jpoštnina plačana v t
Štev« 15.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1928.
Posamezna štev. Din 1«-
Leto XL
Upravništvo „Domovine" y Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništva ..Domovine-, Knaflsva ulica 5/U., telefon 72
Izhaja vsak ietrtek
RtraMu a t»ie»«m: torti««« Me to.	l» ta, t****
M IX«; u kuiODttr«: fttrtlrtM II Wi, polku. U ta. cetotetM «8 Ml. — Ritii pUn hrullalo, »MraJalct • Lj.MJul. it M.JIL
Vlada se vedno bolj maje
Popoln polom od vlade sklicane gospodarske konference v Zagrebu — Resolucija prečanskih gospodarskih krogov proti vladi — Nad 15.000 ljudi na splitskem shodu KDK — Srbski kmetje v Šumadiji protestirajo proti vladni brezbrižnosti - Nujno nam potrebno posojilo bodo dali Angleži le, če bo vladala pri nas enakopravnost — Del uvidevnejših radikalov odločno proti sedanji nazadnjaški vladi
Vlada nazadnjaštva, brezbrižnosti zaljud-|nad prečanskimi kraji. Resolucija le nadalje ske potrebe in nadvladja nad prečanstvom se proti angleškemu posojilu, dokler ne bodo v
počasi bliža svojemu zasluženemu polomu, Dasi so v tej viadi tudi zastopniki prečanstva, klerikalci in bosanski muslimani, je vendar politika vlade izrazito.srbijanska in zasleduje le srbijanske koristi. Finančni zakon in državni proračun za leto 1928./1929. pokazujeta, da vladni gospodje znajo izvleči iz prečanstva denar, sicer pa prečanstvo v vsem zapostavljajo.
Zanimivo je. da klerikalci tako slepo trobijo z radikali v en rog in da tako slepo delujejo za koristi Srbije proti koristim Slovenije. Njihova drznost je tako velika, da se v lastnem časopisju enostavno norčujejo iz teh bridkih krivic, ki jih od prečanov čutimo zlasti hudo Slovenci, ki plačujemo najhujše davke v državi.
Spričo take krivične vladne politike je jasno, da položaj vlade ne more biti trden. Zato se skuša ministrski predsednik Vukiče-vič s svojo vlado rešiti z zvijačami in spletkami. Zato je bila na velikonočni ponedeljek po naročilu vir de sklican v Zagreb tako zvani gospodarski zbor, ki naj bi vladi dal nekako zaupnico prečanskih gospodarskih krogov in ki naj bi odobril vladno akcijo glede 13mili-jardnega posojila v Angliji. Pravijo, da je rodil misel za to zborovanje notranji minister dr. Korošec. Na zunaj ie nastopala kot sklica-teljica zbora zaerebška Trgovska in obrtniška zbornica, ki se je dala zvabiti vladnim gospodom na led. da bi delala zanje ugodno razpoloženje.
* Poudarjati ie predvsem treba, da so skrbno izbirali med gospodarskimi kron ljudi, ki so jih pozvali na shod A vse to ni nič pomagajo. Zbor ie pot«v~i !n se končal s popolnim polomom vladne poUt'ke. Na zboru je že takoj v začetku vladalo neueodno razpoloženje, ker so se prisotni zastopniki gospodarskih krogov le preveč dobro zavedali, da jih vlada zlorablja proti KDK. k' se edina v resnici h«r* za prečanske pravice in za enakopravnosti vseh državljanov.
Tekom razprav in debate je prišlo ponovno do mučnih nri7orov, da ie morala posredovati celo po"t^c d?» ie od šestih ministrov mogel govoriti le finprčH minister dr. M?.r-kovič. in še ta le v oresledkih. Ogorčenje med zborovalci je ves čas naraščalo in se je zbor zaključil tako. da so ministri med žvižganjem in burnimi protesti tedrno zapustili zborova!-ro dvorano. Zapustiti ie moral dvorano tudi predsednik zbora, nakar je predsedniško mesto zavzel inž dr. Purina in predlagal resolucijo. ki odobrava poHHko 35 noslancev KOK. LatPri oHtii! bore proti nasiljem in krivicam
vladi tudi zastopniki prečanstva. to ie KDK. in dokler ne bo finančno ministrtsvo v rokah KDK. ker sicer prečanski gospodarski krogi ne verjamejo v pravilno uporabo tako ogromnega posojila.
Istega dne kakor zagrebški zbor se je vršil v Splitu shod KDK, na katerem se je zbralo nad 15.000 Dalmatincev, ki so enodušno odobravali politiko KDK ter njeno borbo za enakopravnost, zakonitost in poštenje. Glavna govornika sta bila Svetozar Pribičevič in Stepan Radič. Pribičevič je med drugim govoril o angleškem posojilu, za katerega hoče vlada na zvit način izvabiti pristanek prečanskih gospodarskih krogov. Dalje se je bavil Pribičevič s podporami gladujočim ter je omenil, da so teh podpor dobili najrodovitejši kraji Srbije več kakor kamenita Dalmacija. Če se tako krivično postopa že v tem vora-
šanju, koliko krivičnejše se mora šele v dni-gib vprašanjih. Popolnoma pravilno je zaključil Pribičevič svoj govor: Z brati Srbi hočemo skupno delati in skupno vladati!
Celo srbska Šumadija sama ni zadovoljna s sedanjo vlado. V nedeljo je bil sredi Šuma-dije v Sopotu sklican izvenstrankarski shod kmetov, ki je odločno obsodil vlado zaradi njene brezbrižnosti za težave kmetskega stanu. Na shodu je med drugimi govoril radi-kalski opozicijec Nastas Petrovič, ki je dejal, da vlada nima srca za kmetsko prebivalstvo in da razsipava narodno premoženje kakor pravi zapravljivci.
Pod takimi razmerami, ko vedno širše množice vstajajo proti vladi ,ne bo mogla vlada dolgo živeti. Ne bodo ji pomagale ne spletke, ne zvijače, ne laži. Varati se morda da ljudstvo le tako dolgo, dokler ne občuti vladnih polomij na lastnem hrbtu. Slovenci, ki smo najbolj obremenjeni v državi, vedno bolj čutimo, da nas ta vlada tira v pogubo ia to s pomočjo slovenske večinske stranke. Voditelji SLS naj nikar ne mislijo, da so niihovl volilci do brezmejnosti potrpežljivi osli, ki bodo na vse večne čase sedali na klerikalne obljube in se potem razočarani vedno spet dali prevarati s pomočjo verskih zlorab In s pomočjo pretkanega zavijanja v njihovem časopisju. Preveč napeta struna mora počiti in klerikalno izdajstvo prečanskih koristi mora dobiti svoje plačilo!
Vojaška hrana
Klerikalci so v vladi, a se vendar ne brigajo za naše vojaštvo
V imenu Kmetsko-demokratske koalicije je stavil poslanec g. Pucelj v Narodni skupščini nujen predlog zaradi nepravilnosti v oskrbi vojakov. Dal je glede tega več pametnih nasvetov, kako naj se oskrba preuredi, da bo v korist vojakom, obenem pa kmečkemu stanu v okolišu dotičnih vojaških edinic. V Ljubljano prihaja na podlagi licitacije slabo meso besenskih buš, ki nima redilne moči, izvrstno domače meso pa ne more konkurirati v ceni, dasi bi bil hranilni uspeh domačega mesa mnogo večji. Nasvetoval je, naj se v vojski porabi čim več mlečnih proizvodov. Minister za vojsko in mornarico je sicer odgovarjal, vendar se je zdelo, da se minister ne more uživeti v naše zahteve. Obljubil pa je stroge preiskave in kazni. Glavno bi bilo, prilagoditi razne prehrambene pravilnike in pogoje razmeram v okolišu garnizij.
Klerikalcem vsa ta debata, v katero je poseglo več govornikov KDK, SLS pa je molčala kakor cerkvena miš, ni bila nič kaj pogodu. Politični župniki ne jedo mesa hrvaških buš, hočejo pa imeti edino besedo v vseh stvareh, četudi jih ne razumejo prav nič. V «Domoljubu» so se spustili v hud napad na «7erjavovce in samostojneže*. nai se
nikar ne brigajo za vojaštvo, češ. da je to pridržano cerkveni stranki.
Ob tej priliki je prišlo na dan potom po^ slanca Puclja, da je letos, ko je SLS v v!ad^ najmanj naših fantov-rekrutov ostalo pr! vojakih v Sloveniji, nego so skoro brez izjeme morali drugam. Mi razumemo, da morajo vojaki služiti tam, kjer je treba, a pamet bi velela, da bi se morali v čim večji meri vež-bati tam, kamor bi bili kesneje za primer mobilizacije prideljeni. SLS, ki se šopiri na vse strani in je svoj čas toliko govorila o vojakih, ki morajo služiti doma, je na to svojo obljubo pozabila v trenutku, ko je bilo mogoče resno se zavzeti za to željo. Ne iz državno-pravnih razlogov, ampak zato. ker je to z vseh praktičnih ozirov in za vojsko samo najbolj pametno, naj bi naši fantje služili baš v teh časih v čim največjem številu tu v bližini. SLS je pač vedno ista: Kadar ie v vladi, zataji vse. kar ie kedaj obljubila In zdaj je pristala na poslabšanje v trenutku, ko je bilo izboljšanie mogoče.
