I) •)
I
Eatolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIII. V Ljubljani 23, mal. serpana 1880.	List 30.
Anton Kutnar, pobožen kristjan, velik dobrotnik revežev.
„Pravični pa bodo vekomaj živeli in pri Gospodu je njih plačilo." Na te besede sv. pisma sem se nehoté spomnil, berž ko se je po naši fari raznesel žalostni glas, da je oči zatisnil ter umeri nepozabljivi gospod Anton Kutnar, posestnik na Pljuski, pol ure od št. Vida na veliki cesti dolenjski. Da bi se spomin tega blagega moža ohranil tudi v „Zgodnji Danici", ktero je ranjki takó rad prebiral, naj služi ta dopis. Rodil se je ranjki 3. nov. 1808 v sloveči hiši „pri Markotu", ktera je po izverstnih možčh, ki so ondi ugledali luč svetá, slavo dežele nase razširila tudi onkraj svojih mej. Visoko-častiti gospod Frančišk Ksaver Kutnar, bivši knezoškof Lavantinski in prednik slavnega Slomšeka, so bili v tej hiši rojeni, njih brat Ignacij, nekdanji župnik Boštanjski, nadalje nek drug gospod, ki so umerli kot dekan, sedanji župnik na Bučki, gosp. Ignacij Kutnar, in memo druzih tudi ravnokar umerli g. Anton Kutnar, posestnik velike kmetije na Pljuski, o kterem eden častilcev njegovih piše te-le kratke verstice: Ranjki Anton je bil ob svojem času poterjen k vojakom. Nosil je pa komaj leto in dan vojaško suknjo, ker so ga njegov oče — kakor je bilo v prejšnjih časih navadno pri premožniših hišah — odkupili od vojaščine. Iz vojaške dobe je vedel ranjki povedati zlasti to, da so ga vsi častniki radi imeli zarad njegovega mirnega in pohlevnega vedenja ter zarad njegove velike postave. Pri nekem vojaškem pregledu stal je kot naj večji pervi na kraju in stotnik mu je podaril staro dvajsetico, kar je ranjki v svoji pripro-stosti rad omenil v prijateljski družbi. Brat ranjcega Antona, gosp. Fr. Kutnar, je bil šel 1. 1824 kot dvorni kaplan slavnoznanega škofa ljubljanskega preč. g. Avguština Gruberja in pozneje metropolita Solnograškega v mesto Solnograd, in nekoliko časa kasneje se je bil podal tjekaj tudi vojaščine oproščeni Anton. Tamošnje bivanje mu je ostalo v tako ljubem spominu, da je vedno želel še enkrat pred smertjo videti staro častitljivo stolnico sv. Ruperta. Mnogo veselega in mikavnega je vedel pripovedovati o prijetnem življenju pri bratu v Solnogradu, kakó se je ondi učil nemščine, kakó je pri raznih gostijah Btregel visokim gospodom. Zlasti slavnostni obed o priliki posvečevanja tadanjega solnograškega kanonika slavnega Friderika kneza Švar-cenberga za metropolita v Solnogradu, pri kterem obedu
je stregel tudi on, mu je bil dobro v spominu in rad je pokazal obleko, ktero je imel takrat na sebi.
Leta 1831 so postali brat ranjcega kanonik in ob enem višji šolski nadzornik vse solnograške nadškofije. Vsled tega so učitelji večkrat k njim dohajali in bratu Antonu, ki je bil takrat nemščine še prav malo vajen, donasali knjige, da bi se temeljito izuril v nemškem jeziku. Zato so bile ranjkemu nemške legende svetnikov do zadnjega najljubše berilo. — Leta 1844 so bili g. Fr. Kutnar posvečeni za knezo škofa Lavantinskega; preselili so se tedaj z bratom svojim v št. Andrej na Koroško, kjer je bil prej sedež Lavantinskega škofa, pozneje 1. 1859 so ga škof Slomšek preložili v mesto Maribor na spodnje Štajersko. Naš ranjki gosp. Anton Kutnar je bil pri bratu škofu v št. Andreju oskerbnik obširnih škofovskih posestev in vedel je povedati marsikaj, kako je bilo tudi ondi prijetno in veselo, kako je hodil na planine, kjer so imeli veliko živine na paši itd. Skoda, da so g. knezoškof Fr. Kutnar vedno bolehali in so že čez dve leti, 11. marca 1846, v Gospodu zaspali. Tadanji kanonik št Andrejski g. Ant. Slomšek so jirn govorili ginljivo nagrobnico.
Že 30. maja so bili g. Anton Slomšek od kardinala in metropolita solnograškega kneza Svarcenberga imenovani ter 5. julija posvečeni za naslednika umerlemu knezo-škofu Fr. Kutnarju. Slomšek so prevzeli vse premakljivo blago ranjkega in tudi brata Antona, čigar pobožnost in poštenost je bila obče znana, so radi sprejeli v svojo službo. Le ta pa je otožen zarad bridke zgube predrazega brata želel si domu v svoj rojstni kraj na Dolenjsko. G. Anton Kutnar je vedel o škofu Slom-šeku veliko zanimivega povedati, posebno njih pridig ni mogel prehvaliti. Djal je o priliki, da so govorili tako prečudno mirno, ginljivo in na lahko, da je bil vsaki poslušalec od neke nevidne moči prisiljen paziti na vsako besedico, ki je prišla iz njih ust. Povedal je, kako so škof Slomšek, precej ko so škof postali, za družino primeren hišni red vstanovili in vsaki večer ž njimi rožni venec (roženkranc) molili itd. — Ni se tedaj čuditi, da je ranjki gosp. Anton Kutnar po tolikanj lepih zgledih svojih častitljivih predstojnikov, kakor sta bila škofa gg. brat France in slavni Slomšek, pridobil si tistega duha in tistih čednosti, kakor n. pr. resnično pobožnost, ljubeznjivost in dobrotljivost do ubozih, ki so ga tako posebno zaijšaie in vsakemu človeku priljubile. — Kmali potem, ko je bil prišel iz Koroškega v svoj rojstni kraj, se je ranjki priženil k sloveči in bogati hiši na Pljusko, kjer je biia od nekdaj močno obiskovana gostilna ob
dolenjski cesti; zato je tudi sploh znan bil pod domačim imenom, Pljuskar. Žena ranjcega je bila silno dobra in usmiljena, pa mu je kmali umerla zapustivsa edino hčerko. Tudi to mu je, komaj nekoliko odraslo, po kratki bolezni Bog vzel. Tako je blagi gospod ostal čisto sam, pustil je kerčmo, in vse svoje naslednje življenje je posvečeval Bogu v pobožni molitvi in v delih keršanskega usmiljenja. Kar je on v tem oziru storil, ae ne dá popisati, ker je večji del ostalo skrito pred svetom. Ranjki ni iskal hvale pri Ijudéh, zató jo je pa gotovo prejel v obilnosti pri njem, „ki na skrivnem vidi in kteri kozarca hladne vode, podeljenega v njegovem imenu, ne bode pustil brez plačila". Reveži mile solze pretakajo na njegovem grobu, ker ni ga več, da bi jim dajal pomoči in tolažbe, ktero so v toliki meri dobivali pri njem. Kdorkoli ie bil v kaki potrebi, zatekel se je k g. Kutnarju na Pljusko, in gotovo ni sel prazen iz njegove hiše. Pomagal je ranjki ubožanim družinam, revnim rokodelcem; popotnikom, ki so se oglasili pri njem, je rad postregel, in jih prenočil; naj bolj pa so mu bili pri sercu bolniki, kterim je pošiljal denarja in krepkih jedi. Gospoda kaplana v št. Vidu sta prejela od njega vsako leto po kakih 30 gold. in tudi več, da sta jih razdelila bolnikom, ki sta jih hodila obhajat in v dalji bolezni obiskavat. Veliko je ranjki storil za cerkve, kader so bile kake prostovoljne darovanja za eno ali drugo napravo pri cerkvi. Tudi na sv. Očeta ni pozabil in jim je vsako leto kaj podaril. Pa kdo bo vse to poštel? Reči se smé, da tako miloserčnega moža je redko kje najti, kakor je bil ranjki Pljuskar. Za vsak dobrodelen namen ie bil precej pripravljen kaj izdatnega storiti. Minulo zimo se je pobirala milošnja za stradajoče Iatrijane, in on je bil pervi, ki je dal precej veliko denarja in živeža, ter je zraven tega tudi še drugim prigovarjal, naj pomagajo siromakom. Družini svoji ni bil samo skerben gospodar, ampak tudi dober oče; zato so se posli po več lét deržali njegove hiše. Prijazni opomini njegovi ostanejo nepozabljivi vsim, kteri so bili kdaj pri njem v službi. Ker je bil tako sploh čislan in spoštovan, so ga pri volitvah večkrat izbrali sosedje za volilnega moža in vselej je zvesto deržal se domoljubne stranke; bil je tedaj tudi v tem oziru ves poštenjak.
