženki, je izjavil, da je hotela Manja 5 dobro živeti na račun drugih in mu je nekoč rekla, da se z goljufijo laže živi. Formalni tajnik »Naše skrinje«, upokojeni sodnik M. K. je izjavil, da je vložil v podjetje okoli 45 tisoč din. Obtoženka je vsem pričam očitala, da lažejo, Lavrenčiču pa je zabrusila v obraz, da sc je vrinili k njej in opravljal špijonske posle. Sicer pa je obtoženka skuhala na vse načine prepričati sodnika, da jc nedolžna in sta pr* oškodovanki krivi, da je njeno podjetje propadlo, saj bi ilo sčasoma, ker je tv. Urbane kreditirala podjetju za 300 tisoč din blaga, na velesejmu bi pa zaslužila tudi okoli 60.000 din, če ne bi v nekem listu objavljene intrige pokvcrrMe vse akcije. Tv. Urbane je sporočila, da jo imela obtoženka samo majhen osebni kredit do '»OO din, velesejem pa je sporočil, da bi obtoženka s svojo akcijo zaslužila kvečjemu 5(«00 din. Sodnik je razsodil, da je obtoženka kriva po obtožbi in ji je prisodil 10 mesecev zapora in 900 din gh>be zaradi •.Iveh prestopkov prevare Šterkovi mora povrniti škodo v znesku 16.000 din. Obsojenka sodbe ni sprejela, vzkliknila je, da se ji je zgodila velika krivica in da se jc ugodila obenem ve4ik«i juridična zmota. Iz Celja —c Obupno deja.njc. V sredo s: je a-ilet-ii mesejrski pomočnik Oskar Falte ia Gornjega grada prerezal z nožem vrat. Obu-oan^A so prepeljali v celjsko bolnico. Njegove poškodbe so hude je pa upanje, da bo okieval. Vzrok njegovega dejanja ni .ivtn. —c Otvoritveno predavanje ljudskega vseučilišča v Celju bo v ponedeljek 28. t. m. 3b 20. v veliki dvortaii Narodnega doma. Predaval bo minister v pok. dr. Bogumil VošnjsLk o Jugoslovanskem odbom ob 25-:etnici njegove ustanovitve. Predavatelj je bil sam čJan Jugoslovanskega odbora in bo iznesel mnogo zanimivih podrobnosti iz budih dni borb in žrtev za naae oavoboje-nje. Vabimo občinstvo, da se tega nacionalnega predavanja v čim večjem Številu udeleži. —c Zanimava šahovska tekma. V nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne se prične v restavraciji hotela »Evrope« v Celju Šahovska tekma med celjskimi brivci in Šahovskim klubom »Gaberje«. Tekma bo vsekakor zanimiva, ker je med brivci nekaj dobrih šahistov. Za brivce bo nastopil tudi brivec g. Andrija Mišura, ki je že znan z letošnjega nacionalnega amaterskega turnirja v Celju in se mudi sedaj v Celju na vojaškem dopustu. —c Sokolsko društvo Celje matira vnbl brate in sestre, ki Imajo veselje do vaj v ritmičnih plesih in narodnih kolih, da se jih udeleže v soboto 26. t. m. ob 20. v telovadnici v mestni osnovni Soli. —c Obračun mestne občine celjske r» leto 1J39/40. Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine celjske, njenih podjetij in skladov za obračunsko leto 1939/40 bo v smislu § 122. zakona o mestnih občinah razpoložen na vpogled pri mestnem računovodstvu od 28. t. m. do vštetega 4. novembra ob navadnih uradnih urah. Ugovore je treba vlagati v navedenem roku pismeno pri mestnem poglavarstvu. Pravico do vpogleda in ugovorov ima vsak član mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki od katerega koli dohodka v mestu Celju plačuje državni neposredni davek. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Petek. 25. oktobra: ob 15. url: Romeo in Julija. Dijaška predstava. laven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 26. oktobra: Skrivalnice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 27. oktobra: ob 15. uri: Pohujšanje v dolini Sentflorijanski. Izven. Znižane cene od 20 din navziol Ob 20. uri: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 28. oktobra: zaprto Torek, 29. oktobra: Tekma. Red premier-ski OPERA Začetek ob 20 uri Petek. 25. oktobra: Flgarova svatba. Red frcnJerskl. Debut gdčne Kušejeve Sob?»ta, 26. oktobra: Traviata. Izven. Go- stov&nje Vanje Leventove Nedelje. 27. oktobra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol P os t a n » Itt ostani član Vodnikove družbe! MALI OGLASI Beaeda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Deve* posebej Najmanjši znesek a.— dm PRVOVRSTNO CEPLJENO TRSJE divjake korenjake, na rasnih podlagah, nudi fclher Stranjo, Zamusani, Sv. Marjeta, Mo-Ikanjci. Zahtevajte cenik! 2333 male ogtaac f Slovenski Nan ker *m> • a J e e o e j ■ i l CENJENIM ODJEMALCEM sporočam, da tudi po moževi smrti sprejemam za praznike vseh svetnikov naročila za vence in za oskrbovanje grobov. Se priporoča tudi za nadalje Štefka Brložnik, vrtnarstvo — Brezico. 2441 Seseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek iS. - din BRIVSKO-FRIZERSKEGA POMOČNIKA dobro izurjenega, iščem. Na* stop takoj. Hrana ln stanova* nje v hiši. Plača po dogovoru. Ivar.Ka 2eleznik, Celje, Kralja Petra oasta 14. 2443 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din KUPUJEM IN PRODAJAM •abljene čevlje ln moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. K L A V Ž E R Vošnjakova 4. 2437 PRODAM 1 stoječ štedilnik i Lutz* 1 kopalno peč, zelo dobro, 1 pečico (gašperček), 1 zložljivo posteljo, skoro novo. Vodnikova c. 12/1., fttška. 2447 TOVORNI AVTO" »Ford« v prav dobrem stanju, kompleten, z vsemi gumami, zelo poceni naprodaj. — Jugo-promet, Golob, Celje — telefon 273. 2448 narodna "Tiskarna I LJUBLJANA I KNAFUCVA 5 IZVRŠUJE VSB VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE MM$/+7 P$/+%$/+4%/$/%/$/%4$/$%+%+^ Ljubljana potrebuje nove tramvajske proge na Jezico, do konca Hradeckega ceste in do konjušnice v Trnovem Ljubljana, 25. oktobra Morda nobeno drugo mesto v naši državi nima sorazmerno tako velikega obenem pa tudi le delno ustrezajočega tramvajskega omrežja, kakor Ljubljana. Se vedno so v našem mestu celi okraji, ki nimajo električne cestne železnice, čeprav bi bila glede na izredno živahen promet zelo potrebna. Ko je začela tramvajska uprava graditi okrog 600 m dolg podaljšek proge od vojne bolnice do Karmeličank, smo upravičeno upali, da bo ob tej priliki rešila Še par drugih, enako važnih ali mogoče celo važnejših vprašanj, ki zadevajo tramvaj v Ljubljani. Tudi položitev drugega tira od Slajmerjevega doma do vojne bolnice je bila preložena in kakor vse kaže — za nedoločen čas. Pred šlajmerjevim domom so namreč za nekaj metrov podaljšali izogibal Išče. ali drugače povedano, namesto da bi položil: drugi tir do vojne bolnice, so ga položili v dolžini nekaj metrov pred Šlajmerjevim domom. Zakaj ni bil položen drugi Ur do vojne bolnice kjer je ob nekaterih urah naravnost ogromen promet, zaenkrat še ne vemo. Podobna usoda kakor na Zaloški cesti, je doletela progo na Tržaški cesti proti Viču. Tudi tu bi bilo potrebno položiti drugi tir od Langnsove ulice do Stan in doma. Promet na tej progi je zelo velik, tramvajski voz proti Viču pa je moral vedno čakati na križišču Langusove. nasprotni voz z Viča, ki je imel vedno večkrat tudi po večminutno zamudo. Namesto, da bi položila drugi tir v prej omenjeni dolžini, se je tramvajska uprava odločila za preložitev viškega izogibališča za eno postajo proti mestu in sicer pred milarao S tem je bilo odpravljeno neprijetno čakanje na križišču Langusove ulice, ki pa se je takoj pojavilo na drugem mestu. Voz z Viča mora sedaj skoraj vedno čakati na novem izogibališču pred milarno. da pride nasprotni voz. To čakanje je, posebno v zsrodnjih jutranjih urah. ko vse hiti po poslu v mesto, še dosti bolj neprijetno. Med letošnjimi deli na tramvajskem omrežju v Ljubljani, moramo omeniti še obnovitev ostrega ovinka na vogalu Gradišča in Ceste 29 oktobra. Tračnice so bile na tem mestu že tako obrabljene, da so tramvaji vozili že po granitnih kockaJi. KAKO JE S PROGO NA JEZICO? Sedaj, ko so dovršena čeprav malenkostna, vendar skrajno potrebna dela, si ne moremo kaj. da ne bi pogreli nekaj izredno važnih vprašanj ljubljanskega tramvaja ki čakajo na svojo rešitev že več let. Najvažnejša je nedvomno nova proga na Jezico. Predel ob Tvrševi cesti onstran železni-niskega prelaza je v zadnjih letih Izredno napredoval. Za Bežigradom so že celi bloki velikih stanovanjskih in trgovskih hiš. neprestano pa zidajo nove. Tu sta III. in IV. drž. moška realna gimnazija, meščanska in osnovna šola. športna igrišča, topniška vojašnica in končno kopališče na Savi. Gotovo je, da ne bi imela tramvajska uprava na nobeni drugi progi tako velikih dohodkov, kakor prav na tej. Glavna ovira, za zgraditev te velevažne tramvajske proge, pa je menca železniški prelaz na Tvrševi cesti, železniška direkcija ne dovoli položitve tira na tem mestu, ker je tukaj železniški promet radi neposredne bližine kolodvora izredno velik. Vendar pa bi merodajni činitelji ne smeli obstati pred to oviro. Malo več dobre volje bi zadostovalo, da bi se rešilo to vprašanje na zadovoljiv način tudi brez nadvozov in po vozov. Dokler ne bo končno rešeno vprašanje novega kolodvora v Ljubljani, bi se dala urediti ta zadeva na dva načina. Prvi bi bil s prestopanjem. Progo bi zaenkrat zgradili od prelaza naprej. Do Stadiona naj bi bila dvotirna. od tu do >Ruskega carja« pa enotirna. Prestopanje pri žel. prelazu bi bilo seveda neprijetno in to še posebno v deževnem in zimskem času. Stanje pa bi bilo vseeno v veliki meri zboljšano. ker se ljudje raje poslužujejo tramvajev ko avtobusov. V vsakem pogledu neprimerno boljša, čeprav nekoliko dražja, bi bila druga rešitev in sicer uvedba trollevbusov. To najmodernejše prometno sredstvo, bi bilo še posebno primerno za obratovanje na ravni in široki Tvrševi cesti. Polaganje