Po vsej S!o\renS|i gre g!as: Le »Domovina
ie za nas!
MOKRONOG. (Smrtna kosa.) Tu je 8. t. m. umrl po dolgem bolehanju g. Edo Vencajz, višji davčni upravitelj v pokoju. Z njim je izgubila SDS enega svojih najzaslužnejših somišljenikov na Dolenjskem. Od mladih nog je bil pokojnik naprednjak in je ostal neomahljivo veren naprednim načelom v najtežjih časih. Svoje narodno in napredno mišljenje je z neustrašeuostjo javno kazal, dasi je bil državni uradnik. Pri vsakih volitvah je bil duša volilnega gibania v svojem kraju in neumoren agitator. Njegova beseda je mnogo zalegla tudi pri kmetskem ljudstvu. Bil je izboren družabnik in požrtvovalen prijatelj. Bodi odličnemu somišljeniku blag spomin, njegovi spoštovani rodbini pa naše iskreno sožalje!
MOKRONOG. V nedeljo 15. t. m. bodo vpri-zorili na našem sokolskem odru dijaki iz Ljubljane naroduo spevoigro v treh dejanjih <Kova-čev študent>, in sicer točno ob 3. uri popoldne. Po imenovani spevoigri nas bodo presenetili še z neko enodejansko veseloigro. V odmorih bo sviral dijaški orkester. Posetite vsi, ki hočete bili na belo nedeljo popoldne dobre volje, to prireditev!
HOTEDRŠICA. Hotenjske gasilske prireditve ostanejo vedno vsem obiskovalcem v lepem spominu. Tukaj najdete neprisiljeno, domače zabavo, vljudno postrežbo in zmerne cene. Zato ne dvomimo, da bodo vsi domačini in sosedje prihiteli tudi na letošnjo gasilsko vrtno veselico, ki se bo vršila na kresno nedeljo, to je dne 24. junija. — Društvo si šteje v prijetno dolžnost, javno se zahvaliti zavarovalnici <Union», ki je podarila društvu 250 Din. — Najtoplejšo zahvalo izrekamo Posojilnici v Logatcu, ki nas je letos posebno presenetila ter nam poklonila krasen pimh — 1000 Din. Vsa čast možem, ki cenijo človekoljubno gasilsko delo!
POLZELA. V našem občinskem zastopu vlada kljub temu, da obstoja odbor iz dveh strank, lepa harmonija. V prvi vrsti gre zadevna zahvala uvidevnosti naših odbornikov, ki se zavedajo dolžnosti, ki so jih prevzeli, ko so bili izvoljeni, na
drugi strani pa onim možem iz vrst SLS, ki vedo, da je obča korist več kakor strankarski interesi. No, povsod pa se dobe ljudje, ki jim je več kakor splošni interes lastno samoljubje. Tako se je tudi pri nas našel najmlajši občinski odbornik, ki ne plačuje nič davka in je hotel napraviti med možmi razdor. Ko se je volil poleg ostalih odsekov tudi šolski odbor, je mladenič sestavil lastno listo in kandidiral poleg svojih pristašev tudi samega sebe. Ker pa njegova lista pri volitvi ni prodrla, to pa zaradi tega ker so u v i d e v n i možje od SLS in naši odborniki volili proti njemu, se je hotel maščevati fn spraviti svojo voljo do polne veljave. Zaradi male formalne napake se je pritožil proti volitvi na velikega župana, ki je volitev v šolski odbor res tudi razveljavil. Seveda je bil s to razveljavo najbolj prizadet naš g. župan sam. V petek se'je pa vršila ponovna volitev šolskega odbora in njen efekt je bil ta. da je biFpri istem številu glasov v istem razmerju izvoljen isti odbor kakor prvič. Hud poper za mladega odbornika! Mi mu svetujemo, nsj si ta nauk vzame dobro k srcu in naj si enkrat za vselej zapomne, da je obnnski svet tukaj za to, da deluje v korist občine, ne pa zato,.4a bi se v njem politiziralo, ker so sedaj zlasti v naši "cb-čini taki časi, da si davkoplačevalci ne morejo dovoljevati takih nopotrebnosti, kakor bi si jih rad dovolil on. Prepričani smo, da bodo tudi v bodoče vsi uvidevni možje od SLS predvsem vpo-števali interese občine, tako da bo z delovanjem občinskega odbora zadovoljen vsak občan. Ljudje pa, ki občini niso do sedaj prinesli nikake koristi, pač pa sitnosti, naj raje občinsko delo prepustijo sposobnim možem.
LJUTOMER. V nedeljo 15. t. m. ob 15. bo proslavila tukajšnja Citalnira v Souolskem domu svojo 6Gletn-co. Ogromno narodno in kulturno delo je izvršila Čitalnica tekom ( 0 let svojega obstoja; bila je ognjišče, odkoder se je razširjala narodna zavednost med vse sloje in naša Čitalnica je matica vsem narodnim društvom, s katerimi se ponaša danes Ljutomer. Vabimo vse prijatelje napredka, da se pros'ave udeleže v čim večjem številu. Proslava bo v Sokolskem domu ne daleč cd prostora, kjer se je vršil pred 60 leti znameniti prvi slovenski tabor. Čisti dobiček se bo uporabil za razširjenje Čitalniške ljudske
knjižnice, ki je v minulem letu izposodila nad 3000 knjig.
SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 2. t. m. je preminula 701etna Urša Šamper-lova iz Gradušaka. Pokojnica je bila zelo priljubljena po vsej okolici. Bolehala je dolgo časa ter mirno prenašala svojo bolezen. — Dne 27. marca se je ustrelil Martin Šuen s samokresom zaradi nesrečne ljubezni. — Dne 4. t. m. jo umrla mati Ana Šuen. — Blag jim spomin!
HUM PRI ORMOŽU. (Smrtna ko«a.) V Varaždinu je 4. t. m. nagle prostovoljne smrti preminul odvetniški koncipijent, rezervni kape-tan, posestnik v Varaždinu in na Humu pri Ormožu g. Lava Erhartič. Str.r je bil šele 33 let. Njegov pogreb je bil v četrtek popoldne in je njegovo truplo hranjeno v obiteljski grobnici. Bil je priljubljen družabnik. Pokojniku blag spomin, njegovim sorodnikom iskreno sožalje!
RUSE PRI MARIBORU. Dne 25. marca t. 1. se je vršil ustanovni ob-ni zbor Strelske družine v Rušah, ki je potekel v najlepšem soglasju ob splešnem zanimanju številnih Rn*anov, ki so pozorno sledili poročilu delegata iz Maribora. V odbor so bil izvoljeni gg.: predsednik Pogatnik, prvi podpredsednik Ferk, drugi podpredsednik Fla-kus in drugi. Ta odbor nam je najboljše jamstvo, da se bo strelski šport v Kušah pod lepim zelenim Pohorjem gojil smotreno ter z uspehom. Vabimo dobro misleče ljudi ruške fare, da stopijo v to domoljubno družino. Ostali kraji dravske doline in drugod pa naj nam slede z ustanavljanjem strelskih družin. Strelske družine morajo biti popolnoma izvenstrankarske kakor gasilna društva. V Ru?ah smo pristopili pripadniki raznih strank.
PETIŠOVCI PRI DOLNJI LENDAVI. Nedavno je madžarsko pifani klerikalui list «Nepujsag» objavil dopis, v katerem skuša ljudem zabrisati oči in potvarja resnico. Piše, da se je šele sedaj ustanovila organizacija SDS za našo občino itd. Seveda je vse to Ja"nivo, ker organizacija SDS obstoja pri nas že od lela 1P21., in tudi pcslanec dr. Pivko ni bil že d Igo pri nas. Istotako je seveda lažnivo, da so se razne nepravilnosti glede razdeljevanja agrarne zemlje na tukajšnjem vele-posestvu vršile na podlagi kskšnega demokratskega zakona. Svetujemo gospodom, ki nažejo take neresnice po svojih listih, naj se držijo sta-
Soteščan:
V vrtincih usode
(Povest nesrečne žene.)
(Dalje.)
»In morilca seveda nisi mogel izslediti?«
»Izginil je ko senca. Ako bi ne bil opazil, da so ji roki zvezani na hrbtu, bi bil gotovo ^mislil, da si je hotela vzeti življenje •• •»
»Zločin si očitno preprečil, moramo pa zadevo prikriti javnosti: zločinec naj se čuti varnega in ujame v nastavljeno zanko. Delo nam bo olajšano, kadar bo bolnica ozdravela.«
»Vodstvo bolnišnice me bo obvestilo, čim
bo zmožna dati kako pojasnilo.«
♦
Bolnica je vendarle prebolela hudo vročinsko bolezen; polagoma se ji je vračalo zdravje in po dolgih tednih je smela s postelje na vrt pod košato drevje. To priložnost je .porabila za beg iz bolnišnice; posrečilo se ji je dobiti obleko, na kar je bežala k družini. kjer je pustila otroka pred odhodom na Ležišje.