V Solnogradu in v št. Andreju se je pri njegovem bratu knezo-škofu vedno shajala družba odličnih častitljivih gospodov duhovskega stanú; vsled tega je imel ranjki Pljuskar neizmerno spoštovanje do duhovnov. Le-ti so mu bili naj ljubši tovarši, in ako je kteri domačih g. duhovnov iz št. Vida peljal se memo njegove hiše, se mu je skoraj zameril, ako se ni pri njem oglasil ter poslužil se njegove prevelike gostoljubnosti. Da bi svoje poslednje leta ložje v miru preživel, je mislil obširne posestva prodati in v št. Vid se preseliti, da bi bil bližje farne cerkve in prijateljev svojih, gosp. duhovnov; ali nemila smert ga je prehitela. V zadnji bolezni je bil popolnoma Bogu vdan, nobena besedica ni razodevala kake nevolje. Družino svojo je prosil — da se je vsim milo storilo — naj imajo poterpljenje ž njim in naj mu ne strežejo z nevoljo. Do solz ginjen je šel od njegove bolne postelje, kdor ga je prišel obiskat. Dal se je dvakrat previditi in s serčnim hrepenenjem je prejel sv. Popotnico. Ko od slabosti ni mogel več govoriti, je vedno križček poljuboval in oči zaupljivo obračal na steno v podobo Matere Božje. Umerl^je za kratko pljučno boleznijo lahko in mirno, star 71 lét. D j ali so, ki so bili pri smerti njegovi: „Tako umerje pravični". Truplo ranjcega je bilo pokopano 15. t. m. zjutraj na farnem pokopališču v št. Vidu. Veliko ljudstva se je pogreba vdeležilo in v marsikakem očesu se je lesketala solzica hvaležnosti in spoštovanja do ranj-
cega, ker bil je zares dobrotnik cele fare in spoštovan mož, da malo tacih. Zaupljivo sedaj že vživa v nebesih plačilo za toliko dobrih dčl pri Bogu po besedah sv. pisma: „Kdor v obilnosti seje, bo tudi v obilnosti žel".
V št. Vidu na Dolenjskem, 15. julija 1880.
Silno potrebna beseda o lepi izreji mladine.
II.
Ali je ne mara treba še dokazov, kako potrebna in tehtna je dobra verska izreja za mladino? To nam pripoveduje in zaterjuje na sto in sto krajih sv. pismo. Že v starodavnih časih je bilo judom neprenehoma zater-jevano, kako živo naj ekerbč, da bodo njih otn ci dobro podučevani v Božji postavi, da naj se uče svetih resnic in potov, po kterih jim je hoditi. Pristavljalo se je, da to je veliko bolje, kakor pa ko bi jim starši zapustili zakladov zlata in srebra. Naravnost je bilo rečeno, da je veliko bolje otrčk ne imeti, kakor pa imeti take otroke, ki ne poznajo postave Božje in so brezbožni. Pri Jezusu Siraho se bere (16, 1—4): „Ne veseli se brezbožnih otrčk, če tudi jih je veliko. Ne imej nad njimi radosti, ako ni pri njih strahu Božjega. Ne zanašaj se na njih življenje, in ne štej na njih dela, ako ni pri njih strahu Božjega. Zakaj en otrok, ki se Boga boji, je bolji kot tisuč brezbožnih. Bolje je brez otrčk umreti, kakor pa brezbožne otroke zapustiti." In Bog je judovskemu ljudstva po svojem služabniku Mojzesu za terdno naznanil: „Zapovedi, ki sem ti jih danes dal, naj ostanejo v tvojem sercu, in ti jih izročuj svojim otrokom, kadar sedii z njimi v svoji hiši, kadar hodiš z njimi po poti, kadar grejo spat in kadar vstajajo. (5. Mojz. 6, 6—7.)
Otrok ni nič vreden, ako mu ni globoko v serce vtisnjena zapoved Jezusova: „Iš.te naj poprej Božjega kraljestva iu njegove pravice", potem da mu bo „vse priverženo." (Mat. 6, 33.) „Kaj namreč pomaga človeku, če vea svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi?" (Mat. 16, 26.) Zato je bila tudi aposteljnom glavna skerb keršanske starše zavračati na to, kako velika dolžnost je ta, da versko izrejajo otroke. „Vi očetje!" pravi sv. Pavel (Ef. 6, 4), „izrejajte si otroke v nauku in v strahu Gospodovem'. Kako res potrebno je to I Otrok ni za nobeno rabo, nikoli se ne moreš nanj zanesti, ako ni podučen v keršanskem nauku in v njeni tako vterjen, da ga spolnuje tudi takrat, kadar ga ti ne vidiš.
Sv. Cerkev se je vselej deržala tega nauka. Pervi nauk, ki ga je dajala otrokom, je bil keršanski nauk. Na te) podlagi se je razvilo keršansko šolstvo in še zdaj, kakor koli tudi se vsiluje nekeršanski duh z brez-verskimi učeniki v šole, vendar tega se niso mogli doseči, da bi keršanski poduk odpravili. Saj videzno je keršanski nauk še zmeraj podlaga vsega podučevanja. Se ve, da šolskega kruha nevredne osebstva velikrat nasproti podirajo, kar nauk Kristusov vzdiguje iu postavlja. Zato pa tudi takim še nikoli ni odšlo, kar je zažugal Gospod in Ljubivec malih: „Gorjč pohujšljiv-cem!"
Goljufi in zapeljivci so nekaki modrijani, ki terdijo, da naj se vera še le potlej uči, kadar se otrok sam zamore odločiti za to ali uno vero, — še le potlej, ko je že otrok spriden, in poln hudih nagnjenj, ki so pravi veri nasproti! Še le potlej tedaj naj bi se otrok vere učil, ko ne more več \ere, čednosti in Boga priserčno ljubiti in ne se vojskovati zoper hudo, ker so mu grehi lepo podlago sa vero že spodjedli in ga na-
polnili s nagnjenji do tega, kar je hudo in greh. šolski možje ravno imajo velikrat priliko viditi, kakošni ao otroci, ki so spačeni predno so se v veri podučili in Tterdili, in kako težko se s taci na i kaj dá opraviti.
Zato je potrebno, da se otrok zgodaj uči poznati Boga in njegove sapovedi in prepovedi, pa tudi straho-vanja in kasni, ki ga čakajo, ako po versko ne živi.