tračnic bi seveda odpadlo, ker jih trollevbus ne rabi in tako bi odpadlo tudi prestopanje pri železniškem prelazu. Trollevbus se more tudi svobodnejše kretati, ima večjo hitrost in tudi večjo udobnost kakor pa tramvaj. Je prostornejši in ima obložene sedeže. Ne glede na to, da je trollevbus dražji od tramvaja (izdelava in obraba pnevmatik), bi morala tramvajska uprava nabaviti nekaj takih voz, da bi bilo končno rešeno vprašanje, nad katerim so za Bežigradom in na Jezici že davno obupali. V Beogradu zamenjujejo celo nekatere ob- stoječe tramvajske proge s trollevbuai, večje število pa so jih naročili tudi v Sarajevu. * OSTALA NEREŠENA VPRAŠANJA Razen zveze z Jezico, bi bila nujna realizacija še nekaterih novih tramvajskih prog. ki bi v polni meri ustrezale naglemu razvoju našega mesta. Od Ambroževega trga bi bilo vsekakor potrebno izpeljati tramvajsko progo po Poljanski cesti ni-mo Marjanišča. vojašnice mestne klavnice čez železniški prelaz in Hradeckega most do konca Hradeckega ceste. Nova proga bi imela največ dve izogibališci in bi bila gotovo donosna. Kaže pa, da na graditev te proge sploh ne mislijo saj je mestna občina nedavno tlakovala del Poljanske ceste z gTanitnirni kockamL Nujno potrebna bi bila tudi zgraditev nove proge od Gradišča po Goru povi ulici do Gradaščiee in ob Gradaščici čez trnovski most po Karunovi ulici do Konjušnice. S to progo bi se v veliki meri ustreglo prebivalcem Mirja, Kolezije in Trnovega, Tudi bi ne zahtevala prevelikih stroškov, ker bi bila enotirna, z enim izogibališčem in so vse ulice, po katerih bi bila speljana, še netlakovane. Te tri proge so glede na nagli razvoj naše bele Ljubljane nujno potrebne in bi za nekaj let popolnoma ustrezale potrebam. Seveda bo treba pozneje zgraditi progo od križišča Bleiweisove in Tržaške ceste, po Groharjevi cesti čez Gradasčico in po projektirani cesti do Opekarske ceste in po slednji čez Prule do dolenjske proge. Nujno potrebna je tudi položitev drugega tira od tovarne Union do remize in zgraditev »pahljač« na vseh skrajnih točkah obstoječih prog. »Pahljačo« ima sedaj samo proga Sv. Križ. Prav tako je tudi potrebno povečanje vozovnega parka in sicer primanjkuje tako motornih, kakor priklopnih voz. Slednjih ljubljanski tramvaj prav za prav nima. Kakor vemo, jih grade sedaj 12, kar je pa vsekakor premalo. Ljubljanski tramvaj ima še to posebnost, da se kar na štirih krajih križa z železniško progo. Edino v enem primeru s podvozom. Krvava nedelja pri Sv. Ani v Slovenskih goricah * Strašni prizori bitke s sekirami — En pretepač mrtev, več ranjenih Maribor, 24. oktobra. Že o navadnem pretepu prva poročila ne morejo biti točna. Zadevne ugotovitve zahtevajo svoj čas. To velja še tembolj za tak strašen poboj, kakor ga je v sramoto dobrega imena Slovenskih goric morala v nedeljo doživeti Sv. Ana pri Cmureku. Bih so prizori — zlasti oni s sekirami —, da jih niti možje z močnimi živci niso mogli do konca gledati. Sele včeraj je v Maribor dospelo prvo, kolikor mogoče zanesljivejše poročilo, kakor so mogla biti pr\ tudi v listih natisnjena poročila. Na | jdlagi teh, uradno ugotovljenih poročil je bila že predzgodo-vina vse te ljudske žaloigre precej drugačna, kakor jo slikajo prva poročila. Zaradi posebne važnosti te predzgodovine jo v izvlečku iznašamo, kakor sledi: V nedeljo dopoldne so se pred cerkvijo Sv. Ane med drugimi zbirali tudi fantje iz sosednjih vasi. V usodni skupini teh fantov se je zbralo sedem fantov, in sicer: Franc Ankovič iz Zerjavcev, Frid. Venta iz Velke. Aiojeij Dajčman iz žitnice, Jože Bauman tudi iz žitnice, Anton Zadler iz šmartna, Jože Ajhman in Maks Polič iz Dražen. Najstarejši med njimi je Venta (26 let), za njim Ankovič (22 let), najmlajši je Polič (17 let), ostali so okrog 20-letniki. Domači fantje, večinoma sinovi posestnikov. • Na videz so prišli k dopoldanski službi bož; a v resnici pa na pijančevanje in poboj. Namesto v cerkev kakor drugi, so se takoj podali v gostilno odsotnega Breznika, ki ga je nadomestoval njegov zet Janez Kraner. Spočetka ni bilo nič hudega. Med pijačo so imeli svoje razgovore. Ko pa jih je alkohol razvnel — izpili so 15 1 vina — so se kar vidoma razdivjali. Najprej v medsebojnih prerekanjih, pri katerih so že mislili na nož. s katerim so za-grozili celo Kranerjevi ženi Kristini, najbrže ker jih je skušala pomiriti. Kraner se je. kakor v zli slutnji, kaj se bo iz tega prvega zla še porodilo, na vso moč trudil, da je pijane fante spravil ven iz gostilne. Namesto domov h kosilu, pa so se podali v drugo. Senekovičevo gostilno. Na svojo prvo zahtevo so še dobili vino. Ker pa so se pričeli zopet prepirati in razsajati, jim SenekoviČ ni hotel več dati pijače, ki so jo še zahtevali. To pa je bila zanje iskra za ogenj v strehi. Kot divjaki so začeli razbijati steklenice, kozarce, mize in stole, sploh vse, kar iim je prišlo v roke; naposled so kar jurišali na točilnico in jo vso razbili. Napravili so za 500 din škode samo s tem razbijanjem. Pognani tudi iz te gostilne — medtem je prišel že čas za popoldansko božjo službo v cerkvi — sta se najprej podala na dvorišče pred cerkvijo Ankovič in Venta. Njima sta sledila tudi Bauman in Dajčman. Kako ie bilo z ostalimi tremi (žadler. Ajhman in Polič), to se bo šele ugotovilo. Oni trdijo, da se glavne krvave bitke pred cerkvijo niso udeležili. Taka. v kratkih obrisih podana, je bila predzgodovina žaloigre, ki je šele sledila — pred cerkvijo, med božjo službo. KRVAVA BITKA S SEKIRAMI Po tem drugem poročilu je imenovana četvorica pred cerkvijo našla skupino domačih fantov; med njimi so bili: Anton Bračko iz Frole, Janez šober iz Bačke in Jože Lampl iz Krthenberga. Za sedaj še ni ugotovljeno, kaj je dalo povod za tako krvavo bitko z nesrečnim izidom. Očividci so videli le posamezne prizore, a glavnih niso mogli zasledovati do konca, tako grozno je bilo videti, kako se je v zraku bliskala ostrina ene ali baje celo več sekir. Baje je imel sekiro v roki najprej Bračko ter je z njo ogražal Ankoviča. Ta pa da mu jo je izvil iz rok in jo sam zavihtel proti Bračku in z njo zamahnil po njem. Pod strašno težo tega zamahljaja se je Bračko ves v krvi zgrudil in kmalu v nezavesti izdihnil. Podivjanost pijancev se pa s to smrtno žrtvijo še ni zadovoljila. »Bitka« je trajala dalje. Nadaljnja žrtev, Janez Kavčič iz Bočkove, ogrožen z nožem in sekiro, se je v kritičnem trenutku še pravočasno zatekel v cerkev s tako silo. da so se ljudje, ki so bili pri božji službi, prestrašili. Da se ni v pravem času rešil, bi ga bil Dajčman pobil s sekiro. Bauman. ki je ranil Kavčiča z nožem, se je spravil z nožem tudi nad farovškega hlapca Franceta Vodenika, ki je mirno stal pred hlevom. Med huje ranjenimi sta Lampl in šober, ki je bil zaboden v rebra, medtem ko je Lampl dobil udarce z ročico po glavi. Iz tega drugega poročila se da glede glavnih krivcev že zdaj upravičeno sklepati, da jih je iskati med Četvorico, ki se je podala iz Senekovičeve gostilne pred cerkev ter tam bržkone brez posebnega vzroka pričela divjaško bitko. Ce je imel nesrečni Bračko res prvi v roki sekiro, jo je gotovo rabil le kot silobran nasproti trem podivjanim napadalcem. Sicer pa čakamo nadaljnjih poročil iz naknadnih zanesljivih ugotovitev. Iz Zagorja — Motorno brizgal no so v sob: to popoldne blagoslovili pred domom gasilske čete. Ob navzočnosti občinstva ter kumov ravnatelja TPD inž. g. Silva Burgeria in predsednika občine s. Antena Prosenca in številnih članov gasilstva je blagoslov opravil zagorski dekan g. Markež Franc. V svojem prigodnem govoru se je načelnik čete. učitelj g. Franc Klun zahvalil občini za votirani znesek 22.000 dinarjev iz fonda za zgradbo gasilskega doma ter TPD. ki ie naklonila znesek 5000 dinarjev. Nato je izročil zaslužnemu pionirju našega Sfi-silstva g. Janku Hočevarju ter četnemu dolgoletnemu vzornemu blagajniku g. Antonu Uletu križca za zasluge kot priznanje gasilske zajednice. V nedeljo Da se ie v Sokolskom domu vršila dobro obiskana veselica, katere čisti dohodek bo šel za izpopolnitev inventarja. — Tatvina. Tat ie nedavno obiskal kolonijo našj-h rudarjev v Toplicah. Za mraka je izpred hiše odnesel nekaj o?rila in obleke, ki se ie še sušila na vrveh. r>ar čevljev, metlo, škaf in še drugo drobnarijo. Menda je ta migljaj dovoli zgovoren. da so za nekaj časa < mili časi. ko ie tanko stalo perilo čez no/ zunai in da bo treba bolj paziti na imovino. — Šahovski kiUD »Zagorje« ie s potrditvijo pravil začel pravno obstojati. Ni vezan na SK Svobodo kot ie bilo sprva nameravano in objavljeno ter ie želeti, da se posebno mlajši rod v klub vpiše ter posveti šahovski igri, ki krepi voljo ter bistri, in torej v največji meri pomaga izgraditi značaje. Sokolski oder bo temeljito prenovljen, da ga ne bo spoznati. Načrt preureditve, tako scenske kot razsvetljave je napravil gledališki igralec in praktik g. Valo Bratina. Ustrezal bo sodobnim zahtevam odra ter omogočil nemoten potek bre; dolgih odmorov kakor tudi učinkovito scene-rijo. Dramska družina Sokola že študira Kreftove »Celjske grofe«, s katerimi bo prenovi ieni oder začel novo sezono. — Planinsko slavje preteklo nedeljo na Sv. gori ie v zvezi s prekrasnim vremenom privabilo na to skoro najlepšo izletno točko Zasavja izredno število navdušenih planincev od blizu in daleč. Mimo običajne seie društva ie veljala glavna pozornost velikemu rezljanemu napisu »Tomazinova koča« ter velikemu, prav tako z znanjem In okusom ter spretnostjo rezljanemu planinskemu emblemu, kar vse ie izr.zal, montiral in prebarval agilni, vztrajni in iznajdljivi zagorski učitelj g. Adalbert Potočnik, ki je kot posebno priznanja kar na mestu prejel štiri naročila za emb\ me planinskim kočam nekje na Stajerskem. Izkoristite lepo zlato iesen in oglejte al tudi to lepo delo. ki ie v poseben okras že itak lepe planinske koče na Sv. gori. — Sokolska skupščina. 