Zavila je po stranski ulici, ki jo je po dolgem ovinku povedla med razvaiine. Stresla se je ob pogledu v potok, kamor jo je pahnil brezvestnik v molčeči noči. V istem hipu se je pojavil za ovinkom raztrganec, zagledal je neznanko in pospešil korake.
«Pusti me!« je vztrepetala v strahu pred novim napadom.
«Bojim se, da se boš zdaizdaj zrušila od slabosti«, se je oglasil Storž, preoblečen v pocestnega capina.
Trudna sem», se mu je boječe od^i^ala.
«Tamle za zidom je klop, kjer se lahko odpočiješ.« — Stražnik je iztegnil roko, da bi jo povedel s ceste, a Leonora je odskočiia s plahim krikom in bežala v predmestje.
»Zakaj se neki boji?« je ugibal, zroč za neznanko. Tako znan mu je bil njen obraz, ni pa se mogel spomniti, kdaj ga je videl, slediti pa ji ni utegnil, ker je bil povabljen v bolnišnico, da zasliši utopljenko.
«Kdo ve, ali ni bila ona...?« se je domislil med potjo, a je vzlic temu mnenju pospešil korake. Zasopel je dospel pred službujočega zdravnika ter ga je vprašal po bolnici.
»Srečno je prebolela,« mu je povedal. ♦Danes sem jo poslal na vrt, da se razgiblje v čistem zraku «
»Torej je še vedno tukaj, bal sem se, da ste jo odslovili,«
Strežnik je odšel na vrt. odkoder se je ; vrnil s poročilom, da je ni mogel nafti. Pogledal je v bolniško sobo in po hodnikih, a nihče mu ni mogel dati pojasnila.
«Pobegni!a je,» je obvestil zdravnika. «Nekdo ji je pomagal, zakaj po mestu ne more hoditi v bolniški obleki.«
»Odšla je v smrt,» je zdravnik zmajal z glavo. »Ako se ji bolezen povrne, je ne bo več nrebolela.«
»Tako bo zbrisana vsaka sled za morilcem.« je vzdihnil Storž, ki je že v duhu držal zločinca ter si pripenjal zasluženo odlikovanje.
Ponovno so preiskali bolniški vrt in vse prostore, a pogrešanke ni bilo od nikoder. Stražnik si je zapisal nekatere podatke, prepričan, da jo je srečal na mostu, kjer se mu je
j plaho umaknila. Erž se je odpravil iz bolnišnice razaj med razvaline v nadi, da jo bo , dohitel.
Medtem je Leonora dospela do stanovanja družine, kateri je izročila otroka pred ^hodom na Ležišje. Srce ji je utripalo v želji po edinčku, saj je preteklo že nekaj mesecev, odkar mu je zadnjič pobožala mehko lice.
Pogumno je potrkala na vrata, a nihče se ji ni oglasil, radi česar ie trkanje še mn*"eie ! ponoviia. Tedaj ji je odprla godrnjava starka, nikdar v življenju še ni videla takega obraza.
»Kaj želite?« je osorno zarezala.
»Z gospodinjo hočem govoriti«, je Leonora jecljala v zadregi.
»Jaz sem gospodinja,« je nezaupno mrmrala.
»Vam nisem dala svojega otroka ...»
»Ne maram otrok, še sama sebi sem v na-
>otje »
»Tukaj sem bila pred nekaj meseci. Od kdaj stanujete v tem presto-"?«
»Pred tremi tedni sem se priselila «
«Pa kje je gospa, ki je prej tu stanovala?«
»Ne vem.« ie skomignila z rameni. »Vedeti morate sami, komu ste oddali otroka.«
Leonora si je z dlanjo pokrila obraz ter je milo zajokala. Jokaje je pripovedovala neznanki, da je prišia po otroka, izročenega varstvu blage dobrotnice. Radi zamude se je izgovarjala na bolezen, ki jo je zasačila na potovanju.
Starka je kazala več radovednosti kot sočutja ob njenem pripovedovanju. Ni ji bilo prijetno vsiljivo poizvedovanje, vselej se je izognila odgovoru o tem. česar ni smela raz-odeti. Vsa potrta je cdšla k hišnemu gospo-
--= «DOMOVINA»
rega pregovora, da je resnica hčerka božja, in naj se zavedajo, da jim laži mogoče začasno kaj pomagajo, da jim pa trajnega uspeha ne bodo mogle prinesti.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ALI JE V ZEMLJI POTREBNO APNO ALI NE?
Apno igra silno važno vlogo v rastlinstvu in živalstvu. Rastline ga morajo dobivati iz zemlje, živali in človek pa poglavitno iz rastlin. Živali in človek ga potrebujejo za tvorbo okostja, rastline pa za tvorbo svojega ogrodja. Nič ni bolj napačnega, kakor če manjka v zemlji apna. Naloga apna v zemlji pa še ni dovršena s tem, da nam rabi kot hranilna snov. Apno zemljo rahlja, pospešuje razkroj njenih gnojilnih snovi, jo razkisuje in sploh zboljšuje v njenih naravnih lastnostih.
V vsaki zemlji bi moralo biti najmanj 01 do 02 % apna, torej v 1 kg zemlje 1 do 2 grama apna. Naše zemlje so pa vobče manj apnovite kakor si predstavljamo, dasi je v naših tleh veliko apnenca.
Za vsakega kmetovalca in vrtnarja je zaradi tega važno, da ve, ali ima njegova zemlja potrebno apno v sebi ali ne. Ce ga nima, ga moramo dodajati v podobi apnenih gnojil. Če se je pri nas Tomasova žlindra tako priljubila, ni iskati vzroka zgolj v njeni fosforni kislini, ampak tudi v apnu, ki ga s Tomasovo žlindro vred dodajamo zemlji. Ta ugodni vpliv se kaže tudi pri apnenem dušiku, ki vsebuje poleg dušika tudi apno.
Ali ima zemlja zadosti apna v sebi, sklepamo po divje rastočih plevelnih rastlinah, ki se prikazujejo po naših zemljiščih. Znano je, da razodevajo mak, slak, razne detelje, gladsž in robidnice apno v zemlji, dočim ga manjka tam, kjer rastejo kresnice (volovsko oko), kislice in pres-lice. Na barju manjka tudi apna. Rastline ga dobe le toliko, kolikor ga dodajamo s hlevskim gnojenjem, kompostom in cestnim blatom.
O navzočnosti apna v zemlji se pa lahko prepričamo tudi na drug način, s prav preprostim
št. 15	:
poskusom, ki ga napravimo s pomočjo solne kisline. V ta namen potrebujemo prav malo te tekočine, ki jo dobimo v vsaki drogeriji in lekarni. Ves poskus obstoji v tem, da kanemo na dotično zemljo par kapljic solne kisline. Če pri tem zemlja zašumi in se delajo mehurčki, potem je to znak, da se nahaja v zemlji apno in da ga je tem več, čim bolj zašumi in čim bolj se napihnejo mehurčki. Če pa ostane zemlja mrtva, slično kakor če bi kanili nanjo vodo, potem manjka v zemlji potrebnega apna. Ta preskušnja navadno zadostuje, da se prepričamo o navzočnosti apna in o potrebi apnenih gnojil za izboljšanje Zemljine rodovitosti.
POZNEJŠA VZGOJA PARADIŽNIKOV.
Malokatera zelenjad se je tako naglo udomačila po naših vrtovih kakor paradižnik. Danes ga goje in pridelujejo že po vseh boljših vrtovih. Vsaj je pa ta sad tudi tako dober in se da tako mnogovrstno uporabljati v kuhinji, da ni nič čudnega, če se ta kultura tako naglo širi.
Paradižnik je rastlina ugodnega in bolj gor-kega podnebja. Ona potrebuje mnogo solnca in toplote. Po naših krajih uspeva dobro in daje bogate pridelke, če ji količkaj strežemo. Paradižnike moramo pikirati in presajati. Če nimamo doma prilike, da bi jih vzgajali iz semena, je najboljše, da potrebne sadike kupimo pri enem ali drugem vrtnarju.
Paradižnikova rastlina se razraste in napravi cel grm. Po gorkejših krajih jih tudi tako goje, da pustijo cel grm, ki ostane v tem primeru navadno bolj nizek. Tako vzgajajo paradižnikove rastline n. pr. na otoku Krku in drugod. V Baški sem videl take nasade po vinogradih vmes med vrstami trt. Pri nas pa vzgajamo to rastlino na ta način, da ji puščamo po en ali dva poganjka (stebla) in da privezujemo rastline ob posameznih kolih ali pa ob latniku, ki ga napravimo iz kolov in na katerega privezujemo poganjke po zgledu špalirjev.
Važno se mi zdi vprašanje, ali naj se paradižniki vzgajajo samo na enem steblu ali na dveh ali treh.
Najlepše uspehe sem opazoval po naših krajih tam, kjer so bile rastline enostebelne. Največ
= Stran 3	=
paradižnikov je viselo na njih in nijbolj razviti. To se da razlagati s tem, da se pri sicer enako razviti korenini prevaja ves sok samo v liste in plodove enega stebla, ki se zaradi tega močneje razvijejo. Majhen poskus na domačem »rtu nas o tem bližje pouči.