Smé se reči, da vsi papeži in škofje so dajali ne-itevilne uke in naredbe, kako pridno naj se vse sploh oči keršanski nauk. Zato so še vedno letne spraševanja pred velikonočno spovedjo, h kterim morajo verniki zvesto hoditi, in smeraj veči nered je z dolžno velikonočno spovedjo in Obhajilom tam, kjer se to začne opu-iati. Zato so keršanski nauki ob nedeljah in prasnikih, ki Bog ne daj jih sanemarjati. Zato precej matere učijo otročiče perve molitvice in verske resnice; duhovni jih potem podučujejo posebej za sv. birmo, posebej za pervo spoved, in sopet sa sv. Obhajilo. Zato mora v vsaki šoli keršanski nauk biti perva in naj potrebniši tvarina. Za nekoliko odrašeno mladino je aopet ponavljavna ali nedeljska šola, na kteri je prav veliko ležeče in mladina jo mora prav pridno obiskovati. V tej šoli se ima spodrastla mladina s čverstim podukom tako vterditi, da se zná sama sebe voditi in vladati, da se nikakor ne dá pozneje v smertne pregrehe potopiti. Kako potrebno je to n. pr. na kmetih zoper razuzdano ponoče-vanje, pijančevanje itd.! Zakaj mladi človek, ko ae takim pregreham vdá, je toliko kakor hudobnemu duhu zapisan, iz čegar oblasti se mu bo težko več rešiti. Kako potreben je taki nauk rokodelskim učencem, kteri po-aneje navadno pridejo v tolike nevarnosti, in ki so velikrat že ko učenci med tako brezvestnimi delavci, da bi v peklu skorej ne mogli gerših reči slišati!
Prav lepo in hvale vredno je torej pri mladih lju-déh, ako se prav dobro naučč vsega keršanskega nauka ter ga imajo v opominu v svojem življenji, posebno pa v nevarnostih. Častno je sa mladino, kar se včasi sliši: „ta mladeneč, — to dekle sná ves keršanski nauk, tudi ie veliki katekizem in zgodbe 8v. pisma". — Zavoljo toliko potrebnega znanja keršanskega nauka in verske iareje morajo tudi ženini in neveate spraševanje opraviti.
Prav lepo so toraj ranjki sv. Oče Pij IX še v avojem naj poslednjem nagovoru do rimskih mestnih župnikov priporočevali : naj pač gotovo in res skerbé, da bodo vsi rimski mestni otroci dobro podučeni v ker-šanakem nauku, naj bi se ne dogodilo, da bi se v velikem mestu keršaostva nahajali otroci, kteri bi ne bili podučeni v verskih resnicah. Ravno to želč in priporo-čujejo sedanji sv. Oče Leon XIII. To priporočujejo vsi keršanški pridigarji, vsa keršansko-katoliška Cerkev. Vselej in pov8od je to veljalo za veliko dolžnoat, in za veliko sramoto pa, ako so bili otroci nevedni v keršan-akih resnicah.
' Lepa verska izreja otrók je tako potrebna, da človek brez tega sploh aa človeško družbinstvo ni, da ni aa med ljudi, kakor se reče, da je tako nevaren občinstvu, kakor volk med čedo jagnjet. Človek brea dobre ver8ke izreje je nevaren življenju in premoženju, nevaren dobremu imenu in poštenju, nevaren čednoati in nedolžnoati, nevaren mladim in atarim, nevaren ljudém in živini, nevaren v hiši in zunaj hiše; nevaren v gozdu in aamoti.' Kadar ti bo najbolj zagotavljal, da je tvoj sveat prijatelj, te zná zavratno mahniti in ubiti; kadar se bo najbolj skerbnega kazal za tvojo srečo, te utegne zviti in goljufati, oropati in okrasti; kadar bo prisegal in se pridušal, da je zvest sin domovine, jo bo zatajil in izdal; privlekel se bode kakor jagnje v tvojo hišo, razkril pa ae bo kakor volk nad tvojimi otroci, ženo, kakor grabljivec tvojega premoženja, ali celó kakor klavec in morivec tebe in tvojih! Nikomur ne moreš
popolnoma verjeti, na nikogar se čiato ne zaneati, ako ni v keršanstvu izrejen in vterjen.
Zato ne le duhovni in dobri verniki, *) ampak vai ljudje, ki le malo uma imajo, apoznajo, kako potreboa je veraka izreja vsakemu človeku in posebno mladini precej v začetku. Utegne ae kdo čuditi, pa je vendar reanica, da tudi ljudje, ki so aicer sami brez vere, brez ljubezni in apoštovanja do vere in av. Cerkve; vendar določno terdijo, da vsi otroci morajo versko izrejeni biti. Lf naj bolj zavei ženi i a čisto spačeni ljudje, ali pa neumni nevedneži mlad:ni te dobrote ne privošijo. Kako no-usmiljeno so se «»pekli velikrat ženini in neveste, ki niso na to gledali, predno so stopili v zakon. Kako ae goljufajo gospodarji pri poalih, kako naj viši glave pri vradnikih in deržavnih alužabnikih, ako ne gledajo na keršanaki značaji
Od atoletja do atoletja toraj neprenehljiva skušnja kaže, da čisto brezverski starši velikrat pobožnim re-dovnikam in redovnicam otroke dajejo v iarejo, ker ao prepričani, da sin, hči ne bodeta brez verske izreje srečna in zadovoljna. Protestant in deržavnik Guizot n. pr. pravi: „Nezmerno ceno stavimo na verski vpljiv in verske navade, ki dan danes gospodujejo po naj več^m delu naših očitnih učiliš." Prostomiselni modrijan Cousin piše: ,,Brez vere bi šole storile več hudega k»k< r dobrega, služile bi moreoiti le v to, da bi napravile div-jaštvo nove šege, v kterem bi se svetni nauki družili a globoko nevednostjo tega, kar je dobro in lepo... Bogataj ic in verski sovražnik Rousseau (r. Rušo) pr&vi: „Ne verjamem, da bi brez vere mogel človek čedno živeti, dolgo časa sem bil te slepilne misli, ktere aem pa zdaj čisto ozdravljen...." Grof Portalis popisuje, kako se je godilo na Francoskem ob času, ko ¿c bil verski poduk zatert. On pravi, da zginila je bila m sel na božanstvo, ni se več razločilo, kaj je prav in kaj neprav. „Naši otroci — je rekel — bodo potepuhi iu razbojniki...!"
Glas vpijočega r pmicari.
Sveta Čistost z nedolžnostjo.
Poslušajte glas, vč nedolžne, čiste duše! Nikakor in nikdar se čiste in nedolžne ohranile ne boste, ako pokore ne delate, to je, ako vedno v spokornosti ne živite. «Spokorno8t pa je zatajevanje počutkov. Hiša spokornosti se pa izhaja na te le tvarine: post v jedi in pijači, pritergovanje pri spanji, vedni opravki duše in telesa, trudivno delo, mraz in vročina, bolehnosti in vsake verste pritežnosti. To so kamni in opeke; treba je pa k zidavi še: apna in vode; ker to dvoje je tako rekoč duša zidave. Zatoraj je treba tudi pri zidavi prave spokornosti v teh le dušnih rečeh: Premišljevanje življenja, naukov, izgledov in britkega terpljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, njegove deviške Matere Marije, aposteljnov, marternikov, spokornikov in druzih služabnikov Božjih, smerti, sodbe, pekla in nebes. Zato je posebno dobro brati življenje Jezusa in svetnikov. Zatajevanje svoje volje, premagovanje vsih strastnih dušnih nagibov, čez vse pa zvite, hinavske in samopridne lastne ljubezni je silno potrebno. Nasproti pa iskati v vsih reččh le večje slave Božje, spolnovanje presv. volje Božje in dopadajenje najvišega Gospoda v vsih reččh, pa zveličanje svojega bližnjega. Iz teh reči se zida hiša prave pokore, v kteri se ohrani nedolžna, čista duša, da taka ostane; pa tudi duša, ktera je nedolžnost zgu-
*) Prosimo v ravno ta namen: ne pregledati spiska „Angleško" v današnji štev.	Vr.
bila, se z nečistostjo in dragimi pregrehami oskrunila, v taki hiši doseže spokorno čistost duše iu telesa in gnado Božjo. Pri postavljanji te hiše je treba v zemljo kopati in temelj vložiti; ravno tako je treba, kdor hoče sam v sebi ali pri druzih hišo spokornosti zidati, se globoko poniževati in temeljni kamen prave ponižnosti postaviti, ter na tej podlagi vse drugo staviti; če tega ni, se naj lepši priprave vse podero. Hiša mora tudi streho imeti, ako te ni, vse razpade; hiša pokore mora biti pokrita z ljubeznijo do Boga čez vse in z ljubeznijo do bližnjega kakor do samega sebe, zavoljo Boga. Zatoraj brez ponižnosti v tej duhovni zidavi nič ne obstane, brez ljubezni Božje pa se zopet vse podere.