51. po številu se bo vršila v nedeljo 27 oktobra ob 14. uri v mali dvorani Sokolskega doma z običajnim dnevnim redom. — Na pedagoško Solo v Begradu ie bil sprejet in ie že tjakaj odpotoval član učiteljskega zbora loške šole g. Korošec Drago s čimer sta pevska zbora »Loški glas« in »Triglav« ob svoieea pridnega pevo-vodjo. Požiralec črepinj in znanost Za 70.000 dolarjev je prodal svojo glavo, pozi-ralnik, želodec in črev? Pedro Ramirez, 28letni poklicni požiralec črepinj, je bil v zadnjih treh letih vsakdanji pojav v soseščini kongresnega poslopja, katerega si orebivalci mesta Buenos Airesa brez njega sploh niso mogli več misliti Radovedneži so se zbirali vsak dan okro2 njega in občudovali njegovo umetnost V zobeh ie krivil železno palico in iz železnih verig se ie znal izmotati kakor postrv iz rok nerodnega ribiča Največia niegova atrakciia ie oa bila poziranje črepinj Vpričo gledalcev ie požrl pest steklenih drobcev kakor da ie maline Tako se ie Pedro Ramirez preživljal še precei dobro ker so liudie v takih primerih radodarni. Letos poleti se ie pa siromašnemu no-žiraicu črepinj nasmehnila sreča Nekega dne. ko se je zopet producira 1 s svojo umetnostjo, ie r i stopil k njemu debelu-hast gospod, se mu predstavil kot ameriški zdravnik iz Baltimora in izjavil, da se zelo zanima za njegovo umetnost, še bolj pa za niegovo telo Pripravljen ie bil kupiti njegovo glave in požiralnik in plačati oboje precei drago Ramirez ie bil prepričan, da se mož šali z njim To mu ie povedal in mu svetoval, na i raie sre svoio not Zdravnik se pa ni dal odpraviti Povedal je Argentincu, da bi vzel niegovo glavo seveda šele 00 njegovi smrti. Zdaj bi mu zadostovalo da bi samo dovohil. da bi po smrti poslali niegovo glavo v znanstveni zavod v Washinaton da bi io profesorji proučili Ramirez še vedno ni razumel kai h^če mož od nieea in smeie mu ie letoval nai raje pošlie profesorjem svoio glavo in sicer čimprej. Odločno ga ie zavrnil rai ga pusti pri miru. Američan ie spoznal da ne bo nič s lcupčiio. ki io ie h°>+el skleni+i s požiralcem črepini Pedro i p bil prepričan, da se norčuje i? niega Drugi dan ie pa prišel zdravnik zopet in silil ie vani, nai mu proda svojo glavo, češ da to ni nič nenavadnega. Nedavno se ie zgodilo nekai podobnega v Italiji. V toskanskem muzeju je na lastne oči videl okostnjak, ki ie pripadal Italijanu Marionu Palazzlu. Le ta je prodal svoj okostnjak raziskovalcem in dobil ie zani 10.000 lir. Ramediz bi pa mogel dobiti za svoio glavo 20.000 dolarjev Ko je Pedro zaslišal to. se je nezaupljivo ozrl na zdravnika in se popraskal za ušesom Dvajset tisoč dolariev to je že lep denar. Toliko nai bi bila vredna niegova glava? Saj bi vse svoje življenje? ne mogel zaslužiti toliko. — Dobro, je pritrdil slednjič, velja, toda kdai dobim denar? — Pet tisoč dolarjev dobita takoj, ostanek bo pa izplačan po vaši smrti vašim svojcem, — ie odgovoril Američan. Pedro ie bil razočaran. Samo četrtino nai bi dobil? — Tedai se ie oa sporrtnil, da živi njegova mati v zelo tesnih razmerah nekje na kmetih. In ob srx>minu na njo ie sklenil čudno kupčiio. Napisana je bila pogodba in Pedru je od veselja drhtela roka. ko jo ie podpisoval. Po cxd.% tovanem Preči tanj u je dobil izplačanih pet tisoč dolariev. in potem ni več požiral črepini. Clov-ku. ki proda svojo glavo, se ni treba več ukvariati s takimi rečmi. Minili so triie tedni. Nekrga jutra v avgusta ie dobil Pedro Rameriz nismo ravnatelja Znanstvenega zavoda v Bostonu, ki se je skliceval na kupčijo zdravnika iz Baltimoora in ga prosil nai mu za 30 000 dolarjev proda svoi požiralnik, želodec in čreva Znanost se zanima za moža. ki je skozi več let požiral steklo, pa se mu ni zgodilo nič hudesa Ramirez ie odgovoril, da ie pripravljen orodati svoi oožira'nik. želodec in čreva za petdeset tisoč dolarjev. In Američani so res plačali ta znesek podjetnemu Argentincu Tako more človek s svojo glavo in želodcem zaslužiti lepe denarce. O žabah Zaba spada med živali, ki jih ljudje nimajo radi, temveč se jih mnogi celo boje. Ljudje mislijo, da so žabe garjeve. in zato se jih izogibajo. Toda kriva ie nedvomno samo zunanjost žab. kaiti žaba ie res grda žival. Ne stori pa nikomur nič hudega, nasprotno človeku ie celo koristna. 2aba je zanimiva žival, o kateri ve marsikaj povedati tudi ljudsko praznoverje. Prevladuje splošno mnenje, da žaba čisti vodo. Ljudje pravijo, da je voda do sv. Gregorja strupena in da se ne sme nihče kopati v nji. Na dan sv. Greg ori a pa baje preide strup iz vode na žabe in potem je voda čista. Po nekod se ie še ohranilo praznoverje, da skačejo otroci pred rojstvom v podobi žabic po travnikih, kjer se preživljajo z roso. Ko dorasto odplavajo po potoku do hiš svojih roditeljev ali pa jih pobere iz vode vrana ali štorklja, da jih odnese staršem na okno. Splošno ie znano, da ima žaba lepe oči. Zato ima oa zelo neoriieten glas. Pravljica pa pripoveduje, da ie imela žaba prvotno grde oči in zelo lep glas. Nekoč ie priletel k žabi slavček. ki je imel krasne oči, toda trrd glas. Potožil ie svojo nesrečo. Slavček se ie smilil žabi in jato mu ie ponudila zamenjavo glasu in oči. Slavček ie pristal na to in od takrat je slavček kralj pevcev, ima pa grde oči. Zato ima pa žaba krasne izrazite oči. toda zopern glas. Zaba ima baje svoi vpliv tudi na za- ljubljence. Mnogi veruieio. da so žabe najzanesljivejši napovedovalci vremena. Ce regljajo žabe zvečer bo drugi dan lepo. Ponekod ljudje verujejo, da bo toliko tednov po veliki noči brez dežja, kolikor tednov žabe pred veliko nočio regljajo. Ce regljajo žabe na dan sv. Gregorija bo poletje vroče. Zakaj niste multimentalist? Izredni časi zahtevalo tudi izredna dela. Zato se zdaj ves svet zanima za nauk nekega Japonca, ki trdi. da lahko postane vsak človek takozvani multimentalist. če se le malo potrudi. Multimentalizem obstoja v tem. da lahko človek s svojimi možgani istočasno opravlja več del. Duševna storitev človeka nai bi se povečala tako, da bi istočasno čitaL pisal, in se morda še zabaval. Multimentalizem ni povsem nov pojav, samo da učenjaki niso prei delali iz njega najširšim slojem namenjenega vprašanja. Mož kakor ie bil Julij Cezar ie najboljši dokaz, da multimentalizem ni nobena utopija. Cezar je namreč mogel istočakno čitati, pisati, go-voriti in slediti še pogovoru drugih ljudi. NA POLICIJI Star samec priteče ves upehan na policijo: — Gospodje, gospodje, nekdo mi je ukradel denarnico. — Kakšna pa je bila? — ga vpraša komisar. — No, sloka in svetlolasa E tirnim d O' Hara: Tajna 14 profesorja Horbidusa Roman Zadnje ure je detektiv komaj vzdržal. Bil je tako izčrpan, da je komaj stal na nogah, ko je naenkrat začutil, kakor da bi mu bila električna struja prešinila vse telo. Kraj njega je stala neka žena in ga tiho gledala. Na sebi je imela rjav usnjen suknjič, toda Townsend je videl samo njene svetlo plave, do ramen segajoče kodre. To je bila tista plavolasa žena! To je bila nevarnost! Townsend ni več čutil utrujenosti, krepko je uprl pogled v njeno široko, toda lepo obličje. Njuni pogledi so se za hip srečali, potem se je pa Townsend zopet obrnil k svojemu delu. _Da, to je bila nevarnost, to je bila nedvomno nevarnost. Bilo je nevarno pogledati v brezdno teh oči, ki so na tajinstven način obetale vse in nič... Ali je neznani prijatelj v tem svarilu govoril o tej neznani nevarnosti? Najbrž ne, toda končno bi mu mogla pretiti nevarnosti tudi od te strani. Townsend je moral pomisliti na to, da so bili trije uradniki kriminalne policije že umorjeni in da niso mogli nikomur izdati tajne svojega odkritja. Ti trije mrliči niso mogli pripovedovati, kako je bilo mogoče, da so zločinci vedno pravočasno zvedeli za pretečo nevarnost. Ali niso tudi ti trije naleteli na plavo-laso ženo, ko so hoteli izpolniti svojo nalogo? Saj samo fantaziram, — je prekinil Townsend svoje mislL Dvignil je oči in pogledal tja, kjer je stala žena čudnih oči. Ni je bilo več. In naenkrat se je zazdel detektivu njegov sum in strah smešen. — Kdo bi mogla biti ta žena? — je pomislil zdaj hladno in trezno. — Najbrž inženirka, ki je slučajno zašla v tovarniški oddelek, kjer sicer nima kaj iskati. Za žensko to itak ni nič posebnega. Prignala jo je pač radovednost. Toda naslednje dni se je ta prizor ponavljal. Redno vsak večer se je pojavila plavolasa žena v znanem suknjiču, stala je deset ali petnajst minut kje v njegovi bližini in ga ostro motrila. Prvotno se je Townsend bal, da bi utegnila ta žena kakorkoli odkriti njegove načrte, kmalu se je pa potolažil, da se pač zanima zanj, ker je moški. Končno se ni več zmenil za njo. Bilo je toliko drugih in važnejših stvari. Tu je bila recimo razporeditev električnih motorjev v sosedni dvorani. Vedno, kadar je hodil okrog velikih strojev, se je moral vprašati, kakšna je prav za prav njihova svrha. Brez prestanka, noč in dan, so se vrtela kolesa, neprestano so bučali jermeni strojev. Čemu? Njegovo tehnično znanje je zadostovalo, da je spoznal, da storjeno delo teh strojev ni v nobenem pravem razmerju z energijo, potrošeno v ta namen. Tu je moral začeti svojo preiskavo. To je bilo jasno. Bilo je izključeno, da bi se mudil v tem prostoru nekaj časa, ne da bi postal sumljiv. Preostajala mu je torej še edina možnost, da stroje in njihove po-edine dele neopaženo fotografira. Toda v ta namen potreben fotografski aparat bi moral biti majčken, obenem pa zelo oster, da bi se lahko slike pozneje povečale. 