Seveda je treba to vzgojo podpreti tudi s tem, da priščipnemo vršičke, ko je začela rastlina spodaj nastavljati svoje plodove in da odstranjujemo vse nepotrebne zalistnike. Na ta način izdatno pripomoremo, da se vsa rastlina s svojimi plodovi bolj močno razvije.
Popolnoma napačno pa je, če se rastlina osku-be svojega listja, ko se začno plodovi barvati. S tem odvzamemo rastlinam tako rekoč njih pljuča in želodec in s tem vso možnost nadaljnjega razvoja in zorenja.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Položaj nekoliko mirnejši. Zadnje dni je cena pšenici pri nas malo popustila, dočim se je cena turščici za malenkost dvignila. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 10. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 38750 do 390 Din, slavonska 385 do 38750 Din; turščica: baška 297-50 do 300 Din, za dobavo v aprilu 300 do 30250 Din; moka <0> 530 do 535 Din.
ŽIVINA. V Sloveniji so cene ostale nespremenjene.
HMELJ. Na inozemskih tržiščih povpraševanje po hmelju malo živahnejše. Na žateškem trgu se je kupoval jugoslovenski (vojvodinski) hmelj po 10-95 do 13 50 Din za kilogram, boljši tudi po 23 60 do 2690 Din za kilogram.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 10. t m. .v valutah:
1 ameriški dolar za 56 20 do 5640 Din; v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 798 55 do 80155 dinarja;
100 nemških mark za 1357-75 do 136075 Din;
darju, da izve, kam se je preselila stranka z njenim otrokom.
«Tega vam ne morem povedati,» jo je hladno zavrnil. »Vprašajte pa upravitelja, morda vam bo dal kakšno pojasnilo. Preveč pa se ne zanašajte, ker je novinec; prejšnjega upravitelja sem namreč odslovil zavolio nepravilnosti pri knjigovodstvu. Zato vam ne bo mogel dati točnih podatkov, ako nima zapisano.«
Šla je k upravitelju, ki je pregledal knjige, našel pa ni ničesar o odhodu stranke, po kateri je poizvedovala. Dati ji tudi ni mogel pravega nasveta, kam naj se obrne in kod naj išče svojega otroka.
Odšla je vsa obupana, gnalo jo je hrepe-njenje po otroku, vedela pa ni, kod in kam. Plaho se je ozirala okrog sebe; kamor je pogledala, je videla senco — nje^a, ki jo je ^ne-srcčil. Prav on ji je ugrabil otroka in preprečil nadaljnje potovanje. Oropal ji je zadnji dokaz, zaprl ji je usta ter jo ustavil na poti do smotra.
V skrajnem obupu ji je posvetil rešilni žarek. Emil jo je zaščitil pred graščakom, v žepu je našla njegovo vizitko z naslovom odvetnika, ki ji bo pomagal urediti zamotano zadevo.
«K njemu pojdem,* se je odločila, trenutno potolažena. Zopet je v duhu objemala izgubljenega edinca, srečna v svoji nesreči.
XI.
Odvetnik Pravar je sedel v pisarni pri mizi pred kupom državnih zakonikov in uradnih spisov. Bil je poštenjak od nog do glave: kdor je kršil zakon, ni našel pri njem zavetja, dočim se je za one, katerim se je godila kri-
vica, zavzemal kakor oče za otroke. Kadar se je nedolžnemu teptala pravica, je bil prvi na mestu ter ni odnehal prej, dokler mu ni priboril zmage.
Sočutno jo poslušal zgodbo potrte Leonore, njen trpeči obraz in beseda, s katero tiu je pripovedovala, mu je potrdila resničnost njenega trpljenja.
«Kdo vas je semkaj napotil?* jo je vprašal, ko je nehala pripovedovati.
«Emil, plemeniti Turničan,» mu je pokazala njegovo vizitko.
«Njegovo ime vam je dobro priporočilo. Škoda, ker mi ne more osebno pflvedati, zakaj je nastopil proti graščaku. Biti mora nekaj posebnega, kar bomo težko dognali.*
«Zakaj ne, gospod odvetnik?* ji je vztre-pctalo na jeziku. «Plemič mi bo rad ustregel s potrdilom, ako mu pišem ali grem osebno do njega.*
«Žal, ali ne veste?* se je začudil. «Kaj?» je ostrmela.
«To, da Emil najbrž ne bo mogel ničesar več povedati. Težko je ranjen — trpljenje, ki bo trajalo do smrti...»
«Žrtev ostudnega morilca z Ležišja! 2e dva umora ima na vesti...»
«Tiho!» jo je opomnil. «Vi ste krivi dvoboja, ki se je končal z nesrečnim izidom.*
«Zavzel se je za pravico, dočim se je Lambert boril za sleparstvo.*
«Svojo trditev morate najprej dokazati, da ste graščakova soproga in mati njegovemu otroku, on pa vas odklanja in pobija obdolžitev. Tukaj je treba nastopiti z močnimi dokazi, graščak ima veljavo pred oblastvom, ki ne bo verjelo golim besedam. Ali imate potrebne listine?*.
«Nimam, ker so mi jih ukradli*, je bridko odvrnila.
«Tudi to morate dokazati, samo domnevanja ne veljajo. Nabavite si nove papirje, ali pa vsaj navedite priče, ki so poznale gra-ščaka od prej in vedele, da sta bila poročena.*
«Kaj pa, ako bi trditev okrepila s prisego?*
«Prav toliko bi veljala graščakova prisega. Po tej poti ne pridete do smotra.*
«Nabava listin je mogoča tukaj, ne pa v divjih pustinjah tujine, kjer nimajo ne poročnih ne krstnih knjig. Kdor izgubi zadevno potrdilo, ne more več dobiti nadomestka.«
«Duhovnik, ki vaju je poročil, vam kot priča zadostuje*, jo je opozoril.
«Dotični duhovnik je izginil kmalu po najini poroki. Meljor se je razival — ime. kakršnih je mnogo v tistem kraju. Zato ne bo uspelo še tako skrbno poizvedovanje.«
«Opišite mi na kratko svoje zakonsko življenje.*
«Tri leta sva živela z možem v srečnem zakonu. Vedela sem, da je iz boljše rodovine, usoda pa ga je zanesla v tujino; bavil se je z iskanjem zlata in dragih kamcnov; tudi lov mu je donašal lepe dohodke.
Razen mene in dotičnega duhovnika ni vedel nihče, da je plemenitega rodu. Duhovnik ga je nekoč poklical k sebi, češ. da mu bo nekaj važnega sporočil. Brž se je odzval vabilu, vrnil pa se je pozno zvečer pijan in razburjen.*
«Kaj se ti je pripetilo?* sem poizvedovala.
«Nič», mi je kratko odvrnil. «Pili smo ga, da je teklo od mize.*
Mož se do takrat ni zanimal za poročno potrdilo in za otrokov krstni list; nenadoma
100 madžarskih pengov za 99155 do 99455 dinarja;
100 italijanskih Ur za 299 20 do 30120 Din;
1 ameriški dolar za 5671 do 56 91 Din;
100 francoskih frankov za 22277 do 22477 dinarja;
100 češkoslovaških kron za 168 04 do 16884 dinaria.
Sejmi
mir-
(13. aprila: Loka pri Zusmu.
14. aprila: Zagradec (okraj Novo mesto), Dobje (okraj Šmarje pri Jelšah).
i 16. aprila: Ribnica na Dolenjskem, Jagvenca, Škocijan (okraj Krško), Videm pri Litiji, Vače, Vojnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Kri-ževci (Prekmurje), Rogatec.
17.	aprila: Kapele pri Brežicah, Metlika, Bušeča vas, Grahovo.
18.	aprila: Vransko.
19.	aprila: Pri Cerkvi, Kandija (za živino in stavbni les).
20.	aprila: Št Ilj pod Turjakom.
Kratke vesti
Kmetijska šola na Grmu sprejme s 1. majem t L gospodarske praktikante (vajence) v šestmesečni tečaj. Ti vajenci imajo dnevno po dve uri pouka v šoli, v ostalem času pe uporabljajo pri vseh delih na šolskem posestvu. Na zavodu dobivajo vso oskrbo brezplačno, in sicer v istem obsegu kakor redni učenci. Tečaj je priprava za vstop v redno šolo. Iz tega razloga se opozarjajo kmetski gospodarji, ki žele poslati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grmu, da v redno šolo, ki se bo pričela v začetku novembra 1928., ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil vsaj 3 razredov osnovne šole, če ni prej dovršil tega tečaja za gospodarske vajence. Poleg tega pa imajo gospodarski vajenci prednost pri sprejemu v redno šolo v šolskem letu 1928./1929. pred vsemi drugimi prosilci, in sicer na brezplačna mesta v celoletni šoli, ker se bo v prihodnjem šolskem letu vršil pouk le v celoletni šoli in v II. tečaju zimske šole. Pogoji spre-
jema v tečaj so: 1.) starost najmanj 16 let; 2.) dovršena osnovna šola (četudi le eno- ali dvo-razredna); 3.) telesna in duševna sposobnost. — Prošnjam, kolkovanim s 5 -f 20 Din, je priložiti krstni list, domovnico, zadnje izpričevalo in zdravniško izpričevalo ter jih poslati najpozneje do 22. t. m. ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Sprejem se bo naznanil pismeno. Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
= Dvodnevni sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu se bo vršil 17. in 18. t. m. Tečaja, na katerem bodo teoretični nauki združen* s praktičnim izvrševanjem raznih opravil pri sadnem drevju, se more udeležiti do 30 udeležencev. Zavod bo nudil vsem obiskovalcem tečaja brezplačno prenočišče in onim, ki se izkažejo s potrdilom županstva, da niso premožni, tudi brezplačno hrano. Prijaviti se je najpozneje do 15. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. Vsi prosilci bodo o sprejemu v tečaj obveščeni.