Poslušajte mladenči in deklice, visokega in nizkega stanu, učeni in priprosti, vikši in podložni, nedolžni in grešniki; brez prave spokornosti ni bilo in je ne bode nedolžne čistosti, in ako ste se zgubili, tudi ne spokorne čistosti. Brez stanu primerne čistosti duše in telesa nobeden Boga gledal ne bode. Kdor jo je zgubil, mora spokorno čistost pridobiti, ako hoče Boga gledati.
Pristavim naj resničen izgled iz sedanjega časa. V tem izgledu, upam, bode marsikdo našel tehtne po-močke, svarila in vodila, kteri je nedolžnost zgubil, se onečistil in s pregrehami ranil, kako in kterih pomočkov se je lotiti, da bi se iz grešnih navad in mesenih strupenih slast izkopal in pravo spokorno čistost dosegel in dalje v gnadi božji čisto živel, pokoro delal in potem tisto veselje dosegel, ktero je vživala Marjeta Kortonska, ali kakor ga sv. Avguštin, sv. Konrad tretjerednik, in toliko druzih vživa na veke pred obličjem trojnoedinega Boga.
Mladeneč, zapeljan v zgodnji mladosti po spride-nem šolskem tovaršu in pohujšau, ter podučen v vsake verste naj gnjusnejših gerdobijah, je vedno dalje se po-grezoval v brezno mesene spridenosti, tako, da ga ni druzega bilo kakor ostudna nečistost v mislih, željah, besedah in djanji, globoko pod naravo pogreznjen. Vest ga je včasi hudo pekla, studil je greh, se jokal in sklepe poboljšanja delal; pa vendar vedno se pogrezoval v žrelo nečiste pošasti. »Šestnajst let star, prepekan od grizeče vesti, si je vso silo delal, se tega nečistega zmaja rešiti. Poiskal je skerbnega spovednika in opravil dolgo spoved, se potem vsih pomočkov spokornosti poprijel, klical v milost Božjo in v pomoč Device Marije. Rešen je bil iz žrela, akoravno silno slab, še večkrat omahujoč, je s časoma vse opustil, se noč in dan vojskoval in pokoril. Po dvajsetem letu je nesrečni na sebe in na svoje dobre navade jel upanje staviti, je v jedi in pi-
1'ači opuščal zatajevanje; verjel sebi, in tako mlačen in ahkomišljen prihajal v čuvanju nad seboj. Zašel je v stare priložnosti in po malem se zopet pogreznil v stare ostudnosti, «e v večji meri kot poprej, poleg tega pa še v vsake verste druzih pregreh. 8 pervega je še silno žaloval, se tudi za mali čas poboljšal; pa ker je dobre jedila, vino in lepo obleko ljubil, se ni mogel več čisto iz blata pregrehe izkopati. Prepustil se je vsemu nesramnemu življenju, zraven tega pa si je sam jel vero in verske resnice rovati iz serca. Rad bi bil vso vero zgubil, pa je ni mogel, ker, ako je dvomil in zametaval ene resnice, so mu druge nasproti pričale; naj bolj pa te-le: Bog se ne da tajiti, to spričuje nebo, zemlja, ljudje, najbolj učeni ne morejo ene musice narediti in oživiti, niti peresca na drevesu itd.
Ker ni mogel verskih resnic zavreči, si je hotel s tem vest hladiti, češ, da katoliški duhovni vse pretirajo in le preveč strašijo. Zatega del je hotel k luteranski veri prestopiti, pa pri jasnišem prevdarku se mu je nje začetnik Luter nepošten pokazal, bil mu je vzrok k odpadu napuh in mesenost. Potem se je mislil razkol-nim grekoin pridružiti; pa tudi njih začetek se mu ni
pravi pokazal, ker so razkolnijo napravile le grešne človeške strasti. Pri tem pa se je le pogrezoval v pregrehe. Pa vest se mu še huje zbudi, večne resnice so mu vedno pred očmi in kar ne odjenjajo. Molitev je bil opustil, le včasi se je iz nekega gnanja sem in tje Mariji prav mlačno, le iz navade priporočil; zdaj pa je začel se zatajevati, zopet moliti, v cerkev hoditi, Marijo Devico goreče klicati; ali silno je omahoval in zdelo se mu je nemogoče še kedaj se čisto poboljšati in vkoreninjene navade opustiti ter čisto živeti.
Pa neskončna je milost božja, prečudna je pomoč Matere milosti, pribežališča ubozih grešnikov. Zopet je vse spovedi ponovil do vesoljne spovedi nazaj, začel zopet k modremu spovedniku redno k spovedi hoditi. Huda vojska pa le še ni jenjala, omahovanja še ni bilo konec.	(Konec sledi)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
S kmetov. (spoštuj hišo Gospodovo!) Večkrat ste svarili slabo obnašanje v cerkvi, in to prav po pravici. Zakaj to je velika pregreha, ktero Božja roka hudo tepe, ker Bog se nikjer ne pusti zasramovati brez kazni, še posebno pa v svoji hiši ne, to je, v posvečeni cerkvi. Veliko mladih ljudi si v cerkvi nakoplje zapušenje od Boga, ker namesto da bi od Boga pred njegovim prestolom milosti prosil, ga pa ravno tamkaj žali in k ma-ševanju draži, kjer Bog milosti deli. Kdor se v cerkvi ali pri cerkvi nespodobno obnaša, on žali sv. Trojico, zaničuje Kristusa na križu, britkosti dela Kristusovim namestnikom, in pohujšuje zbrano keršansko ljudstvo. Slišal sem že bolnika, ki je zdihoval: „o da bi bil vsaj kdo pričujoč pri moji smerti!" Rad bi vidil, da ima kdo sočutje ž njim — umirajočim. Naš Gospod je bil Bog in Človek skupaj, in vendar je tudi hotel, da so imeli sočutje z Njim, ko je visel na križu in so ga j udje zasramovali, ne da bi imeli z Njim sočutje. Judom podobno delajo tisti, ki Kristusa takrat in tam žalijo, kadar in kjer se zopet za nas daruje, če tudi zdaj nevidno in nekervavo; to so tisti, ki v cerkvi druge motijo, zunaj cerkve postajajo, tabak žvečijo, nočejo moliti, ampak čenčajo, se posmehujejo, po drugem spolu zijajo, se pogovarjajo, roke v žepu ali na herbtu sklenjene deržč, se v klopi gerdo in nespodobno zlecajo, se nazaj obračajo in kdo ve, kaj še vse počenjajo'?!
Večkrat sem že premišljeval, kako bi se takim pregreham v okom prišlo, ker to je velika nesreča in sramota celi fari. (Pisavec misli, naj bi se za take očitne grešnike očitno v cerkvi molilo, ter bi bili s tim pretreseni (?) in sveta groza bi navdajala njih starše in družine, ter bi do tacih malopridnih začeli svojo dolžnost spolnovati. Pomislik pa je, Če bi ne bila to nekaka „demonstracija", ki se ne zlaga z resnobo svetega kraja. Vr.)