2eljno je Townsend mislil na svoj aparat, ki je ležal spravljen v njegovi pisalni mizi v New Yorku. Ta aparat, ki je bila za njegov objektiv dovolj velika celo gumbnica, bi mu bil zdaj najpriklad-nejši. Townsend ni imel niti denarja, niti ^-r^osti, da bi si tu nabavil podoben aparat. Kaj naj torej stori? Tsitega večera Townsend ni sodeloval v pogovoru z očetom Samom in Marion, ki sta mu bila že postala priljubljena navada. Sedel je v svoji sobici ter proučeval ob sveči vozne rede železnic in zračnih prog. Vprav ko je jela sveča ugašati, je bil njegov sklep storjen: naj bo še tako nevarno, on mora nazaj v New York po svoj aparat. Odpotovati je hotel v nedeljo zjutraj. Tedenska mezda bo zadostovala za vozni listek in zvečer bo že v New Yorku. V pisalni mizi je imel precej denarja. In z letalom bi bil lahko v ponedeljek še pravočasno nazaj, preden se začne delo v tovarni. Nihče v tovarni ne bo vedel za njegovo odsotnost, očka Sam bo pa mislil, da je vso noč prekrokal. To bi ne bilo prav nič sum- ljivega in izrednega, saj so tudi drugi delavci izostali večkrat po cele noči. Minila sta dva dneva, ne da bi se bilo pripetilo kaj važnega. Toda v petek je nastala nepričakovana ovira: očka Sam in Marion sta nameravala v nedeljo na izlet in on naj bi ju seveda spremljal. Nekaj minut se je boril Tovvnsend z izkušnjavo, da bi svoje potovanje za teden dni odgodil. Bilo mu je zares zelo težko odkloniti povabilo svojih dobrih prijateljev... Toda ne, na noben način ni smel sedem dni sedeti prekrižanih rok. To bi povsem nasprotovalo njegovim načelom. Razen tega je bila pa vsak dan večja nevarnost, da bi ga razkrinkali. Očka Sam je bil zelo razočaran, oči male Marion so pa zalile solze, ko je Townsend jecljaje in v zadregi govoril o neobhodno3ti, da poseti v nedeljo svojo daljno sorodnico, neko teto Rozalijo. — No da, kakor hočete in kakor mislite, da je prav, — je zamrmral Sam nejevoljno. — Taka grofovska tetka Rozalija ima seveda prednost. Ona je seveda važnejša kakor midva. No, da, to pač uvi-devam. Marion ni rekla niti besede, toda bilo mu je zelo težko ob pogledu, s katerim ga je ošiiuia. Detektiv je imel neprijeten občutek, kakor da je izdal dva draga prijatelja, ko je v nedeljo zjutraj ( vzel iz omare osnažen in polikan smoking. Stano-■ vanje je bilo tiho in zapuščeno, kajti oče in hči sta ; bila odšla na izlet že zgodaj zjutraj. Marion mu je : bila pustila lonček hladne kave in dva kosa z raa-I slom namazanega kruha. Pri zajtrku je ležal listek: Urejuje Josip Zupančič 11 Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Omogočite okoličanom obisk gledališča Hvalevredna akcija okoliških občin pri direkciji državnik železnic v Ljubljani Maribor, 23. oktobra. Od vsega početka je bilo glede popularizacije mariborskega Narodnega gledališča zastavljeno vprašanje, ali se bo posrečilo ustvariti poboje za to, da ne bo imelo kul-tu? ne koristi od mariborskega gledališča samo mariborsko prebivalstvo, ampak tudi zavedno kulturno občinstvo iz vsega mariborskega zaledja. Jasno je, da je vzvišeno narodno prosvetno in umetniško poslanstvo mariborskega gledališča namenjeno ne samo Mariboru, ampak vsej obmejni pokrajini, ki teži k Marib oru. Seveda ni bilo tanko z-vajati konkretnih posledic t ozirom na to logično spoznanje in načelo, ker se ie pojavila nepremostljiva ovira v pomanjkanju prometnih zvez. To prometno vprašane se ni nanašale na prihod v Maribor, ker je v Maribor razmeroma lahko priti. Pra-cfčno gre le za to. kako obiskovalcem na^ga mariborskega gledališča omogočiti čim hitrejšo vrnitev po predstavi. V bistvu bi namreč bila velika kulturna pomanjkljivost, ako bi veliki napori, ustvarjajoči umetniški potencial mariborskega gledališča, ostali omeimi lt v prid mariborskemu meščanstvu, dočim bi podeželsko področje ostalo brez soudeležbe. Zavedni okoliški činitelji so takoj spoznali, da bo edino sredstvo, ki bo !ahko praktično pomagalo, organizirana samopomoč. To so na primer pokazali zavedni Sve-tulenarčani ki prihajajo skupno k oredsta-vam in se potem skupno vračajo z avtobusom k Sv. Lenartu. Na sličen način so si pen agali tudi naši vrli Rušani in do neLe mere tudi naši Slovenjebistričani. Imamo pa nb železniški progi Maribor - Prage-\wco - Slovenska Bistrica - Poljčane po pm^vati željne ljudi, ki nisc deležni narodno '< rltur-ne koristi mariborskega gledališča Dolgo vrsto let so se trudili prizadeti, predvsem g c*li?iiška uprava in občinstvo bii-nj:h naselbin, da bi se to vprašanje redilo na ta način, da bi odhaja'! iz Maribora ob primerni uri poseben vlak. s katerim bi se obiskovalci mariborski!, gledaliških predstav lahko vračali domov. Tej želji je bMo ustreženo z uvedbo vlaka, ki je vozu* ' Marir>or - Tezno - Hoče - Slivnica - Rače Fram Pragersko bi morali pač čakati na zvezo m 0 20 V primeru časovno krajah predstav bi b;l ta postanek v Mariboru -azmeroina precejšen. Bližnji prebivalci bi se nač zatekli v mariborske kavarne in druge javne U k*le Tukaj mislimo zlasti na na^e Teznn Zaradi daljave in tudi vremenskih nep-ijik v zimskem času ni število obiskovalcev nagega gledališča iz tega važnega industrijskega nredmestia tako številno, kakor bi lahko bilo. Če bi btfa omogočena redna železniška zveza. Nedvomno bi pozitivna rešitev te zadeve pripomogla k novemu abonma ju v našem gleda'šču in posredno s tem k izboljšanju materialnih prilik, v katerih živi naše glede rednih subvencij najbolj prikrajšano gledališče v državi. međe v pekovskih obratili Težko je prodajati v ponedeljek enoten kruh, spečen že v soboto Maribor. 24. oktobra Prejeli ■uredbo o smo s prošnjo za objavo: Z ukrepih za preskrbo prebivalstva in voiske s kruhom se ni odredilo le mletje enotne moke in peke ljudskega kruha iz te moke. marveč se ie v oskov-sklh obranih ukinilo tudi nočno delo in odredila novost v naši državi, da se sme prodajati ljudski kruh dan po peki. Z dnem 9 sept.. ko ie stopila uredba v veljavo, niso imeli mlini še enotne moke in preteklo ie več ko mesec dni. da se je mogla uredba dejansko izvajati Sprva se ni vedelo, se li sme peči dosedanje drobno pecivo iz bele moke in sveže orodsiati. Tudi ne. kateri čas se v pekovskih obratih smatra za nočni in kdaj na1 se zju-traj prične z delom v pekama h. Nekateri so se poslužili zakena o zaščiti delavcev, ki dovoliu je v- pekarnah, kier ie Drenove-dano nočno delo. oričetek dela ob 4 uri. drugi pa so smatrali, da bi najbolj odg">-variala 7. ura za oričetek dela v nekar-r.r.h. Določanje cen kruhu prepušča uredba oblast v om prve stopnje. V enem Sresti s-4 je določila cena ljudskemu k-iihu ra din 5.—. v dru sem din 5.50. v tretjem din 5.25. panefcod celo nori din 5.— i4 d. ceom v v teh ^rezih ni bilo bistven'h ^^r>od~>"-sMh razlogov za razliko v cenah. Tako si pre- bivalstvo v posameznih srezih ni moglo tolmačit' za k a i nai bo cena kruhu v r»ji_ novem srezu višja, kakor v sosednem. Tudi peki niso bili zadovoljni, ker ti običajno prodajajo tudi v območje drugih srezo^ ali mestnih noslavarstev. Praksa ie dalje pokazala, da ie težko prodajati enoten kruh ob ponedeljkih, če ie ta spečen že v soboto. Kruh se ie zlasti ob toplih dneh do ponedeljka pokvaril ali vsaj zgubil na okusu in užitnosti. Peki so si pomagali iz zadrege in pričeli ob po-nedeljskih z delom v pekarnah ob polnoči in še ta dan prodajali svež kruh. Oblasti so to tolerirale. Ban banovine Hrvatske ie celo izdal uredbo, da se sme pričeti z delom o»b ponedelikih in dnevih po praznikih o polnoči. Ban naše banovine pa se je na prošnjo pekovskih mojstrov obrnil za pojasnilo na ministrstvo za trgovino in industrijo, ki ie z odločbo z dne 5. t. m odredilo, da ie nočno delo v pekarnah prepovedano, sme pa se v soboto ali dan pred prazniki iziemoma delati 4 ure dalje in to. da se z jutra i prične oreie. ali končuje delo pozneje. Prodaja svežega ljudskega kruha pa ie ob Donedeijk'h prepovedana, prva določba zopet ni jasna. *e li sme ob sobotah pričeti o polnoči, ali končati v nedelio ob dveh ziutrai če ie dovoljeno delati ob navedenih dneh od 4. do 22. Tudi to bi bilo kršenie nočnega dela. Mariborske In okoliške novice — C^ne me*s3 v Mariboru. V smislu poročila o mariborskem živinskem sejmu dne 22. t. m. so cene mesu sledeče: volovsko meso prve vrste 16 do 18 din. druge vrste 13 do 15 din, meso bikov, krav in tellc 12 do 18 din, telečje meso prve vrste 12 do IS, din. telečje meso druge vrste 12 do 16. svinjsko meso sveže 21 do 22 din za kg. Prihodnji živinski sejem bo 29. oktobra t. L — Dve smrtni žrtvi avtomobllsKc nesreče- Pri Prevaljah se je prevrnil neki tovorni avto. Pri tem sta dobila senrtne poškodbe dva delavca, Id sta med vožnjo stopila na tovorni avto. Njima identiteta še ni dognana. Komisija je ugotovila podrobne okoliščine usodne prometne nesreče. — Posestva Iz rok v roke. Veleposestnik ter industrijalec Ivan Veržun iz MeŽe je kupil posestvo g. Ivana Križnika iz Pre-valj. — Pobreske novice. Fobrežanl pričakujemo z velikim