*	Belokranjske pisanica dar kraljevi družini.
Državna šola na Božjakovem, katere vodja je g. Martelanc, je poslala letos kraljevi družini v dar štiri belokranjske pisanice, ki so res lepo delo. Osremljene so z državnim grbom, lovorje-vim vencem, velikonočnim jagnjetom, datumom in napisom ter z lepimi ornamenti. Posebno ljubka pisanica je najmanjša med njimi, ki je nafne-njena Tomislavu, najmlajšemu princu.
*	Naši parlamentarci v Bratislavi in Zlinu. Pred kratkim so se pripeljali naši parlamentarci, ki so se udeležili zasedanja medparlamentarne unije v Pragi, v Zlin, kjer so jih pozdravili na kolodvoru zastopniki mestne občine ter jih povabili na magistrat. Nato so si ogledali znano Bat'ovo tvornico čevljev, kjer jih je pozdravi! šefov zastopnik in prečital pozdravno brzojavko, ki jo je poslal na njihov naslov odsotni veleindustrijec Bat'a. Pri vstopu v tovarno je pozdravila naše parlamentarce skupina mladih jugoslovenskih fantov, ki so zaposleni v Bat'ovi tvornici. Po obi-
čajnem fotografiranju so si ogledali gostje tovarniške naprave, katerih niso mogli dovolj prehva-liti. Nato so se odpeljali v Bratislavo, kamor jih je spremljal tajnik medparlamentarne unije gosp. dr. Zadera. V Bratislavi jih je pričakovala na kolodvoru velika množica občinstva, ki jim je prirejala navdušene ovacije.
*	Dr. Edo Lukinič -j- Dne 9. t. m. je v Zagrebu nenadoma preminul bivši minister in poslanec SDS g. dr. Edo Lukinič. Mudil se je pri svoji hčerki in je bil popoldne v gledališču še zelo dobro razpoložen. Zvečer mu je postalo slabo in se je onesvestil. Zadela ga je kap. Pokojnik je igral v političnem življenju pred vojno in po njej zelo odlično vlogo in je bil tudi med političnimi nasprotniki spoštovan. Dr. Lukinič zapušča soprogo, sina in dve hčerki, katerih ena je poročena s kapetanom g. Pircem, sinom kranjskega župana g. Pirca. Uglednemu in zaslužnemu pokojniku časten spomin!
*	Lavoslav Pahor *J* Te dni je preminul v Ljubljani g. Lavoslav Pahor, znan glasbenik in komponist. Podlegel je srčni bolezni, ki ga je mučila že dolgo časa. Priljubljenemu in glasbeno zaslužnemu pokojniku časten spomin!
*	Smrt odličnega našega rojaka v Srbiji. V sredo je podlegel v Kruševcu v Srbiji težili bolezni inženjer g. Anton Kovač, inšpektor ministrstva za zgradbe. Pokojnik je bil rojen leta 1873. v Borovnici na Kranjskem ter je že pred vojno odšel v Srbijo. V svetovni vojni se je udeležil s srbskimi brati strašnega umika preko Albanije in prestal vse druge vojne težave. Pokojniku časten spomin, njegovi rodbini iskreno sožalje!
*	Francoski konzulat ▼ Ljubljani. Dosedanja pisarna francoskega konzulata Zagreb v Ljubljani je s 1. aprilim ustavljena in namesto nje je ustanovljen poseben samostojen francoski konzulat v Ljubljani. Območje konzulata obsega mariborsko in ljubljansko oblast ter okraje Bakar, Kastav in Čabar iz primorsko-krajiške oblasti. Šei konzulata I je konzul g. Emanuel N e u v i 11 e. Dosedanji , vodja francoskega konzulata v Ljubljaui g. Richard je bil prestavljen na drugo mesto.
| * Vprašanje regulacije Savinje. Na vprašanje, ki ga je stavil narodni poslanec Ivan Urek s svojimi tovariši v Narodni skupščini glede regulacije Savinje, je kmetijski minister Stankovič odgovoril
pa je začel sitnariti, kje hranim te papirje in da naj mu jih brez odloga izročim. Odločno sen se mu uprla in ostala pri svojem skleou. Tako je nastal med nama prvi razdor, ki je uničil tiho zakonsko življenje.
Razen mene je zasovražil tudi otroka, kateremu je bil doslej najboljši oče. Pričel je opuščati delo. Ko se je pozno ponoči vračal domov, me je zmerjal in pretepal.« i »Lambert, zakaj si tak?« sem ga rahlo opominjala.
»Izberi si drugega«, je začel divjati.
»Ti si me izbral in vzel za ženo. Ako sva shajala tri leta, bova tudi še naprej«, sem mu odgovorila.
»Kdo ve«, je skomignil z rameni.
Kakor nož v srce, tako me je za^el ta odgovor. Vedela sem, da pripravlja nekaj, kar bo izvršil brez mojega dovoljenja. »Zares si čuden«, sem plaho ponovila. »Morda te je prevzela bogata dediščina, da me ponižuješ.« Sama ne vem, kako sem izrekla in kje sem dobila te besede.
m Lambert je izpremenil barvo. »Neum-nica«, me je ozmerjal. «Znane so ti moje razmere in veš, da nič ne pričakujem.«
Nekoč sem ga zalezla pri sestanku s ta-mošnjim veljakom Meljorjem. Mož se je umaknil, čim me je zagledal, veljaka pa sem robato oštela. Očitala sem mu rop naiine zakonske sreče, zagrnila sem mu s puško, ako . bo še zavajal moža na kriva pota. i A razmere so se izpremenile. Lamv~-* se je lotil dela, manj je popival, vendar pa u;Io dneva, da mi ni pokazal svoje mržnje. Tudi otrok jo je občutil, nikoli več ga ni vzel v naročje. Mir se je od naju za vedno poslovil. Za
vsako najmanjšo besedo me je udaril, večkrat sem morala bečati pred divjakom.
Več tednov je trajalo to trpljenje. Neke pozne noči pa se je nenadoma dvignil s postelje in je zapustil kolibo. Zjutraj sem našla na ležišču pismo, v katerem mi je naznanil svoj odhod. «Odhajam, ker sem se te naveličal«, se je glasilo pisanje. »Srce mi je za-hrepenelo po drugem bitju, ob katerem bom našel mir in blagostanje.«
«Ali imate njegovo pismo?« je segel odvetnik po novem dokazilu.
»Sežgala sem ga«, se ji je izvilo globoko iz prsi. *
»Nespamet! Zakaj ste to storili?«
»Prenaglila sem se v hipnem srdu.«
»Škoda«, je odmajal odvetnik s sivo glavo. »Edini dokaz, ki bi vam lahko koristil, ste zavrgli.«
Leonora ga je pogledala dvomljivo, kakor da ni verjela njegovim besedam. Ni se ji zdelo mogoče, da bi ne bilo drugega dokaza kakor tisti košček papirja, ki ga ie izročila plamenu.
«No, in potem?« je zanimalo odvetnika.
«Vzela sem culico in otroka ter sem odpotovala za njim v njegovo domovino. Otroka sem pustila v mestu in odšla na Ležišje, kamor sem dospela prav pred poroko, katere nisem mogla razdreti. Tako sem postala žrtev usode, oropali so mi najdražje — čast in otroka. Pomagajte, gospod odvetnik!«
Odvetnik ie vsta! in hodil nemirno do sobi. «Ako bi bil sedajle vaš sodnik.« ie modroval, «b> rekel, da ste si zgodbo izmislili sami zaradi osebnih koristi. Pr 'pr ročil bi vam, da od idete nazaj v svojo domovino, preden vas doseže roka pravice.« ___
Tihodnjič.)
Med iskalci zlata na skrajnem severu
Po spominih M. Muca napisal I. Albreht.
(Dalje.)
Od jurte do jurte.
Za pot je pripravil naš gospodar dolge, široke in nizke sani, a vpregel je vanje tri jelene, dva jelena in dva sahata pa sta šla z nami za rezervo, da bi imeli nadomestek, ako bi nam po potu katera od vpreženih živali poginila ali preveč opešala.
«Kako se počutiš, Martin Josipovič?« me je vprašal Rungajn, ko smo se v jurti pripravljali in komotali za pot.
«Ko jazbec brez jazbine, Jakob Jakobo-vič, tako nekako se mi zdi«, sem se nasmehnil in se hitel zapenjati. Bilo mi .ie res nekam tegobno pri srcu, ko sem pogledal po pokrajini. Nikjer nobenega pota, nikjer nikakega oporišča za orijentacijo, vse samo strašna bela goljava, strupeno mrzla v svoji goloti. Solnce se v tem času nikoli ne pokaže očem. Večinoma vleče mrzel severni veter, kadar se pa ta umiri in poleže, začne snežiti in ga siplje tako na gosto, da se kar temni.