Naj povem še nektere žalostne nasledke bogoskrun-skega obnašanja nespremišljenih ljudi. Binkoštni praznik je neki mladeneč bil zaklenil žagrad in ključ uzel, da ljudje niso mogli ven; toda ni pogledal, da sv. Peter pred cerkvenimi vrati derži ključ v rokah: ravno sv. Petra dan so ga žandarji zavoljo neke tatvine memo cerkve gnali v ječo... Vidi se tedaj, kako so taki, ki se v cerkvi bogoskrunsko obnašajo, navadno tudi v druzih velikih pregrehah zapopadeni.
Poznal sem človeka pred več leti, ki je bil večkrat opominjan od duhovna zavoljo slabega zaderžanja v cerkvi, — še celo kri je prelival v cerkvi. Ali mera se je napolnila: neki prav slaboten ga je tako nesrečno na tla vergel, da je neprevidoma dušo izdihnil.
Še bolj očiten izgled je tale: Neki mladeneč iz druge duhovnije ie bil opominjan in posvarjen v tuji cerkvi od gosp. duhovna; bežati pa so mógli gospod pred to zverino; ali ni minulo mesec dni, je strela v domači cerkvi med službo Božjo vdarila in zadet je bil ta mladeneč med dvema drugima, ki pa niso skupaj stali.
Kakor po mestih, tako se tudi po deželi velikrat klati živi antikrist, ki iše priprosto kmetiško ljudstvo za vero ogoljufati in za spoštovanje do duhovnov. Sami veste, koliko delajo, da bi Kristusove namestnike prav očernili; ali ta se jim težko posreči, ker še je pregovor med našim narodom: „To sem s prižnice slišal, in dosti mi je!" Duhovnu vselej bolj verjame, kakor ko bi se stokrat kak posvetnjak pridušil.
Morebiti Vam je znano, kaj vse so počenjali pred volitvami. Tisto zimo se je okrog klatil neki kazalec, mogel je biti kak Prus, in kazal je ljudém vsaktere sleparije in spotikljivosti. Pogledat sem šel tudi jaz, pa kako se zavzamem, ko vidim neko tablo z vsakoverst-nimi mukami, kako so z nateznicami glavo ljudém vlekli, sekali, jih z železnimi kavlji in razbeljenimi klešami šipali. Še mnogo druzih nespodobnih muk je bilo viditi naslikanih. Na mizi je bila bridka martra. Sodnik je bil v černi halji, in njegov pisač, od peklenščeka najét „Slovenec" (!!), *) je ljudém pripovedoval, da to se je pred 50 leti godilo na Španjskem in da oni v halji so duhovni, in še veliko takih sleparij in laži. Čudno se mi je zdelo, da pusté vradnije s takimi pošastmi ljudi motiti in dražiti! Kakošen namen imajo pri tem? (Ako taki antikrist pride k vam, naj župan od njega zahteva pravico, in ako se ne more skazati, ga je treba naznaniti, kajti večkrat so celó „špijoni" pod takimi frajmav-rarskimi kapami. Ako pa bi tudi kazal lažni i vi prerok kako pravico; vendar precej, kadar vidite, da vero za-sramuje, vsi od njega bežite, nobeden naj se z njim ne meni, nobeden naj mu nič ne dá; potem ga bo že vihar dalje nesel. Vr.)
Čudnega škvarta so tudi gospodje, ki zdaj hočejo, da naj bi še duhovsko biro ubogi kmet z denarji plačeval, ko še za davke naj večkrat nima od kod denara vzeti.	P*
Iz Amerike. Iz naslednjega pisemca, ki eo ga preč. misijonar Tomazin iz misijona med ubogimi Indijani pisali gosp. Jožefu Buha, je očitno, kako se še zmeraj godi misijonarjem, ki so med divjaki, akoravno je Amerika sicer bogats.
Red-Lake, 8. junija 1880.
Prečastiti gospod!
Zeló sta me rasveselila Vi in pa g. Fuchs, da sta mi nekaj pomoči poslala. Ker mi škof za mene to leto še nič niso mogli poslati, toraj sem moral v štoru (pro-dsjalnica živeža) nekaj dolgá napraviti za naj potreb-niši živež. S tem denarjem pa, ki sta mi ga Vidva poslala, mi je zdaj mogoče, nekaj dolgá v štoru poplačati. Sicer za živež imamo tukaj precej rib, posebno šuke. Ali same ribe brez soli in brez zabele, in brez kruha, trikrat na dan le same ribe za živež, tega se človek tudi kmali naveliča. Torej za živež tukaj potrebujemo posebno saj malo moke za kruh, špeha za zabelo, io caja za pitje. Ali moko v štoru tukaj prodajajo kupče-vavci po 6 dolarjev žakelj, špeh 15 cts. (^kacih 30 sld.) funt, in čaj naj slabši po 75 cts. funt. Tako so vse reči tukaj zeló drage, vozniki jemljó po 2 dolarja za en cent od Detroitsim gori. Smilijo se mi posebno otroci, ki k mojemu poduku z veseljem prihajajo vsaki dan,
*) Sram ga bodi satanovega mešetarja!
ker večidel ne jejo druzega, kakor neosoljene in neza-beljene ribe, in ie nekteri krat malo truiičinega kruha. Kadar samorem, jim včssi malo kruha dam nekterim zeló revnim in posebno ob nedeljah takim, ki od daleč pridejo in ostanejo tukaj tudi za popoldansko sluibo Božjo. Če bi se kdo vaiih ljudi aii larmanov nas hotel usmiliti, in nam poslati ali moke ali pa ipeba, bi gotovo, jaz menim, zeló dobro delo storil, in molitev mojih šolarjev posebno, in mojih Indijanov sploh, bi mu obilao povernila vsako tako dobro delo. *) Za Val pripomoček sa ta misijon Vam Bog poverni obilno! — Ali ste kaj pisma dobili is Ljubljane po g. Pirc-evi smerti? Ali znabiti zopet „Danico" dobivate? **) — Prav lepa hvala tudi za semena, ki ste mi jih poslali.
Nace Tomazin,
Iz Kaire V Egiptu, 29. rožnika. (Razne naznanila iz 8rcdnje-afrikanskega misijona. [Konec.]) Škoda, da v Malbesu ni cerkve, in mora se vselej maševati pod milim nebom. Enkrat je bil hud veter in skoraj nikakor nisem mogel z mašo naprej; sveče so vedno gasnile; kelih sem mogel z nožem obtežiti, da mi ni sv. Kervi odneslo; na sv. Hostijo pa nisem mogel nič položiti po spremenjenji in sem jo mógel ve«,..^ rokami varovati.
Ob 10 dopoldne se zopet zapusti Malbes in verne se v El-Obeid. Arabščine čversto se učiti in ob nedeljah v Malbes hoditi, to je za zdaj moje opravilo, in pozneje, ko bom arabsko umeval, bom zaéél vernike učiti; k temu bo pa še treba nekaj časa.
Sedaj v Obeidu zidajo lepo in tudi precej veliko cerkev; 27 metrov bo dolga, 10 metrov široka in 7 metrov visoka. Zida se iz nežgane opeke, iz persti, krita pa bo s činom in ob stranéh po nekoliko s cin-kastim plehom obdana, drugod z apnom ometaua, ter bo gotovo imela terpež.
Stroške za to zidavo bodo plačali kristjani na Kor-dofanskem. Kakor piše gosp. Bouchard, so v kratkem času zbrali 1700 tolarjev in med tem je mudir (namestnik) Kordofanski (musulmán) sam dal £ tolarjev. Kaka dva dni je tega, sta prišla dva tergovska potnika is El Obeida in sta. nam tukaj sama pravila, da cerkev utegne zdaj že biti dodelena. Ravno ta dva sta naana-nila prav veselo upanje o misijonu v Diebel-Nuba, in da se je število kristjanov o veliki noči ondi gori pomnožilo. (S tem misijonom ni poštne zvese, zato imamo od tam redke naznanila; Diebel Nuba je šest dni po-potvanja daleč od El-Obeida.)