zanimanjem prvo mladinsko akademijo naših Sokolov, ki bo v nedeljo v Sokolikem domu. Podprimo idealna stremljenja nagega pobreškega sokol-stva in se v čim večjem številu odzovimo njegovemu vabilu. — Razne vestL Delavcu Francu Vodniku iz Košakov je izginil med delom v Dvor-šakovi ulici 1000 din vreden plašč. lz Kur-nika v Malgajevl ulici 3 so neznani tatovi ukradli 3 kokosi in ima železničar Ignacij Nussdorfer okoli 150 din škode. Na Ore-škem obrežju je neki enovprežni voz povozil posestniškega sina Ivana Majcna iz Velike Nedelje, ki je ležal na pešpoti. Voz je šel Majenu preko nog in je dobil k sreči le lažje poškodbe. Na Ptujski cesti so našli sedlo motornega kolesa, ki ga dobi lastnik na policiji. — Na slivniški pošti je bila uvedena telefonska služba. _ D revi zaključek šahovskega prvenstvenega tekmovanja. Sklepno šahovsko tekmovanje za prvenstvo Maribora v organizaciji šahovske sekcije SK železničarja bo drevi ob običajni uri. Po pred-snočnjem kolu je stanje pred sklepnim tekmovanjem sledeče: Dasko 8. prof. Stu-pan 7 Maroti 6, Regoršek in Marvin 5 in pol, ketlš in Bres 4. Blen 3 in pol, Babic 3, Nosan 2, Certalic 1 in poL — Svojega tovariša delavca je o kradel. Najogabnejša tatvina je pač ta, če revež reveža okrade. Na Lešah pri Prevaljah sta dva delavca, ki hodita skupaj na delo. Neko jutro pride Polovišek Alojzij k tovarišu Kolencu Ivanu, ki stanuje v sosednem Valmjaku. ga klicat, da gresta skupaj na delo. Kolenca pa trenutno ni bilo doma. Ta prilika je iz dobrega tovariša napravila — tatu. Vzel mu je 1 kg svinjske masti. 25 kg pšenične moke. zraven tega Se nekaj obleke in perila. Vse skupaj je bilo vredno 215 din. Polovišek je izprva to svoje nečedno dejanje tajil, potem šele ko je videl, da mu to nič ne pomaga, je priznal. Pa je v tem priznanju zagrešil novo nečednost: obdolžil je namreč svojo stano-dajalko. kakor da je njej ukradena živila izročil. S to obdolžitvijo pa je le samemu sebi Škodoval. Lepše in bolje zanj bi bilo, da bi Ml vsaj po dejanju že prijet, skesano priznal in skudai povrniti, kar je na tovarišu zagTešil. _ Izgnan bo iz naše države 251etni Miroslav Krapil iz Zagreba in sicer ko bo prestal zaporno kazen 8 mesecev, na katero je bil včeraj dopoldne obsojen pred mnlim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Krapil Je namreč ukradel 23. avgusta t. 1. iz tukajšnje kavarne >Astoria« Maksu Samcu 18C0 din vreden plašč, v Celju pa je ukradel moško kolo ter oboje prodal. _ Razočarana je bila služkinja tvoml- čarja Avgusta Cotiča, stanujočega v Pi-puševi ulici 12, ko je kuhala v pralnici 2 in pol kg svinjskin pljuč. Ko se je za trenutek odstranila iz pralnice, je neznani zlikovec 'z kotla pobasal pljuča ter pobegnil. Za tatom poizvedujejo. — Drzen t»t se je vtihotapil v stanovanje finančnega nadpreglecmika Simončiča na Glavnem trgu 24. Prebrskal je vse omare in je našel v kuhinjski omari 500 din gotovine ter s plenom neopaženo izginil. — Nočno lekarniško službo imata še danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, teL 28—12, ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti S3, tel. 22—13. — Nepoštena služkinja je 331etna Ivanka Pak iz Celja, ki je bila od jeseni 1930 Pa do februarja U L aagorieaa, pri Fistrav- čevih v Mariboru. V omenjenem času pa je svoji delodajalki ukradla razne predmete ter nato pobegnila. Včeraj dopoldne se je morala Pakova zagovarjati pred malim kazenskim sen.-tom mariborskega okrožr ga sodit—, ki jo je obsodil na 2 meseca in 10 dni strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. — Goljufu je nasedel stavbenik Alojz Peklar, h kateremu je prišel neki moški, ki se je izdajal za Matijo Kudra ter stavbenika zaprosil, naj mu posodi 300 din, češ da je naroČil v Dervuškovi opekarni opeke za svojo novo stavbo, pa mu za izplačilo računa manjka 300 din, G. Peklar je v veri, da odgovarjajo možakarjeve navedbe resnici, prošnji ustregel, pozneje pa je dognal, da je nasedel goljufu, za katerim poizveduje policija. — Navdušenje ni vedno dobro. Kakor smo že poročali ob priliki nedeljske nogometne prvenstvene tekme med ISSK Mariborom in SK Ljubljano, občinstvo ni bilo zado\rol,ino s sojenjem nogometnega sodnika g. Presingerja iz Celja. Slišali so se razni očitki, ki so prišli tudi na uho službujočemu stiažniku, ki je dva mladeniča v starosti 18 in 20 let ovadil zaradi nedostojnega vedenja na javnem prostoru. Policija je sedaj oba prevneta navijalca kaznovala, in sicer vsakega na 500 din globe, v primeru neizterljivosti pa na 10 dni zapora. — Izlet v Prekmurje, Turistični odsek Turing kluba v Mariboru priredi v nedeljo dne 27. t. m. izlet z železnico iz Maribora v Prekmurje. V programu je predviden obisk in ogled Murske Sobote, opoldne pa nadaljujejo izletniki vranjo do Gornjih Pe-trovec, od koder napravijo kratek peš izlet do stare cerkve v G. Petrovcih, kjer se nudi krasen razgled po vsem \Tzhodnem Goričkem. S tem izletom želi Turing klub svojemu članstvu in prijateljem kluba nuditi možnost, da spoznajo lepote našega Prekmurja in prav posebno mikavnosti Go-ričkega Prekmurja. ki ga naši turisti še premalo poznajo. — Izletniki o-potujejo iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.27 in se vrnejo zvečer oh 21.49 — Prijave sprejema klub najkasneje do sobote opoldne v pisarni »Putnika.«, Maribor, Trg svobode-Grad. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ivan Golinar, kotlar držav, železnic, ln Albertina Koren, tkalka: Stanislav Puhar, tovarniški delavec, in Marija Cucek, postrežnica; Josip Gosak, ključavničar državnih železnic, in Katarina Aubersek; dr. Alojzij Grzetič, zdrav- nik in Zora Rupena, dipl. filozafka; Albin Mlač, jetniški paznik, in Albina Vertač-nik. šivilja; Karel Som rek, mizarski pomočnik, in Elizabeta Drozg, kuharica; Josip Andrašič, gost ličar, ln Terezija Ka-šel, zasebnica; Franc Horvat, privatni uradnik, in Danica Ivanuša, zasebni«*; Franc Mihorko. delavec, in Julijana Pre-gel; Josip Potočnik, zidar, m Antonija Ko-kol, tkalka; Stanislav Potočnik, tovarniški delavec, in Roza Lorbek, postrežnica. Bilo srečno! — Me^i zdravnikov uradnikov za splošno p rak So v Mariboru je razpisal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in je rok za vlaganje prošenj do 6. novembra. — Ustavljen obrat, železouvarna, ki je obratovala v Novi vasi, je zaradi težkoč ustavila nadaljnje obratovanje. — Javno predavanje bo drevi ob 20. pri »Zamorcu«. Predava %ir. Avgust Reisman o novi naredbi, ki določa minimalne plače za privatne in trgovske nameščence. — Delavstvo v b°rbi za boljše življenje. Dolgotrajna pogajanja med lastniki Po-gačnikove železarne v Rušah in zastopniki delavstva so se zaključila z delnim uspehom. V smislu sporazuma bodo dobili kovači profesionisti 6 do 8 din na uro. pomožni delavci 5.50, vajenci 2 do 3 din na uro. Nadaljujejo se pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj pravično uredi delovno razmerje v omenjenem obratu. — 180 rudarjev ima kruh in zaslužek pri premogovniku na Holmecu. ki je začel obratovati. Zaposlitev je dobilo tudi precej brezposelnih rudarjev iz leškega premogovnika ob meji. — Kakšen je bil srednjeveški Maribor. O tej temi predava drevi ob 20. v Ljudski univerzi prof. Franjo Bas. Njegova izvajanja bodo pojasnjevali načrti, ki prikazujejo srednjeveški Maribor. — Predstava »Konec poti«, ki bi jo naj igrala dramatična šola g. Vladimirja Skr-binška v ponedeljek 28. t. m. je iz tehničnih razlogov preložena na sredo 30 t. m. ob 20. Inscenacijo je dobrohotno izdelal g. ing. Maks Klad. Material za inscenacijo je darovala tvrdka Ing. šlajmer in Jelene. — Vl°milec je odnesel 4700 din. V hiši Puklja Ivana v Cigonci pri SI Bistrici je bilo vlomljeno v stanovanje. Vlomilec je moral vedeti, da se nahaja v stanovanju, obstoječem iz več sob večja vsota gotovine. Ko je vse prebrskal je našel vsega skupaj za 4700 din gotovi: -; od tega /.noska pa prip .da 2500 din Paskolu Jakobu, ki je dal svoj denar Puklu shraniti za čas. ko se on nahaja na orržnih vajah. Kdo je vlomilec in tat? Na licu mesta nobenih sledov. Pa je orožništvo v Slov. Bistrici kmalu prišlo na prvo sled. Ugotovili so namreč, da je bil pred to tatvino v Avgu-štinovi gostilni v SI. Bistrici sumljiv Človek v rjavi obleki in razoglav, a da ga je spoznala 121etna deklica, ki se je pred tem nahajala pri sorodnikih v Slov. Konjicah, kjer je videla, kako so orožniki gnali baš tega snmljivca. In to naj bt bil znani potepuh Horvat Alojz iz Križevcev. katerega zdaj zasledujejo vse orožniške postaje. — Kako %\ je Izposodil voz »zapravljiv- ček<^. Osrpjnik Zdravko iz Ribnice na Pohorju bi se bil rad peljal z vozom >zaprav-Ijivčkom« v Vuhred. Prišel je do Slinkaria pri Sv. Antonu prosit da mu posodi tak voz. ki ga takoj pripelje nepoškodovanega nazaj. Slinkar mu je res svojega zaprav-ljivčka zaupal in Čakal na povrnitev. Toda minil je dogovorjeni rok. a zapravljivčka še od nikoder ni bilo. »ZapravljivČek« pa med tem nikakor ni zapravljal časa. Izpo- soditelj je skrbel za to, da je ta voz kar na svojo roko izposodil svojemu znancu, ki se mu je tudi zahotela vožnja s »zapravi jivčkom«. Bog zna koliko časa bi bil ubogi »zapravljivčekc še romal med pohorskimi hribi in zgornjo Dravsko dolino, da ga ni njegov gospodar zasačil, ko seje Osrajnik na njem vozil najbrže zopet v Vuhred in ga je pot peljala blizu mimo Slin-karja. Napravil je kratek proces; vzel "1 je voz kar tam na poti in ga spravil ^ mov. To pa je Osrajnika tako razjezilo, da je prišel za »zapravljivčkom« in si je svojo jezo ohladil z verigo, ki jo je vzel s seboj. ■ ^ i* t 9 i J A — Napovedovalci o**tre zime. G. M. 3u- mak iz Ljut, .nera je poslal mariborskemu preparatorju g. Francu VVallnerju izredno lep eksempla. gavrana, ki je sicer zelo redek gost v naših krajih in o katerem pravijo, da je napovedovalec ostre in hude zime. — Naša mlada gledališka generacija, ki poteka iz dramske šole g. V. Skrbinška, bo uprizorila v sredo 30. tega m. ob 20. uri v Narodnem gledališču v Mariboru znano vojno dramo v šestih slikah >Ko-nec poti« v odličnem Župančičevem prevodu in v režiji g. V. Skrbinška. Nastopijo Joško Lukeš. Stane LedLnek, Maks Planine, Franjo Kumer. Boris Brunčko, Jožef BabiČ. Danilo Turk. Božo Podkrajšek, Silvo Kager in Milan Venišnik. — Okr»đcui minoriti. v zadnjem času se opažajo številne poljske tatvine. Med drugim so oškodovani tudi ptujski mino-riti. ki imajo v Sti.Uiju svoje njive. Zaradi pokradenih poljskih pridelkov jc okoli 1000 din škode. — Krvava trgatvena veselica. V Paci-nju na Dravskem polju je bila zbrana mladina na neki trgatveni veselici Sredi veselega razpoloženja so se čule pikre opazke. Sledil je spopad, prei vanje, gneča in f.