Deca nas je radovedno ogledovalaj" začudeno po svoje čebljala okrog nas. Ženske so pripravljale popotnico, čaj in neslano meso za nas, mah za jelene in sahate. Gospodar je še z veščim očesom pregledal vse strani neba in potrdil svojo prvotno domnevo, da je zdaj pravi čas za potovanje. Prijazno se tedaj poslovimo in sedemo na sani, tako zaviti in zadelani z jelenjimi kožami in kožuhi, da smo bili bolj podobni otrplim zverem nego
pismeno toko-le: Po poročilu oblastnega hidro-tehničnega oddelka v Mariboru je katastrofalna povodenj lani 12. septembra podrla nasip na desnem bregu Savinje v dolžini 100 m med Podvinom in Žalcem, na kar je voda porušila desno obalno betonsko krilo, kar je povzročilo, da je Savinja podjedla zemljo na desnem bregu ter je odvodni kanal ostal na subem. Na tem kanalu je 14 manjših struj v skupni moči 750 konjskih sil. Potrebna vsota za popravila nasipa znaša nad 200.000 Din. Pred vojno je država povodom regulacijskih del na tem delu Savinje prispevala okrog 50 % potrebnih stroškov. V tej zadevi sem že določil komisijo, ki jo tvorijo strokovni referenti generalne direkcije vod. Komisija bo na licu mesta podrobno proučila sedanje stanje ter mi predložila predlog o potrebnih merah in finančnem prispevku države. Spričo sedanjih proračunskih kreditov ni mogoče takoj dodeliti odgovarjajočega kredita, čim pa se bo zaključilo nameravano investicijsko posojilo, bo vpoštevana tudi ta zadeva.
*	Velikonočni pozdravi. (Zakesnelo prejeli.) Iz Loraina (Ohio) nam pišejo: Vesele velikonočne praznike želim vsem slovenskim fantom in dekletom, prijateljem in znancem, posebno pa Poljanski dolini pri Črnomlju. Josip Staudohar. — Iz Nizozemske smo prejeli: Vesele velikonočne praznike voščimo vse:n bralcem in bralkam «Domo-vine». Alojz Turšič, Jurij Spi'er, Martin Mirt, Alojz Iračič, Jožef Strnišnik, Matija Deržaj, Karel Jevšenak, Franc Pavlič, Marjeta Pavlic in Angela Izlakar.
*	Higienski zarod kraljevine Srbov, Hrvator
in Slovencev razpisuje natečaj za najbolje izvedeno liigijensko ureditev v kmetski hiši, oziroma okolici (kuhinja, jedilna shra:nba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd ). Najboljše tri ureditve, oziroma asanacije, se bodo nagradile s higijenskimi potrebščinami v vrednosti po 3000, 2000 in 1000 Din ter z diplomo. Natečaj se bo zaključil 1. oktobra t. 1 Natančnejša navodila, načrle in drugo je dobiti pri Iligijen-skem zavodu v Ljubljani.
*	Občinsko volitve r Dolnji Lendavi. Pri občinskih volitvah 1. t. m. so prejele: meščansko-gospodarska lista 80 glasov (1 odbornike), SLS 81 glasov (5 odbornikov), radikalska 89 (5 od-
bornikov) in madžarska 186 (11 odbornikov). Slovenske liste imajo torej znatno večin/.
*	Premogovnika r Kočevju in Št. Janžu. Prometno ministrstvo je preklicalo odredbo, s katero je izključilo premogovnika v Kočevju in Št. Janžu iz dobav za državne železnice.
*	Bivši deželni poslanec se smrtno ponesrečil. V Dragotinskem (občina Okoslavci) so že dalje časa pogrešali bivšega deželnega pos'anca, člana načelstva SKS, načelnika Kmečke posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici in znanega kmečkega mladinskega organizatorja g. Jakoba Nemca. Pri nekem mlinu ob nenavadno narasli Ščavnici so pred nekaj dnevi našli njegov klobuk. Poizvedbe so dognale, da se je Nemec mudil 29. in 30. marca v Mariboru zaradi neke sodne razprave in da je prenočil v Misletovi gostilni. Po razpravi se je baje odpeljal proti Ptuju; od tega časa je za njim izginila vsaka sled. V ponedeljek 9. t. m. pa so našli njegovo truplo v potoku Ščavnici. Mrlič je krčevito držal v roki dežnik Po vseh znakih se sodi, da se je Nemec p3iiesrečil.
*	Pri požaru se hudo poškodoval. Te dni je zadela strašna nesreča naselje Potok pri Vačah, ki ga je požar popolnoma vpepelil. Pri reševanju živine je dobil hude poškodbe kmečki sin Albin Razboršek. Požar je začel najprej razaajati pri Razborškovih. Domači sin Albin je skušal rešiti vsaj živino, ker je bilo reševanje ostalih gorečih poslopij že brezuspešno. Albin je udri v hlev, ki je bil tudi že v plamenih. Divje mukajočo goved je odvezoval in spravljal na plan. Ko je že skoro vso živino rešil, se je vrnil nazaj, da reši zadnjega vola. Ta čas so se zasula vrata m fant je bil zaprt v gorečem hlevu. Vse prizadevanje domačih, da bi pomagali nesrečniku, ki je klical glasno na pomoč, je bilo zaman. Tedaj se je skušal Albin spustiti iz gorečegn hleva skozi majhno lino. Komaj pa se je povzpel do line, se je porušilo težko tra-'.ovje in je goreči les zgrmel na fanta. Albin je dobil hude opekline na temenu, vratu in na rami, a se je kljub temu priplazil skozi lino na prosto in se rešil gotove sir rti v gorečem hlevu. Poškodovanca so odpeljali v Litijo k zdravniku dr. Uk-niarju, ki je dal fantu potrebno pomoč, zdravil pa se bo nadalje v domači oskrbi.
*	Nesreči dvakrat ušel tekom treh dni. Jože Lindič iz Hrastnika je skočil nedavno pri Trbov-
ljah iz brzoviaka in se pri padcu k sreči le lahko poškodoval. Dva dni pozneje je vozil več kopačic iz vinograda v Kobilji bedri domov. Pri Kešeto-vem vijaduktu je zadel z vozom tako močno ob steno vijadukta, da se je voz razklenil. Kopačice so popadale na tla in se lahko poškodovale. Konj je zdirjal preplašen s prvim koncem voza do občinske izolirnice za Savo, kjer so ga slednjič upehanega prijeli. Nesrečni Jože je obležal nezavesten in ves krvav v cestnem jarku. Prepeljali so ga z avtomobilom domov ter je bil, ko se je zavedel, prav vesel, ker se mu ni nič hujšega pripetilo.	*	,
*	Nesreča s staro granato. Na Golovcu nad vojaškim streliščem ob Dolenjski cesti sta našla včeraj popoldne dva dečka staro granato, o kateri sicer nista vedela, kaj je, vendar sta slutila v njej veliko nevarnost. Odnesla sta granato na vojaško strelišče, kjer sta jo izročila vojaku novincu Obredu Nediču, ki se je jel z nevarnim orožjem igrati in tolči po granati. Njegova neprevidnost je postala zanj usodna. Granata je nenadoma eksplodirala, Nediču popolnoma razmesarila desno dlan, mu odtrgala prste ter ga občutno ranila v stegno leve noge. Ranjenega vojaka so prepeljali v vojaško bolnico.
*	Požar pri Radečah. Na Hotemežu pri Radečah je nastal na veliko soboto opoldne požar v hiši, ki je last graščine Hotemež. Požar so pravočasno opazili in se je gasilcem z Vrhovega posrečilo ogenj udušiti, da na pomoč došlim gasilcem iz Radeč ni bilo treba stopiti v akcijo. Ker je hiša kakor tudi gospodarsko poslopje s slamo krita in napol lesena, je bila nevarnost velika in bi bil za stanovalce hud udarec, ako bi bili ravno za praznike brez strehe. Pri gašenju se je močno potolkel najemnik hiše g. Jakob Košir.
*	Žrtve nezmiselnega streljanja z možnarji. V celjsko bolnico so pripeljali tri žrtve bedastega bunkanja z možnarji. Ivan Turnšek, lgletni kmečki fant iz Tekačevega, in Alojzij Lipek, 221etni posestnikov sin iz Sv. Krištofa pri Laškem, sta dobila na desni roki take poškodbe, da je bila potrebna amputacija. Anton Šešerko, 491etni posestnik iz Zibike, pa je dobil hude poškodbe po obrazu in rokah. — V Sp. Rečici je streljal posestnikov sin J. Šipek s štukom. Naboj se je predčasno vžgal in puhnil Šipku v obraz. Dobil je
ljudem. Zakrili in zavili srno si tudi obraze,' samo za oči smo pustili majhne odprtinice in pa za dihanje eno Gospodar je vse ogledal, in ko je spoznal, da je vse v redu in prav. ie pognal. Ostro je zarezal mraz, ko smo začeli drčati po snežni planjavi. Kmalu nam je izginila z vidika jurta in vse okrog ni bilo drugega, ko sama bela mrzla smrt.