Žalostno je, da je El-Obeid zopet smert obiskala in tam pograbila že drugo misijonsko redovnico.
V Kairi smo 10. rožnika dobili prirastek misijonski; prišli so: iz Rima (koleg. Mastaj) Don Paolo Rossignoli (mašnik), potem dva rokodelca is Verone, in dva kate-liista.
To jesen pojde od tod (iz Kaire) misijonska odprava kacih 25 ljudi, in oskerbljen bode zlasti mladi misijon Džebel-Nuba. Dalje so našli prav vgoden kraj ob Višnjevi reki in Monsign. Komboni-a je volja tudi ondi gori zasaditi Križ Kristusov. Dobrotljivi Bog daj vspéh vsim tem osnovam!
S tem, mislim, sem Vam naznanil bistvene reči iz našega misijona. Ako zopet v kratkem pridejo kake naznanila, ne bom mudil jih darežljivim Kranjcem spo-
*) Mi pa naj smemo pristaviti: Ako kdo pošilja kake radovoljne darove za amerikanske misijone, bi utegnilo prav biti, da bi posebej za gosp. Načeta Tomazina blagovolil kaj odločiti.	Vr.
**) Zdaj se bo zopet tačela pošiljati preč. gosp. Kuha.
roditi, dokler me ne doide sreč« is vikar i jata samega Vam pisariti.
Pri tež ni misijon priporočam Vam ▼ memento in blagodušnim Kranjcem v bogoljubno moiitev.
Janez Dichtl.
Svetima apost Petru in Pavlu.
(Prosto poslov.: „Cee.".)
Junaka, kinč aposteljnov! Blaženstva polna, vsih dar6v, V god vaj'ne zmagoslavnosti, Vsa cerkev vama čast glasi.
Nebeški Mojster vaju zbral, In s Duhom svojim ie navcUl, Da rčdom vsim navdušena, Uk sveti naznanujeta.
Zmaga v ca bila sta povsod, — Z mučenstva palmo Šla od tod, Kjer vlada Jezus, Kralj časti, Ki vama vence sam deli.
Na vaju stebra stavljena Je Cerkve moč prestavljena, Pred stolom milega Boga Goreče zanjo prosita.
Čuj, mili Jezus! nju prošnjč, In bodi močna bramba njč; Razširi jo čez zemljo vso, Ti v veči slavo vmiri jo! —
Radoslav.
Šteti Alojzij (Vekoslav).
(„ Can tate" str. 111.)
Navdušeni pozdrav Doni ti iz nižav, O sveti Vekoslav! Ti moj si pomočnik, Pri Bogu besednik, O sveti Vekoslav!
Kot limbarček cvetoč, Med ternjem smehljajoč, O sveti Vekoslav! Se serce ti žari Nebeške čistosti, O sveti Vekoslav!
Ti cvét nedolžnosti, Ti vzor pohlevnosti, O sveti Vekoslav! O daj, da ti sledim, Lepó čist0 živim, O sveti Vekoslav!
Zatrl v men' vsako zlost, Napuha visokost, O sveti Vekoslav! Me vari noč in dan, Da zvést bom, Bogu vdan, O sveti Vekoslav!
V Božjem strahu naj Živim, ko ti kedaj,
O sveti Vekoslav! Za Božjo čast goreč,
V	pobožnosti rastčč, O sveti Vekoslav!
Prelj ubij eni svetnik, Ti bodi moj vodnik, O sveti Vekoslav!
V	življenju vsaki čas, Po smerti v rajski kras. O sveti Vekoslav!
Radoslav.
Razgled po sveto.
Sad knltnrne borbe na Pruskem. Pruska vlada preganja že več lét katoličane tako, da je v dušnem pa-8tirstvu že 1100 služb izpraznjenih. Vendar se pa ta vlada ne sramuje terditi, da vse pomanjkanje duhovnov nima nobenega vpljiva na ljudsko nravo. Da je ta ter-ditev gola laž, razkazuje in pričuje berolinski sodnijski Časnik s številkami. Ta vladni Časnik dokazuje, da je bilo četerto leto kulturne borbe, to je 1. 1877, na Pruskem 2340 samomorcev; sodnijskih preiskav je bilo v tistem letu 834 tisoč, t. j. 200 tisoč več kot v prejšnjih letih. Kaznovanih je bilo: 890 oséb zavolj krive prisege, 1969 zavolj hudodelstev zoper nravo, 9000 zavolj razžaljen ja časti, 13.000 zarad kaljenja očitnega miru, 15.000 zavolj telesnega poškodovanja, 47 zavolj tatvine, 885 zavolj umora in uboja, 3000 zavolj goljufije, 1022 zavolj ponareje pisem itd.; vse to v enem letu v deržavi kulturne borbe! Številke govoré glasnejše, kotzamoreje besede govoriti.
Na Pruskem znaša množitev hudodelstev v zadnjih 5 letih 40 %, in v slavnem mestu Berolinu so se številke podvojile. — L. 1873 je bilo na Pruskem 652 tisoč obsojenih; 1. 1878 pa že 868 tisoč! Jetnišnica v Bohumu je imela 1. 1872 356 jetnikov, 1. 1878 pa 2140. Od porotne sodnije kaznovane hudodelstva so se od 1. 1871 pomnožile za 100 °/0, hudodelstva zoper nravnost pa za 294 °/0. — Posebno se pa razodeva kulturna borba v pešanji vere, in obdivjanju ljudstva. V Berolinu tako rekoč ni več sledi bogaboječnosti; brezverstvo je novsod na dnevnem redu. Izmed 100 zakonov jih je le 31 cer-kvenov blagoslovljenih in zmed 100 otrók le 42 keršenih !
Še bolj očitno se kaže društveno spridenje pri sklepanju zakonov. V protestanškem Berolinu ni nič redkega, da se kdo zaporedoma poroči s tremi, štirimi baburami in se potem zopet od njih dá ločiti brez druzega vzroka, kakor da se z njimi ne more porazume-vati. — Tako zabrede ljudstvo, pri kterem zarad libe-ralstva gine vera! Liberaluhi psujejo papeža in duhovne s „černo gardo", in njegove vladarje s „čemim gospodarstvom"; toda poznamnjane številke so grozne čeme pike, po kterih se smé prusko vladanje po vsi pravici imenovati „černo gospodarstvo". Današnje brezverske šole pod liberalnimi povsod delajo, ne le černih pik, ampak strahotno čeme oblake živinskih ostudnost in hudobij, zlasti pri šolski mladini ni velikrat še pri smer-kovih pobaiinih! Zgledov ni treba hoditi iskat na Prusko, zadosti jih naznanjajo domači časniki, sodnijske preiskave itd.
Angleško. Pod napisom „zanimivo iz Angleškega" nam eden amerikanskih listov pripoveduje vesele zadeve iz velike Britanije. Med možmi, ktere je novo angleška ministerstvo povzdignilo na visoke stopnje, je za katoličane naj boy važen spreobernjenec markiz pl. Ripon, ki je postal podkralj v jutrovi Indiji. Previditi je bilor
da svojega prijatla, ki se je v raznih službah pri b vitlih zmožnostih tako posebno skazoval izverstnega deržav-nika, bode Gladstone postavil v kako posebno službo. Angleški listi pravijo, da Riponu ie bilo na ponudbo poglavarstvo Irskega ali pa Indije. Na pervi pogled bi bilo misliti, da v Dublinu bi bil Ripon med katoličani ravno na pravem mestu in katoliško Irsko bi ga bilo eprejelo z nezmčrnim veseljem. Ker se je pa sam za Indijo odloČil, je pri svojem jasnem umu mčgel že pre-viditi, da v Indiji bode več storil za dobro reč, posebno za katoliške misijone.