^ično obračunavanje. Na bojišču sta obležala vsa krvava 34!etnl Alojzij Savec. ki ima prestreljeno levo nogo. in 161etni posestniški sin ^ranc Petrovič, ki je zaboden v desno no^o. Orožniki razčiščujejo krvavo zadevo. Petek, 25. oktobra: zaprto. Sobota, 26. oktobra ob 20.: »Nenavaden človek«. Red A. Nedelja, 27. oktobra ob 15.: Vdova Rošlin-ka. Znižane cene. Ob 20.: Nenavaden človek. * Prva popoldanska gledališka predstava v tej sezoni bo to nedeljo 27. t. m. ob 15. Uprizori se Golarjeva zabavna veseloigra »Vdova Rošlinka« z go. Zakrajskovo v naslovni ulogi. Veljajo znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 26. t. m. bo druga ponovitev v prvih dveh predstavah zelo simpatično sprejete Senečičeve tragikomedije »Nenavaden človek*. Na vrsto pride red A. — V nedeljo bo ob znižanih cenah prva letošnja popoldanska predstava s se veuno priljubljeno veselo ljudsko igro »Vdova Roš-Iinka«, zvečer pa se prvič v nedeljo ponovi Senečičeva tragikomedi.ia »Nenavaden človek«, ki bo z ozirom na dosedanje uspehe gotovo ugajala tudi nedeljskim obiskovalcem. Za 12*50$ din ponaredili bankovcev v steklenici * Zanimiv epilog v preiskavi proti posiarejalce^si in razpečevalcem ponarejenih 500 dinarskih bankovcev Radvanie. 24. oktobra Iz Radvania smo prejeli sledeče zanimivo poročilo: 2ena zloglasnega falzifikatoria J. Gra-šiča. ki ie že na varnem, stanu ie nedaleč od Radvania. Med ljudmi so krožue najrazličnejše govorice in namigovanja. Češ da so pri GrašiČevih se skriti ponareieni 500dinarski bankovci. To stvar so sedaj temellito ln usoešno razčistili oreani lavne varnosti. H GrašiČevim ie namreč prišel neki Grašičev znanec. Sooročii i i le. da ie dobil kupca, ki ie pripravlien odkupiti Droti orimerni dogovorjeni ceni ponarejene 500 din bankovce, kolkor iih ima na razpolaso. Grašičeva ie znancu svo^ga moža zaupala, da ima še neka i falzificiranih bankovcev. Prinesla ie v ku-hinio hermetično zaorto steklenico za vkuhavanie sadja. V steklenici so bili 'e-po shranjeni 500 dinarski bankovci, biio jih ie 25. Po dogovoru sta se Grašičeva in znanec nienega moža sešla v mestnem parku, kamor nai bi prišel tudi kunec. Toda očividno sta zakasnila uro. pohitela sta na glavni kolodvor, da še dobita kup-i ca. Na glavnem kolodvoru oa 90 organi iavne varnosti postali roznrni na Graši-čevo ženo. Niihovo zanimanie se ie osredotočilo predvsem na za\vi. ki ga ie držala Grašičeva v desnici. Grašičeva je morala odgrniti pokov steklenice za vkuhavanie sadia. v ka'erem ie bilo 25 ponarejenih 50U dinarskih bankovcev. Falzi-ficirane bankovce so organi javne va;no-sti zaplenili. Grašićno in njenega sprem-lievalca x>a aretirali. Razen tega ie sledila aretaciia še dveh znank Grašičeve žene in sicer neke Ane Kovačeve in Pavle Let-nerjeve. Obe sta osumljeni sovednosti. Organi javnega reda nadaliujeio s o.e-iskavo. Nam Radvaničanom na se ie odvalil velik kamen od srca. sai smo kar slutili, da ni bilo pri Grašičevih vse v redu. Iz Celja —c Obupno dejanje. V sredo si je 2-ilet-ni mesarski pomočnik Oskar Falte iz Gornjega grada prerezal z nožem vrat. Obu-panca so prepeljali v celjsko bolnico. Njegove poškodbe so hude je pa upanje, da bo okreval. Vz^-ok njegovega dejanja ni zran. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložiti znamko. — Popustov za maie oglase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek s.— din PRVOVRSTNO CEPLJENO TRSJE divjake korenjake, na ružnih podlagah, nudi Žiher Vranjo, Zamušani, Sv Marjet t, Mo-škanjcl. Zahtevajte c nik! 2333 Oglaša) male »£las< w Slovenski Kart Ker «h> ■ mjoeoejsll CENJENIH ODJEMALCEM sporočam, da tudi po moževi smrti sprejemam za praznike vseh svetnikov naroČila za vence ln za oskrbovanje grobov. Se priporoča tudi za nadalje Štefka Brložnik, vrtnarstvo — Brežice. 2441 Seseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek H. din »1» •lVAu Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KUPUJEM IN PRODAJAM •abljene Čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. K L AV2 KR Vosnjakova 4. 2437 PRODAM 1 stoječ štedilnik »Lutz« 1 kopalno peč, zelo dobro, 1 pečico (gasperček), 1 zložljivo posteljo, Skoro novo. Vodnikova c. 12/1., siška. 2447 TOVORNI AVTO" >Ford« v prav dobrem stanju, kompleten, z vsemi gumami, zelo poceni naprodaj. — Jugo-promet, Golob, Celje — telefon 273. 2448 BRIVSKO-FRIZERSKEGA POMOČNIKA dobro Izurjenega, tsčem. Nastop takoj Hrana m stanovanje v hisl. Plača po dogovoru. Ivanka Scl-znik, Celje, Kralja Petra cesta 11. 2142 NARODNA liSKARNA I L3UBL3ANA I o Stadiona naj bri bila dvotirna, od tu do >Ruskega carja« pa enotirna. Prestopanje pri žel. prelazu bi bilo seveda neprijetno in to še posebno v deževnem in zimskem času. Stanje pa bi bilo vseeno v veliki meri zboljšano, ker se ljudje raje poslužujejo tramvajev ko avtobusov. V vsakem pogledu neprimerno boljša, čeprav nekoliko dražja, bi bila druga rešitev in sicer uvedba trollevbusov. To najmodernejše prometno sredstvo, bi bilo še posebno primerno za obratovanje na ravni in široki Tvrševi cestu Polaganje tračnic bi seveda odpadlo, ker jih trollevbus ne rabi in tako bi odpadlo tudi prestopanje pri železniškem prelazu. Trollevbus se more tudi svobodnejše kretati, ima večjo hitrost in tudi večjo udobnost kakor pa tramvaj. Je prostornejši in ima obložene sedeže. Ne glede na to, da je trollevbus dražji od tramvaja (izdelava in obraba pnevmatik). bd morala tramvajska uprava nabaviti nekaj takih voz, da bi bilo končno rešeno vprašanje, nad katerim so za Bežigradom in na Jezici že davno obupali. V Beogradu zamenjujejo celo nekatere ob- stoječe tramvajske proge s trollevbiisi, večje število pa so jih naročili tudi v Sarajevu. OSTALA NEREŠENA VPRAŠANJA Razen zveze z Jezico, bi bila nujna realizacija Še nekaterih novih tramva jakih prog, ki bd v polni meri ustrezale naglemu razvoju našega mesta. Od Ambroževega trga bi bilo vsekakor potrebno izpeljati tramvajsko progo po Poljanski cesti ni-mo Marjanišča. vojašnice mestne klavnice Cez železniški prelaz in Hradeckega most do konca Hradeckega ceste. Nova proga bi imela največ dve izogibalisci in bi bila gotovo donosna. Kaže pa, da na graditev te proge sploh ne mislijo saj je mestna občina nedavno tlakovala del Poljanske ceste z granitnimi kockami. Nujno potrebna bi bila tudi zgraditev nove proge od Gradišča pc Goru povi ulici do Gradaščice in ob Gradaščici čez trnovski most po Karunovi ulici do Konjušnice, S to progo bi se v veliki meri ustreglo prebivalcem Mirja. Kolezije in Trnovega. Tudi bi ne zahtevala prevelikih stroškov, ker bi bila enotirna, z enim izogiba liscem in so vse ulice, po katerih bi bila speljana, še netlakovane. Te tri proge so glede na nagli razvoj naše bele Ljubljane nujno potrebne in bi za nekaj let popolnoma ustrezale potrebam. Seveda bo treba pozneje zgraditi progo od križišča BJeiwedsove in Tržaške ceste, po Groharjevi cesti čez Gradasčico in po projektirani cesti do Opekarske ceste in po slednji čez Prule do dolenjske proge. Nujno potrebna je tudi položitev drugega tira od tovarne Union do remize in zgraditev »pahljač« na vseh skrajnih točkah obstoječih prog. >Pahljačo« ima sedaj samo proga Sv. Kriz. Prav tako je tudi potrebno povečanje vozovnega parka in sicer primanjkuje tako motornih, kakor priklopnih voz. Slednjih ljubljanski tramvaj prav za prav nima. Kakor vemo, jih grade sedaj 12. kar je pa vsekakor premalo. Ljubljanski tramvaj ima še to posebnost, da se kar na štirih krajih križa z železniško progo. Edino v enem primeru s podvozom. Krvava nedelja pri Sv. Ani v Slovenskih goricah Strasni prizori bitke s sekirami — En pretepač mrtev, več ranjenih Maribor, 24. oktobra Ze o navadnem pretepu prva poročila ne morejo biti točna. Zadevne ugotovitve zahtevajo svoj čas. To velja še tembolj za tak strašen poboj, kakor ga je v sramoto dobrega imena Slovenskih goric morala v nedeljo doživeti Sv. Ana pri Cmureku. Bili so prizori — zlasti oni s sekirami —, da jih niti možje z močnimi živci niso mogli do konca gledati. šele včeraj je v Maribor dospelo prvo, kolikor mogoče zanesljivejše poročilo, kakor so mogla biti prva, tudi v listih natisnjena poročila. Na podlagi