Da bi nam ne bilo dolg čas. nas je Račon med potjo zabaval, a zabava je bila taka, da nas je kljub silnemu mrazu obhajala vročina. Snega ie bilo ponekod toliko, da so celo najvišja drevesa jedva molila svoje vrhove iz njega.
«Voziti moramo tako. da ne pademo belim tolovajem v roke», je pravil Račon.
«Kako misliš?« je hotel vedeti Rungajn.
«0, sanio tako», je dobrodušno menil Račon in pokazal v zapadno smer. «Tamle zadaj je kakih šest trupel. No. zdaj jih mogoče že ni več. Ali tedaj, ko je minila zima. smo jih bili našli. Bili .so sami popotni, kakor vi. prijatelji. In prestreljeni so bili in glave so imeli razbite. Tako store s popotnimi beli tolovaji, prijatelji.«
Rungajn je z zamolklim glasom tolmači! Račonovo pripovedovanje. Z nekšnim čudnim, nepopisnim občutkom smo se vsi ozirali
v tisto smer; kajti bili smo brez orožja, iz-vzemši Račona, ki je imel dve puški s seboj. Pošastno se nam je zdelo, da vstajajo iz meglenega somraka okostnjaki in nas svare. In najsi so sani drvele še tako naglo, meni se je zdelo, da se premikamo po polžje dalje ...
Edini, ki je ostal kljub vsemu miren, je bil naš Račon. On je pač gledal življenje drugače nego mi. Vsa groza, ki je mučila nas, je nu-stila njega brezbrižnega, ker je pač bila zanj
1 nekaj vsakdanjega. Samo previdnost je na-glašal. Da pa bi utegnil kljub vsej previdnosti zalezti v past. o tem se mu menda ni zdelo vredno razmišljati. In v tem je menda edina in največja sreča teh ljudi. Medtem, ko mi živimo zgolj od včeraj do jutri, tako da gre prava, resnična sedanjost, živi, sočni danes skoro neopažen mimo nas, živi Račon samo v sedanjosti. Njega ne briga nič, kaj mu prinese jutrišnji dan. Zanj velja zgolj to, k?"- 'e, ne ono, kar šele bo. Tak je v vsem svojem dejanju in nehanju in tak je bil naš Račon tudi na potu. Zakaj bi se človek razburjal, če so minulo zimo razbojniki oropali in oobili nekaj popotnih ljudi? To ie bilo. to je minilo in ni več sedanjost... Srečni Ra^nn!
Ker je bilo po dolini le preveč snega, smo se vozili po obronkih hribov, kar je naše potovanje še podaljšalo.
Kadar nas je zalotila noč, smo si v kakem zatišju, kjer ni bilo toliko snega, napravili šotor iz sani, vejevja in lesa. Jelenom in sahatom je Račon z drevja nabral mahu. mi pa srno si v šotoru postavili ognjišče in se ob ognju razgovarjali o tem in onem. Po besedi smo bili še dokaj junaški in brezskrbni, vendar se nam je govorica zatikala in le prečesto zastajala, tako da smo drusr drugemu lahko mirno sodili, koliko je vredna njegova vedrost.
Na našo varnost je pazil Račon, ki je opravljal svoj posel zelo vestno. Skrbel ie. da smo imeli za ogenj vedno dovolj dračja in nas zabaval s pripovedovanjem.
«Ali se nikdar ne bojiš, da bi zašli?« ga je na mojo željo vprašal Rungajn.
Račon se je zasmejal. Zaiti. — Ta pojem mu je popolnoma neznan Kako nai zajde, ko
ve za vsako jurto. Saj ima kroginkrog sorodnike. Ko se na leto premaknejo za boljšim lovom in si urede nove jurte, se včasih vidijo in se pomenijo o vsem, kar je treba. Tudi obiskujejo se, kadar nanese priložnost ali potreba. Zato dobro vedo drug za drugega. Niti ponoči ne bi zgrešil smeri. Le v svežem metežu ni dobro biti na potu, ne toliko zaradi nevarnosti glede smeri, ampak zato ne, ker bi vihar lahko s snegom zagrnil ljudi in živino.
Tako nam je modroval Račon in čim dalje smo potovali, tem bolj sem se prepričal, da njegovo govorjenje ni prazno bahanje, ampak zgolj čista resnica. Že tretji dan nas je namreč pripeljal do nove jurte, kjer nas je izročil svojemu sorodniku in prijatelju, ki nas je sprejel z isto ljubeznivostjo in prijaznostjo, kakor pred dnevi on sam.
Kakor že omenjeno, v teh krajih ljudje ne poznajo denarja v našem pomenu, ampak je povsod tod plačilno sredstvo zgolj zlato. Zato smo tudi Račona plačali z »zlatim peskom«. Med tem, ko smo mi ostali, deloma zaradi precej neugodnega vremena, deloma zavoljo utrujenosti v jurti novega gospodarja par dni, se je naš dosedanji spremljevalec mirno vrnil nazaj na sever.
Račon, ki smo sedaj bili pri njem. je znal za silo ruski, zato nam je bilo občevanje dokaj olajšano in tudi bivanje sploh bolj prijetno.
Ko se je vreme uravnalo, smo se spet no-dali na pot. Prijazni Račon nam je obljubil, da bo na vso moč pazil in skrbel za nas. Enako kot s prvim smo se spravili na dolge sani s sedanjim voznikom, drug lepo za drugim, vsi lepo zadelani in že precej bolj po*
težke pošokdbe in bo izgubil vid. Slep se bo spominjal revež letošnje velikonočne nedelje, ki mu je prinesla tako grozno nesrečo.
*	Nesreča. Splavar Matija Černe v Solčavi je nakladal les. Pri tem se je sprožil hlod iu podrl Černeta tako nesrečno, da mu je zlomil desno ticgo.
*	V Savinji so utopil. Te dni je poiskal smrt v valovih Savinje pri Celju krojaški pomočnik Franc Erjavec, 52 let star, rojen v Solčavi v Gornji Sa-vinski dolini. Pokojnik, ki je bil zaposlen pri krojaškem mojstru Zabukovšku, je bil dober in priden delavec. Često je bolehal. Koncem meseca je sam pustil službo. Dasi ni bil pijanec, je zadnje tri dni popival po raznih gostilnah. V pijanosti in duševni razdvojenosti se je ponoči menda pri moškem kopališču podal v vodo in se utopil.
*	Otrok utonil v gnojnici. V Črni vasi na Barju 6e je pripetila huda nesreča. Otroci posestnika in invalida Janeza Strleta in sosedovi so se igrali okoli hleva. Med njimi je bila tudi sedemletna Marjetka. Ta je hodila okrog greznice ter po nesreči zdrknila vanjo, ne da bi kdo to opazil. Sele pozneje je njen bratec opazil truplo nesrečne sestrice. Obvestil je mater, ki je potegnila deklico iz gnojnice, toda bilo je že prepozno. Deklica je bila mrtva. Zadušila se je v gnojnici. Policijska komisija z dr. Avramovičem na čelu je pozneje opravila predpisane formalnosti. Dr. Avramovič je sprva odredil, da ostane truplo utopljenke doma na mrtvaškem odru. Med poslovanjem policijske komisije pa je zdravnik dr. Avramovič odkril v Strletovi hiši primer škrlatinke. Obolela je učenka I. razreda osnovne šole Ivanka Strle. Zdravnik je nato odredil, da so deklico 7 vozom reševalne postaje, ki je določen za nalezljive bolezni, prepeljali v javno bolnico. Truplo utopljenke pa so prepeljali v mrtvašnico.
*	Požar. Te dni je bil požar v Lazah pri Vačah. Kmet Cerar je čistil travnike ter vso nepotrebno drobnarijo znosil na kupe, ki jih je zažgal. Po opravilu je Cerar pogasil vse goreče kupe, samo enega, ki je bil 80 m oddaljen od Jesenškovega posestva, ni popolnoma udušil. Ko je odšel Cerar domov, je začelo kmalu nato goreti Jesenškovo poslopje ter je pogorelo vse do tal. Jesenšek je ovadil Cerarja orožnikom, toda Cerar se zagovarja
s trditvijo, da je nastal požar pri Jesenšku le zaradi slabega poslopja in pokvarjenega dimnika. Pravi, da je padla iskra iz dimnikove odprtine na leseni strop, kjer je že odpadel tenak varnostni omet, kar je povzročilo tlenje suhe stene. Težavno zadevo preiskuje sedaj vaško orožnišlvo.
*	Kolesarska nezgoda. Mlad kmečki fant iz Lubeče je imel opravka v mestu. Vračal se je domov na kolesu po Kralja Pe'ra cesti v Celju. Ko je začul za seboj signale avtomobila, se je pravilno izognil na desno stran. Šofer je premalo krenil na levo in podrl kolesarja. Namesto da bi ustavil, je šofer pognal še hitreje in izginil proti Gaberju. Avto je imel številko 16—67. Fant je dobil le lahke poškodbe na komolcih in kolo je bilo le malo pokvarjeno.