S sprejetjem katoliške vere se je bil Ripon odrekel naj slavniši službi lord-predsednika skrivnega sveta; od tistega časa je velikodušni mož preslavni svoj dar govorništva in ravno tako svoje veliko premoženje obračal v prid katoliške Cerkve. Mora se reči, da Bog sam je tega velikega moža iz posebnih namenov dal katoličanom.
PoBebno pa imajo katoliške šole njegovi ne-utrudljivi delavnosti veliko dobrega zahvaliti. Imel je vsako leto po naj razniših krajih govore o Šolskem, vprašanji in potrebi, da olikovanje se mora goditi na podlagi verskih načelstev, pa o nasprotji med versko in brezversko Šolo. Kdor te govore zvesto prebira, mora stermeti, kako globoko spoznanje in vednost ima Ripon v tej reči.
Ne davno je rekel, da strah kacega novega napada na šole je zgoli prazna dozdeva, in to je boječe duhove mnogotero vpokojilo, akoravno se ne taji, da od sedanjega načelnika pri šolstvu, Mr. Mundella-ta, ni nič prida pričakovati, ker je ukožen „sekularist", t. j. gulež nespametnega brezverskega šolstva.
Razun Ripon-a je spomina vredno tudi to, da lord-kancler na Irskem je postal izverstni katoličan Lord O' Hagan.
Sv. Oče so prešnjega predsednika št. Edmundovega vstava, dr. James-Laird-Patterson-a (spreobernjenca iz Oxfordske Šole), izvolili škofa v Emavs u i. p. i. Ta gospod je mnogostransko olikan in plemenitega obnašanja. Kardinal Manning ga je o svoji pričujočnosti v Rimu posvetil, in bode njegov pomočnik v Londonu.
Cvet in sad zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Učenec se Mariji Materi Bržji, kteri se je poprej priporočal, priserčno zabvaluje, da je šolo dobro izversil.	—Č.
Št. 2. Dve osebi naznanjava zahvalo Naši ljubi Gospej prečisti Devici Mariji za večkrat zadobljeno zdravje, in tudi letošnjo spomlad, v zeló težavnih boleznih, sva na nje pomoč z devetdnevnico zopet terdno adravje zadobile.
V	Teržiču, 16. mal. serp. 1880.
M. Z., J. K.
Št. 3. V veliki britkosti sem se Jezusovemu io Marijnemu Sercu priporočila, da bi svojo ljubo sestro dobila še živo, v čemur sem bila tudi uslišana v svojo posebno tolažbo; toraj bodi s tem očitno naznanjena obljubljena zahvala. Enako moja druga sestra A. naznanja serčno zahvalo N. Ij. G. za naglo pomoč v bolezni, od ktere je bila napadena, pa naglo rešena.
H. Tomanova.
Prošnje.
V	molitev goreče priporočeni: Bolna deklica. — Že štiri leta bolni ččem, da bi se ozdravili. — Na oččh prav hudo bolna za pomoč in voljno poterpljenje. —
Nevarno bolna za pomoč. — Mladeneč pri volitvi stani.
—	Več zanemarjenih aa posebno pomoč ter spreobernjenje. — Ponižanje predersnih skrunivcev dni Gospodovih. — Mladeneč, v selo nevarni boleani, se priporoča v molitev k Naši ljubi Gospej presv. Serca. Ako se ozdravi, se razglasi sahvala po „Danici". — Že tri leta bolan mož, ki ne more zdravja zadobiti, sa sdravje.
—	Slaboveren in posvetnim strastim, slabim društvom vdan mož.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. maSi in sploh v molitvi za mesec mali serpan 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svete j še Jezusovo Serce za splošno spreobernjenje«
II.	Posebni nameni:
26.	mal. serp. Sv. Ana, mati B. M. D. Priporoč.: Duhovnija št. Ožbolska (372 d.). Katoliške mstere in lepa isreja njih otrok. Keršanski namen pri nastopu v zakon.
27.	Sv. Pantaleon m. Pripor.: Duhovnija Sv. Planine B. M. D. (158 d.). Novomasniki, slasti naie škofije. Odpravljenje žganjarije in kletvinje, slasti v neki duhovniji.
28.	Sv. Viktor pap. Priporoč.: Dek. fara Smarija (3352 d.). Rassvitljenje krivovercev in ponižanje sovražnikov sv. Cerkve. Obilno obiskovanje popoldanske Božje službe.
29.	Sv. Marta, sestra sv. Magdalene in sv. Laaarja. Priporoč.: Duhovnija sv. Vida pri Zatičini (5284 d.). Keršanski posli. Skerb za edino potrebno.
30.	Sv. Julita muč., aavolj sv. vere v ogenj ver-žena. Pripor.: Duhovnija sv. Tilna v Višnji gori (2470 d.). Stanovitnost v veri in čistosti. Obvarovanje krivic, krivih prisčg in laži pred sodnijami.
31.	Sv. Ignacij Lojoljan. Priporoč.: Fara ss. Kosma in Damijana na Kerki (2303 d.). Zoper preganjanje jezuitov, zlasti na Francoskem. Spreobernjenje slepih sovražnikov sv. Cerkve in katol. redov.
Mesec vel. serpan.
1. vel. serpans. Enajsta nedelja po Bink. Evang.: Ozdravljenje gtubomutca (Mark. 7). Verige sv. Petra. Priporoč.: Štopiška fara M. D. Pomočnice (3356 d.). Rešenje sv. Očeta in sv. Cerkve. Obilen sad Porci-junkule.
Listek za raznoterosti.
li Ljubljane. Razstava izdelkov za ubožne cerkve, ki je bila pretekle dni v nunskem velikem parlatoriju, je kazala, da je društvo zopet velik napredek storilo v preteklem letu. Bilo je število izdelkov, ako se nam prav dozdeva, veliko veče, točnost v vsih ročnih delih pa posebne hvale vredna, in tudi nekak posebno lep red v razstavljenih reččh smo spazili, kakoršnega druge leta nismo vidili. Zares, posebne hvale je vredno vodstvo in delavne roke gorečih gospej, gospodičin in vsih vde-ležnikov, ktere Bog poplačaj za tako blago skerb!
Kakor vsako leto, tako upamo dobiti tudi letos natanki zapisnik vsih izdelkov in obdarovanih cerkev?
Cerkveno. Morebiti bo komu vstreženo, ako omenimo: V rožnih ulicah se po znižani ceni dobite, podobi (kipa): Kristus (brez križa), 5 čevljev visok (30 gl.); ravno tako 4 čevlj. vis. (22 gl.) — Tudi je ravno tam
tabernakelj v rimskem slogu, na 8 stebričih, s kuplo, 6 če vi j. vis. in 4 č. sir. (40 gl.; namesto 80 gl.) G.
Deželni predsednik gospod Vinkler se je vemil z Dolenjskega, koder je pregledoval kraje od toče poškodovane. Bil je po sasluženji povsod ze!6 slovesno spre-jemsn.
Zbirke sa pogorelce ? Kamniku pri Pres., kolikor je prišlo do 1/. jul., namreč: 76 gl.47 sld. in 3 velike tol., skup 82 gl. 47 sld., smo oddali gosp. Jož. Jeriču, kteri je na prošnjo č. g. župnika v Preserjih N. Podobnika pri gosp. tergovcu Sovanu po močno znižali ceni nakupil veliko število kocev in razne robe t. oleko ubogim pogorelcem. Zbirke se nadaljujejo.
Lepo djaaje. Vitez Gutmansthal-Benvenutti je tukaj šni hiralnici podaril 20 gld. s tem namenom, da naj se o kakih posebnih dnevih ubogim v jedi kak pribolj-šek napravi. Ubožce razveseliti je gotovo lepo djanje!