teh, uradno ugotovljenih poročil je bila že predzgodo-vina vse te ljudske žaloigre precej drugačna, kakor jo slikajo prva poročila. Zaradi posebne važnosti te predzgodovine jo v izvlečku iznašamo, kakor sledi: V nedeljo dopoldne so se pred cerkvijo Sv. Ane med drugimi zbirali tudi fantje iz sosednjih vasi. V usodni skupini teh fantov se je zbralo sedem fantov, in sicer: Franc Ankovič iz Zerjavcev, Frid. Venta iz Velke. Aiojizij Dajčman iz žitnice. Jože Bauman tudi iz Žitnice, Anton Žadler iz šmartna. Jože Ajhman in Maks Polič iz Dražen. Najstarejši med njimi je Venta (26 let), za njim Ankovič (22 let), najmlajši je Polič (17 let), ostali so okrog 20-letniki. Domači fantje, večinoma sinovi posestnikov. Na videz so prišli k dopoldanski službi božji, a v resnici pa na pijančevanje in poboj. Namesto v cerkev kakor drugi, so se takoj podali v gostilno odsotnega Breznika, ki ga je nadomestoval njegov zet Janez Kraner. Spočetka ni bilo nič hudega. Med pijačo so imeli svoje razgovore. Ko pa jih je alkohol razvnel — izpili so 15 1 vina — so se kar vidoma razdivjali. Najprej v medsebojnih prerekanjih, pri katerih so že mislili na nož. s katerim so zagrozili celo Kranerjevi ženi Kristini, najbrže ker jih je skušala pomiriti. Kraner se je, kakor v zli slutnji, kaj se bo Lz tega prvega zla še porodilo, na vso moč trudil, da je pijane fante spravil ven iz gostilne. Namesto domov h kosilu, pa so se podali v drugo, Senekovičevo gostilno. Na svojo prvo zahtevo so še dobili vino. Ker pa so se pričeli zopet prepirati in razsajati, jim Senekovič ni hotel več dati pijače, ki so jo še zahtevah. To pa je bila zanje iskra za ogenj v strehi. Kot divjaki so začeli raabijati steklenice, kozarce, mize in stole, sploh vse. kar jim je prišlo v roke: naposled so kar jurišali na točilnico In jo vso razbili. Napravili so za 500 din škode samo s tem razbijanjem. Pognani tudi iz te gostilne — medtem je prišel že čas za popoldansko božjo službo v cerkvi — sta se najprej podala na dvorišče pred cerkvijo Ankovič in Venta. Njima sta sledila tudi Bauman in Dajčman. Kako je bilo z ostalimi tremi (zadler, Ajhman in Polič), to se bo šele ugotovilo. Oni trdijo, da se glavne krvave bitke pred cerkvijo niso udeležili. Taka, v kratkih obrisih podana, je bila predzgodovina žaloigre. ki je šele sledila — pred cerkvijo, med božjo službo. KRVAVA BITKA S SEKIRAMI Po tem drugem poročilu je imenovana četvorica pred cerkvijo našla skupino domačih fantov; med njimi so bili: Anton Bračko iz Frole, Janez šober iz Bačke in Jože Lampl iz Krihenberga. Za sedaj še ni ugotovljeno, kaj je dalo povod za tako krvavo bitko z nesrečnim izidom. Očividci so videli le posamezne prizore, a glavnih niso mogli zasledovati do konca, tako grozno je bilo videti, kako se je v zraku bliskala ostrina ene ali baje celo več sekir. Baje je imel sekiro v roki najprej Bračko ter je z njo ogražal Ankoviča. Ta pa da mu jo je izvil iz rok in jo sam zavihtel proti Bračku in z njo zamaiinil po njem. Pod strašno težo tega zamahi jaja se je Bračko ves v krvi zgrudil in kmalu v nezavesti izdihnil. Podivjanost pijancev se pa s to smrtno žrtvijo še ni zadovoljila. »Bitka« je trajala dalje. Nadaljnja žrtev, Janez Kavčič iz Bočkove, ogrožen z nožem in sekiro, se je v kritičnem trenutku še pravočasno zatekel v cerkev s tako silo. da so se ljudje, ki so bili pri božji službi, prestrašili. Da se ni v pravem času rešil, bi ga bil Dajčman pobil s sekiro. Bauman, ki je ranil Kavčiča z nožem, se je spravil z nožem tudi nad farovškega hlapca Franceta Vodenika, ki je mirno sta.1 pred hlevom. Med huje ranjenimi sta Lampl in šober, ki je bil zaboden v rebra, medtem ko je Lampl dobil udarce z ročico po glavi. Iz tega drugega poročila se da glede glavnih krivcev že zdaj upravičeno sklepati, da jih je iskati med četvorico, ki se je podala iz Senekovičeve gostilne pred cerkev ter tam bržkone brez posebnega vzroka pričela divjaško bitko. Ce je imel nesrečni Bračko res prvi v roki sekiro, jo je gotovo rabil le kot silobran nasproti trem podivjanim napadalcem. Sicer pa čakamo nadaljnjih poročil iz naknadnih zanesljivih ugotovitev. Iz Zagorja — Motorno brizgalno so v sob to popoldne blagoslovili pred domom gasilske čete. Ob navzočnosti občinstva ter kumov ravnatelia TPD inž. g. Silva Burgeria in predsednika občine g. Antena Prosenca in številnih članov gasilstva ie blagoslov opravil zagorski dekan g. Markež Franc. V svojem origodnem govoru se ie načelnik čete. učitelj g. Franc Klun zahvalil občini za votirani znesek 22.000 dinarjev iz fonda za zgradbo gasilskega doma ter TPD. ki je naklonila znesek 5000 dinarjev. Nato je izročil zaslužnemu pionirju našega gasilstva g. Janku Hočevarju ter četnemu dolgoletnemu vzornemu blagajniku e. Antonu Uletu križca za zasluge kot priznanje gasilske zajednice. V nedeljo r>a se ie v Sokolskem domu vršila dobro obiskana veselica, katere čisti dohodek bo šel za izpopolnitev inventaria. — Tatvina. Tat ie nedavno obiskal kolonijo naših rudarjev v Toplicah. Za mraka ie izpred hiše odnesel nekai o rila in obleke, ki se ie še sušila na vrveh, oar čevljev, metlo, škaf in še drugo drobnarijo. Menda ie ta migliai dovoli zgovoren da so za nekai časa minili časi. ko ie lahko stalo perilo čez noč zunai in da bo treba boli paziti na imovino. — šahovski klub »Zagorje« ie s potrditvijo pravil začel pravno obstojati. Ni vezan na SK Svobodo kot ie bilo sprva nameravano in obiavlieno ter ie želeti, da se posebno mlajši rod v klub vpiše ter posveti šahovski igri. ki krepi voljo ter bistri, in torei v največji meri pomaga izgraditi značaje. . Sokolski oder bo temeljito prenovljen, da ga ne bo spoznati. Načrt preureditve, tako scenske kot razsvet java je napravil gledališki igralec :n praktik g. Valo Bratina. Ustrezal bo sodobnim zahtevam odra ter omogočil nemoten potek brez dolgih odmorov kakor tudi učinkovito scene-rijo. Dramska družina Sokola že študira Kreftove »Celiske grofe«, s katerimi bo prenoviieni oder začel novo sezono. — Planinsko slavje oreteklo nedeVio na Sv. gori ie v zvezi s Drekrasnim vremenom privabilo na to skoro najlepšo izletno točko Zasavja izredno število navdušenih planincev od blizu in daleč. Mimo običajna seje društva ie veljala glavna pozornost velikemu rezljanemu napisu »Tomazinova koča« ter velikemu. nrav tako z znanjem in okusom ter spretnostjo rezljanemu planinskemu emblemu, kar vse ie izražal, montiral in prebarval agilni, vztrajni in iznajdljivi zagorski učitelj g. Adalbert Potočnik, ki ie kot posebno priznanj.? kar na mestu preiel štiri naročila za embN me planinskim kočam nekje na Štajerskem. Izkoristite lepo zlato iesen in oglede st tudi to lepo delo. ki ie v poseben okras že itak lepe planinske koče na Sv. gori. — Sokolska skupščina. 51. po številu se bo vršila v nedeljo 27 oktobra ob 14. uri v mali dvorani Sokolskega doma z običajnim dnevnim redom. — Na pedagošk0 §oIo v Begradu ie bil sprejet in je že t jaka i odpotoval član učiteljskega zbora loške šole e. Korošec Drago s čimer sta pevska /bora »I oški glas« in »Triglav« ob svoiesa pridneea pevo-vodjo. Požiralec črepinj in znanost Za 70.OOO dolarjev je prodal svojo glavo, pozi' ralnik, želodec in črevp Pedro Ramirez. 281etni poklicni požiralec črepinj, ie bil v zadnjih treh letih vsakdanji pojav v soseščini kongresnega poslopja. katerega si orebivalci mesta Buenos Anesa brez njega sploh niso mogli več misliti Radovedneži so se zbirali vsak dan okros njega in občudovali njegovo umetnost. V zobeh ie krivil železno palico in iz železnih verig se ie znal izmotati kakor postrv iz rok nerodnega ribiča Največia niegova atrakciia ie pa bila poziranje črepini Vpričo gledalcev ie požrl pest steklenih drobcev kakor da ie maline Tako se ie Pedro Ramirez preživljal še precei dobro ker so iiudie v takih primerih radodarni. Letos poleti se ie pa siromašnemu požiralcu črepini nasmehnila sreča Nekega dne. ko se ie zonet producira! s svojo umetnostjo ie 1 istooil k njemu debelu-hast gospod, se mu predstavil kot ameriški zdravnik iz Baltimora in izjavil, da se zelo zanima za niegovo umetnost, še boli Da za niegovo telo PriDravlien ie bil kupiti niegovo glavo in poži^-alnik in plačati oboie precei drago Ramire/ ie bil prepričan, da se mož šali ? njim To mu ie povedal in mu svetoval nai raif gre svoio pot Zdravnik se pa ni da1 odpraviti Povedal ie Argentincu, da bi vzel niegovo glavo seveda šele 00 njegovi smrti. Zdai bi mu zadostovalo da bi samo dovohil. da bi 00 smrti ooslali niegnv^ glavo v znanstveni zavo^ v Washington da bi io profesori; proučili Ramirez še vedno ni razumel kai hnče mož od niega in smeie mu ie svetoval nai raie pošlie proffsoriem svoio glavo in sicer čimnrei. Odločno ?a ie zavrnil nai ga pusti pri miru. Američan ie sn^znal da ne bo nič s kupčijo, ki i o ie h^+el sMen^i s požiralcem črepini Pedro ie bil prepričan, da se norčuie, iz niega Dnip dan i3 pa prišel zdravnik zopet in silil ie vani, I lepe denarce. nai mu proda svoio glavo, češ da to ni nič nenavadnega. Nedavno se ie zgodilo nekai podobnega v Italiji V toskanskem muzeju ie na lastne oči videl okostnjak, ki ie pripadal Italijanu Marionu Palazzlu. Le ta ie prodal svoi okostnjak raziskovalcem in dobil je zani 10.000 lir. Ramediz bi pa mogel dobiti za svoio glavo 20.000 dolarjev. Ko ie Pedro zaslišal to. se ie nezaupljivo ozrl na zdravnika in se popraskal za ušesom Dvajset tisoč dolariev to je že lep denar. Toliko nai bi bila vredna niegova glava? Sai bi vse svoie živlienie ne mogel zaslužiti toliko. — Dobro, ie pritrdil slednjič, velja, toda kdai dobim denar? — Pet tisoč dolarjev dobita takoj, ostanek bo pa izplačan po vaši smrti vašim svojcem. — ie odgovoril Američan. Pedro ie bil razočaran. Samo četrtino nai bi dobil? — Tedai se ie pa srx>mniL da živi njegova mati v zelo tesnih razmerah nekje na kmetih. In ob spominu na njo ie sklenil čudno kupčijo. Napisana je bila pogodba in Pedru ie od vose j a drhtela roka. ko io ie podpisoval. Po opc-tovanem prečitaniu ie dobil izplačanih pet tisoč dolariev. in potem ni več požiral črepini. Človeku, ki proda svoio glavo, se ni treba več ukvariati f takimi rečmi Minili so trije tedni. Nek.