0 „liedertaflerski božji poti" na Šmarno goro je
polno govorice. Težko je o tem pisati, dokler se gotovost ne ve; zadosti nspačoo pa bi bilo, ako bi katoličan v dan Gospodov šel tako daleč samo mokro srajco sušit, ne pa morebiti k sv. maši, s čimur bi prelomil veliko božjo in cerkveno postavo.
f V Škof ji Loki je 16. t m. umeri č. g. Juri Za-brezovnik, duh. v pokoju. Bil je naposled 16 let beneficijat pri Materi Božji v Kropi. Zel6 pobožnega, ponižnega in poatrežljivega gospoda je vse visoko spoštovalo ; vsaki ga je rad imel, kdor ga je poznal. H. I. P.
Iz Boh. Bistrice, 13. jul. 1880. (Poterdilo.) Z naj veči zahvalo poterjujem resnični prejem 50 gl. darovanih za tukajšno cerkev od neimenovane dobrotne roke. Naj premilostljivi Bog v bogato povernitev napolni tako milodarno roko z višimi dobrotami in nam odpre še več druzih v podporo cerkvenega dela!
J. Mesar, župnik.
Božja pot sv. Josta na Gorenjskem. (Konec.) Svetih maš je bilo: Leta 1730 221, 1. 1731 1236, 1.1732 2478, 1. 1733 2714, I. 1734 2402, 1. 1735 2533, 1. 1736 2594 I. 1737 2375, I. 1738 2671, 1. 2739 2588, 1. 1740 2219 1. 1741 1808, 1. 1742 1409, 1. 1743 1*05, 1. 1744 1691 1. 1745 1640, 1. 1746 1509, 1. 1747 1794, 1. 1748 1804, 1. 1749 1537, 1. 1750 1665, 1. 1751 1379, 1. 1752 1775, 1. 1753 1753, 1. 1754 1622, I. 1755 1880, I. 1756 1870. Večkrat je v tej cerkvi na dan bilo po 30-40 ss. maš, posebno o ponedeljek, ker je bil ta dan privilegiran za duše v vicah. — Ob času Jozefinatva se je ta božja pot opušati jela; v ta čas spada tudi zatertje samostana kapucinov Kranjskega mesta.	J. Dolenec.
Iz Gorice. Kakor je bilo že poročano, je bil pred kratkim dr. Alojzij Zorn, prof. in vodja tukajšnega se-meniša, imenovan za pravega kanonika stolne cerkve; sedaj pa je dr. Evg. Valussi, tudi prof. v istem seme-nišu in derž. poslanec, imenovan za naslednika ranjcega prošta barona Codellija.
Iz Gorice, 19. jul. (Poterdilo.) SI. vrednistvo časnika „Danice" v L;ubljani je oddalo zboru za podporo stradajočih družin 4 g!. 80 sld.
Blsgsjnik: A. PavletiČ.
MHthovzke spremembe.
V goriški nadskoflji: Č. g. Ivan Rejec, vikar v št Tomažu. )e prišel za vik. v Doberdob; č. g. Ivan Dugulin, viksr v Oblokah, za kurata v Ajdovšino; č. g. Mart. Zuccbistti, vikar v Gradnem, za kurata k sv. Roku v Gorici.
Y Poreiko.Poljski škofiji: Preč. g. Ant. Gergorid, župnik v Filipanu, se je podal v pokoj, in duhovnija je razpisana; ravno tako duhovnijaFazansks. Č.g. Jan. Barbalič, korvik. in dub. pom. v Poreču, je postal administrator duhovnije sv. Dominika pri Labinu. Njegov namestnik v Poreču je č. g. Mib. Ciceran, dosedaj v pokoju. Umeri je 30. rožn. v Rubinu v samostanu čč. oo. Frančiškanov Č. P. Jan. Alekssnder Beneški, star 75 lčt, ki si je veliko zaslug pridobil z delom v vinogradu Gospodovem. Bil je v dolgi bolezni izgled naj pohlevniši poterpežljivosti in lepih druzih čednost. R.I. P. C. g. Mih. Semelič je šel na dva mesca v pokoj. (Opomba. Kolikor vemo, je tudi v Poreški škofiji pomanjkanje duhovnov in mladeneč, kteri se hoče zare» Bogu in svojemu bližnjemu darovati, naj bi poslal zadevno prošnjo milg. škofu dr. Jan. Glavina-tu v Poreč, če tudi ni osme šole izdelal z naj boljšim vspehom, ker o pomanjkanji se dd tudi nekoliko prizanesenje dobiti, kolikor nam je znano. Vr.)
Dobrotni darovi.
Za Dolenjce s točo poškodovane: Popravek: V št. 28 naj se bere: Farani v Mekinab 12 gl. 8 kr., namesto 7 gld. 8 kr., kakor je stalo po pomoti. — Stara Loka po preč. g. dek. Mat. Kožuhu 12 gld. — Ia Rudnika zbirka 6 gl. 50 sld. po č. g. župniku A. K. — S Kerke po č. g. župniku J. Zorcu 10 gl. — Neimen. 2 gl. — Iz Kolovrata č. g. Ant. Zorman s farani 12 gl. 50 sld, — C. g. Mart. Molek 3 gold. — Č. g. Jož. Merzel iz Toplic 2 gl. 50 sld. — Iz Bukovšice Č. g. župnik Jan. Demšar 10 gl. — St. Lorenc po č. g. župn. Ant. Hočevarji 6 gl. — Is Mengša po č. g. župniku Iv. Zoren 10 gld. — Ledine po č. g. župn. J. Demšarji 3 gl. — Gora 4 gold. — S Kovorja po č. g. župn. J. Pretnarji 2 gl. — Iz Kostanjevice od duhovščine in farmanov 12 gl. 30 sld. — S Štange po č. g. župn. Mih. Saje ta 2 gl. 90 kr. (Op. Za „90 kr." niste določili kam s njimi, toraj smo jih tukaj pridjali; če ni prav, prosimo, naznanite. Vr.)
Za pogorelce v Kamniku pri Preserji: Iz Mengša po č. g. župniku Iv. Zorcu 20 gld. — Stara Loka po preč. g. dek. Mat. Kožuhu 12 gl. — Smlednik po č. g. župn. Ant. Klemenu 17 gld. — Pn. kan. dr. A. Čeba-šek 5 gl. — G. J. M. 2 gl. — Neimen. 2 gl. — S Kovorja č. g. župnik Jož. Pretnar 7 gl. — S Planine č. g. župn. Fr. Rihar 6 gld. — S Kriškega č. g. župnik M. Korošic 5 gl.
Za sv. Očeta: lz Šmarije po pn. g. dekanu Drob-niču 20 gl, 35 sld. — Stara Loka po preč. g. dek. Mat. Kožuhu 26 gl. — Mart. Friškovic 1 gl. — Škofja Loka po čast. g. župniku BI. Šokliču 28 gld. — Ljubenska fara s č. g. župnikom J. Teranom 8 gl. — Č. g. župnik Ant. Jerina 1 tol. za 2 gl. — S Štange po č. g. župn. Mih. Saje tu 2 gl.
Za bratovšino N. lj. G^spe presv. ¡Serca: Udje bratovšine po č. g. žnpn. M. LavriČu iz nove Oselice 4 gl» 40 sld.	6
Za afrikanski misijon: A. Merhar 1 gl. — Preč. g. Jakoslav 10 gl.
Za stradajoče na Jutrovem: PreČ. g. Jakoslav 10 gl.
Za sv. Detinstvo: C. g. Jarc iz Leskovca 5 gl.— Preč. g. k. Jakoslav 10 gl.
Za dobre namene: Šentvičan 1 gl.
Pogovori z gg. dopizovaici.
G. P. v št. V.: Storili smo po Vaši želji in pošlje se Vam naznanjeno štev. 1. Iskrena hvala!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazuikovi nasledniki v Ljubljani.