-ga iutra v avgusta ie dobil Pedro Fameriz Dismo ravnatelia Znanstveneea zavoda v Bostonu, ki se ie skliceval na kurH-n<» zdravnika iz Baltimoora in ga pros:i nai mu za 30 1MO dolariev proda svoi noži ralnik. želodec in čreva Znanost se zanima za moža ki je skozi več let požiral steklo na se mu ni zgodilo nič hudeea Ramirez ie odgovoril, da ie oriDravlien Drodat' svoi ooži'a'nk. želodec in čreva za petdeset tisoč d \ar-jev. In Američani so res pečali ta /nosek podjetnemu Argentincu Tako m^re človek s svoio glavo in želedcem zaslužiti O žabah Zaba spada med živali, ki iih ljudje nimajo radi, temveč se jih mnogi celo boje Ljudje mislijo, da so žabe garjeve, in zato se jih izogibajo. Toda kriva ie nedvomno samo zunanjost žab. kaiti žaba ie res grda žival. Ne stori pa nikomur nič hudega, nasprotno človeku ie celo koristna Zaba je zanimiva žival, o kateri ve marsikaj povedati tudi ljudsko oraznoverie. Prevladuje splošno mnenie. da žaba čisti vodo. Ljudje pravijo, da ie voda do sv. Gregorja strupena in da se ne sme nihče kopati v nji. Na dan sv Gre^oria pa baje preide strup iz vode na žabe in potem ie voda čista. Po nekod se ie še ohranilo praznoverje, da skačeio otroci pred rojstvom v podobi žabic po travnikih, kjer se preživljalo z roso. Ko dorasto odplavajo po potoku do hiš svojih roditeljev ali pa jih pobere iz vode vrana ali štorklja, da jih odnese staršem na okno. Splošno ie znano, da ima žaba lepe oči. Zato ima pa zelo nepriieten glas Pravljica pa pripoveduje, da ie imela žaba prvotno grde oči in zelo lep glas. Nekoč ie priletel k žabi slavček. ki ie imel krasne oči, toda grd glas. Potožil je svoio nesrečo. Slavček se ie smilil žabi in zato mu ie ponudila zamenjavo glasu in oči. Slavček ie oristal na to in od takrat ie slavček krali Devcev. ima pa grde oči. Zato ima pa žaba krasne izrazite oči. toda zopern glas. Žaba ima baje svoi vpliv tudi na za- ljubljence. Mnogi veruieio. da so žabe najzanesljivejši napovedo vaici vremena. Će regljajo žabe zvečer bo drugi dan lepo. Ponekod ljudje verujejo, da bo toliko tednov po veliki noči brez de>ja. kolikor tednov žabe pred veliko noćio regljajo. Ce regljajo žabe na dan sv. Gregorija bo poletje vroče. Zakaj niste multimentalist? I Izredni časi zahtevaio tudi izredna dela. Zato se zdai ves svet zanima za nauk i nekega Japonca, ki trdi. da lahko posta ne I vsak človek takozvani multimentalist. će ' se le malo potrudi. Multimentalizem cb-• stoja v tem. da lahko človek s svoi mi možgani istočasno opravlia več del. Du-: ševna storitev človeka nai bi se povečala tako, da bi istočasno čital. pisal, in se morda še zabaval. Multimentalizem ni povsem nov pojav, samo da učenjaki niso j prei delali iz niega najširšim slojem na-\ menjenega vprašanja. Mož kakor ie bil j Julij Cezar je najboljši dokaz, da multimentalizem ni nobena utonija. Cezar ie I namreč mogel istočakno čitati, pisati, go-voriti in slediti še pogovoru drugih ljudi. NA POLICIJI Star samec priteče ves upehan na policijo: — Gospodje, gospodje, nekdo mi je ukradel denarnico. — Kakšna pa je bila? — ga vpraša komisar. — No, sloka in svetlolasa ^^=== -- ________ . - "i Edmund O' Hara: Tajna 14 profesorja Morbidma Roman Zadnje ure je detektiv komaj vzdržal. Bil je tako izčrpan, da je komaj stal na nogah, ko je naenkrat začutil, kakor da bi mu bila električna struja prešinila vse telo. Kraj njega je stala neka žena in ga tiho gledala. Na sebi je imela rjav usnjen suknjič, toda Townsend je videl samo njene svetlo plave, do ramen segajoče kodre. To je bila tista plavolasa žena! To je bila nevarnost ! Townsend ni več čutil utrujenosti, krepko je uprl pogled v njeno široko, toda lepo obličje. Njuni pogledi so se za hip srečali, potem se je pa Townsend zopet obrnil k svojemu delu. _ Da to je bila nevarnost, to je bila nedvomno nevarnost. Bilo ie nevarno pogledati v brezdno teh oči, ki so na tajinstven način obetale vse in nič ... Ali je neznani prijatelj v tem svarilu govoril o tej neznani nevarnosti? Najbrž ne, toda končno bi mu mogla pretiti nevarnosti tudi od te strani. Townsend je moral pomisliti na to, da so bili trije uradniki kriminalne policije že umorjeni in da niso mogli nikomur izdati tajne svojega odkritja. Ti trije mrliči niso mogli pripovedovati, kako je bilo mogoče, da so zločinci vedno pravočasno zvedeli za pretečo nevarnost. Ali niso tudi ti trije naleteli na plavo-laso ženo, ko so hoteli izpolniti svojo nalogo? Saj samo fantaziram, — je prekinil Townsend svoje misli. Dvignil je oči in pogledal tja, kjer je stala žena čudnih oči. Ni je bilo več. In naenkrat se je zazdel detektivu njegov sum in strah smešen. — Kdo bi mogla biti ta žena? — je pomislil zdaj hladno in trezno. — Najbrž inženirka, ki je slučajno zašla v tovarniški oddelek, kjer sicer nima kaj iskati. Za žensko to itak ni nič posebnega. Prignala jo je pač radovednost. Toda naslednje dni se je ta prizor ponavljal. Redno vsak večer se je pojavila plavolasa žena v znanem suknjiču, stala je deset ali petnajst iniriut kje v njegovi bližini in ga ostro motrila. Prvotno se je Townsend bal, da bi utegnila ta žena kakorkoli odkriti njegove načrte, kmalu se je pa potolažil, da se pač zanima zanj, ker je moškL Končno se ni več zmenil za njo. Bilo je toliko drugih in važnejših stvari. Tu je bila recimo razporeditev električnih motorjev v sosedni dvorani. Vedno, kadar je hodil okrog velikih strojev, se je moral vprašati, kakšna je prav za prav njihova svrha. Brez prestanka, noč in dan, so se vrtela kolesa, neprestano so bučali jermeni strojev, čemu? Njegovo tehnično znanje je zadostovalo, da je spoznal, da storjeno delo teh strojev ni v nobenem pravem razmerju z energijo, potrošeno v ta namen. Tu je moral začeti svojo preiskavo. To je bilo jasno. Bilo je izključeno, da bi se mudil v tem prostoru nekaj časa, ne da bi postal sumljiv. Preostajala mu je torej še edina možnost, da stroje in njihove po-edine dele neopaženo fotografira. Toda v ta namen potreben fotografski aparat bi moral biti majčken, obenem pa zelo oster, da bi se lahko slike pozneje povečale. Željno je Tovvnsend mislil na svoj aparat, ki je ležal spravljen v njegovi pisalni mizi v New Yorku. Ta aparat, ki je bila za njegov objektiv dovolj velika celo gumbnica, bi mu bil zdaj najpriklad-nejši. Townsend ni imel niti denarja, niti rodnosti, da bi si tu nabavil podoben aparat. Kaj naj torej stori? Tsitega večera Townsend ni sodeloval v pogovoru z očetom Samom in Marion, ki sta mu bila že postala priljubljena navada. Sedel je v svoji sobici ter proučeval ob sveči vozne rede železnic in zračnih prog. Vprav ko je jela sveča ugašati, je bil njegov sklep storjen: naj bo še tako nevarno, on mora nazaj v New York po svoj aparat. Odpotovati je hotel v nedeljo zjutraj. Tedenska mezda bo zadostovala za vozni listek in zvečer bo že v New Torku. V pisalni mizi je imel precej denarja. In z letalom bi bil lahko v ponedeljek še pravočasno nazaj, preden se začne delo v tovarni. Nihče v tovarni ne bo vedel za njegovo odsotnost, očka Sam bo pa mislil, da je vso noč prekrokal. To bi ne bilo prav nič sum- ljivega in izrednega, saj so tudi drugi delavci izostali večkrat po cele nočL Minila sta dva dneva, ne da bi se bilo pripetilo kaj važnega. Toda v petek je nastala nepričakovana ovira: očka Sam in Marion sta nameravala v nedeljo na izlet in on naj bi ju seveda spremljal. Nekaj minut se je boril Townsend z izkušnjavo, da bi svoje potovanje za teden dni odgodil. Bilo mu je zares zelo težko odkloniti povabilo svojih dobrih prijateljev... Toda ne, na noben način ni smel sedem dni sedeti prekrižanih rok. To bi povsem nasprotovalo njegovim načelom. Razen tega je bila pa vsak dan večja nevarnost, da bi ga razkrinkalL Očka Sam je bil zelo razočaran, oči male Marion so pa zalile solze, ko je Townsend jecljaje in v zadregi govoril o neophodnosti, da poseti v nedeljo svojo daljno sorodnico, neko teto Rozalijo. — No da, kakor hočete in kakor mislite, da je prav, — je zamrmral Sam nejevoljno. — Taka grofovska tetka Rozalija ima seveda prednost. Ona je seveda važnejša kakor midva. No, da, to pač u videvam. Marion nI rekla niti besede, toda bilo mu je zelo težko ob pogledu, s katerim ga je ošinila. Detektiv je imel neprijeten občutek, kakor da je izdal dva draga prijatelja, ko je v nedeljo zjutraj vzel iz omare osnažen in polikan smoking. Stanovanje je bilo tiho in zapuščeno, kajti oče in hči sta bila odšla na izlet že zgodaj zjutraj. Marion mu je bila pustila lonček hladne kave in dva kosa z maslom namazanega kruha. Pri zajtrku je ležal listek: Urejuje Joflip B^paM £ Za Narodno Uskarno Fraa Jeraa U Za upravo in inseratni del lista Oton Christoi // Vai i Izubijam