*	Bodite previdni z bencinom! Pred kratkim je otvorila v Fornbacherjevi hiši v Kočevju gospa Vanda Liszka modni salon. Te dni enkrat je hotela zakuriti v peči, pa ni hotelo goreti. Polili so drva z bencinom, in res so se drva vnela, zraven pa še en zastor in roka ene učenke, ki je prav občutno opečena.
*	Srečanje z medvedom. Pretekle dni so se peljali na drezini iz Kožnega dola proti Radohi inženjer Blaha od gozdnega urada Radoha, uradnik g. Jedinak in g. Pisanski iz Novega mesta. Ko so privozili že polovico poti, se jim je nenadoma pokvaril stroj, da so bili prisiljeni obstati. Zaposleni s strojem, da ga pregledajo, kje tiči napaka, so v zadnjem hipu opazili, da jim prihaja nasproti velik rjav medved, ki jih je začudeno gledal in momljal. Uradnik g. Jedinka je hitro segel v žep in oddal na zverino par strelov iz samokresa, za katere pa se kosmatinec še zmenil ni. Počasi, kakor da se ni nič zgodilo, je mimo drezine krenil svojo pot. Kmalu je začel tudi motor drezine delovati, lako da se je družbica srečno pripeljala v Radoho.
*	Smrt zaradi večne luči. Na Ločenski cesti v Novem mestu stanujeta zakonca Ivan in Marija Zakovšek. Te dni je šel mož po službenih opravkih v Št. Peter, žena pa k deveti maši v cerkev. Ker je Marija Zakovškova nameravala kmalu priti domov, je pustila v stanovanju tri in pol meseca staro dete mirno spati v postelji, poleg katere je gorela na stojalu večna luč. Med tem, ko ni bilo
nikogar doma, se je pripetila nesreča, ki je zahtevala za žrtev nedolžno dete. Iz večne luči je namreč padel utrinek na posteljo, začel tleti na odeji in povzročati smrdljiv dim, ki je otroka zadušil.
* Strašna smrt železničarja pred očmi lastna žene. Na uvoznem tiru pred kurilnico gorenjskega kolodvora v Ljubljani se je pripetil 10. t. m. malo po 12. uri strašen dogodek. V omenjenem času so prihajale tja žeLzničarske žene, ki so donesle možem kosila. Ob tem času je tudi pomožnemu kretničarju Matevžu Podobniku prinesla njegova soproga Nežika kosilo. Preden pa je Podobnik stopil k ženi, je zapazil, da prihaja po voznem tiru lokomotiva, na katero je trebaloi priključiti vagon. Kretničar je opravil nekaj gibov pri kretnici, nakar je skočil med vagon in stroj ter skušal vagon priklopiti. Ponesrečil pa se mu je že takoj prvi poizkus, nakar je hotel napako popraviti, vendar tudi drugič brezuspešno. Stroj se je med tem jel že zopet premikati in je Podobnik, opazivši napako, skušal na vsak način priti zopet izza hrbta stroja stran s proge. Tu pa je nastala nesreča. Sklonjenega Podobnika je nakrat pograbil pepelnik in ga potegnil za seboj. Podobnik je tedaj zakričal. Na vso moč kričati pa je jela tudi njegova dobrih 10 metrov stran stoječa žena, ki je čakala, da mož opravi svoje delo. Na njun krik so postali pozorni tudi drugi, tam okrog stoječi ljudje, vendar strojevodja ni takoj zaslutil, kai se godi zadaj. Ubogega Podobnika je stroj vlekel pred seboj ter mu polomil v hipu obe nogi. Padel je nato na tračnice, kjer mu je zmečkalo tudi prsni koš. Hip nato je obležal Podobnik z glavo na tračnici in šele tedaj se je stroj ustavil. Na vik in krik ljudi ter skoro omedlele soproge so iz kurilnice takoj prihiteli pomožni delavci z nosilnico, na katero so položili vsega polomljenega Podobnika. Iz kurilnice so tudi v največji naglici obvestili rešilno postajo ter obenem klicali zdravnika dr. Rusa. Rešilni avto je bi! na mestu že pa nekaj minutah, enako tudi zdravnik. Podobnika so naložili na rešilni avto ter ga v diru odpeljali proti bolnici, toda bolničarji so že na poti uvideli, da je vsaka pomoč prepozna, ker je Podobnik med tem že izdihnil.
gumni nego spočetka, ker smo pač imeli že dobršen kos pota za sabo.
V lepi složnosti in dokaj vedre volje smo tedaj spet pričeli potovanje. Mraz je pritiskal, da je kar rezalo kljub vsem kožuhom in toplim oblačilom. Z bledosivo gosto megleno kopreno prepreženo nebo je bilo neprijazno, kakor svinčeno, težko in moreče. Sledu kakega pota spet nikjer, vse zgolj sneg in mraz in sneg...
Račon je bil zgovoren in prijazen.
«Kako je po svetu, prijatelji, tovariši, kako?«
•Vsega dovolj, slabega največ«, je dejal Rpngajn.
«Ste od daleč?«
•Ej, prijatelj, od daleč. Prijatelj Martin Josipovič je celo z juga «
•Iz Kitaja?» je nejeverno pogledal Račon.
•Oh, kaj iz Kitaia! Mandžurijo prehodiš In Sibirijo in vso Rusijo in še Poljsko, da prideš med Nemce, pa še nisi prišel do njegovega doma», je važno povedal Vasilij Ni-kifrovič.
Račon se je zgrozil spričo take daljave in ni mogel pojmiti. kje nai bi to bilo.
«A1i poznajo tam Buda?»
«Ne, prijateli.« sem odvrnil prijazno, «tam časte drugega Boga.»
' «Druei kraji, druei bogovi«, je iznonolnil moje pojasnilo Rungajn, ki mu je bil menda naš sedanji voznik izredno všeč.
«Pa imaio tam jelene in sahate?»
•Nič jih nimajo.«	»
«A kako potem žive?»
«Pa tako, no —»
«Čudno. — Brez jelenov in sahatov! Kdo jim daje obleko, mleko in meso?«
Povedal sem mu, da pri nas ne nosimo oblek iz jelenjih kož, da redimo govedo in še marsikaj, kar ga je vse vidno zanimalo.
«Je že lepo,» je dejal nazadnje. «ali po zimi, v snegu brez jelenje kože ni mogoče obstati!«
«Pri nas je to vse drugače,« sem mu deial, •naše zime niso take. Kratke so in ne tako mrzle.«
Potem sem mu pravil o naših vaseh in mestih, o hišah in življenju pri nas. o pomladi in poletju in jeseni, pa spet o morju, o vinskih goricah, vse zgolj novice, ki so se docela protivile življenskemu pojmovanju ubogega Račona. Včasih me je pogledal tako pomilovalno, da sem se jedva vzdrž"! smeha. Iz-praševal me je o lovu in se čudil, kakšni so neki naši lovci, ako jedo slane jedi. Kako neki morejo loviti, ko jim vendar zbog vži-vanja soli gotovo kmalu opešajo oči.
«Pa ste potlej čisto Rusi«, je dejal.
«Podobni smo jim, a Rusi nismo«, sem mu pojasnil.
To ie bilo za Račona le že preveč. Kakor ie ostril svoje misli, si le ni moeel predstavljati. kje in kako žive ti čudni ljudje, ki sem mu pravil o njih.
Začeli smo se potem meniti o Rusiji, o carju in o vojni. O strahotah vojne ni imel pojma in tudi ni mogel razumeti, zakaj nai bi se liudje tako divie klali in pobijali med seboj, ko je vendar dovoli prostora in dosti divjačine na svetu. Ako kie zmanika. je je drugje tem več. Človek se pač preseli.
In car in revoluciia?
«Ej, beli so pač divii in prozni povsod«, je kakor sam zase vzdihnil Račon. Bilo me je v dno duše sram, ko sem slišal to trpko
resnico iz ust tega preprostega bitja, »divjaka« po naših pojmih. Aii smo res v svojih slepih strasteh padli pod nižino lovskih in pastirskih narodov? Oj, bela rasa, kdo bo pisal sodbo za grehe, ki jih počenjaš v svoji samopašni besnosti? ...
V takih in sličnih kramljanjih in premišljevanjih nam je vožnja minevala še dokaj hitro. Na noč smo obstali, napravili šotor in postavili ognjišče, da smo se lahko malo okrepčali in pogreli, z jutrom pa smo spet odrinili na pot. Nižav in ravnin smo se še vedno ogibali in potovali po obronkih hribov, kjer ni toliko nevarnosti, niti ne zaradi snega niti zaradi razbojnikov.
Na tak način smo romali od jurte do jurte. Vsak Račon nas je kakor zaklad izročil naslednjemu, ki nas je tudi spremljal dosledno z isto vestno pazljivostjo, s kakršno nas je prevzel, dokler nas ni izročil zopet naslednjemu. Bolj ko smo sc bližali jueu. več je bilo Račonov, ki so bolj ali manj obvladali ruščino, večja pa je bila tudi nevarnost, da nas kdo napade, bodisi že knk Ionov ali pa državna patrulja; kajti eden kot drugi ima dober posluh za zlati zvok ...
Zadnji Račon, ki nas ie vozil in vodil, je znal dokaj ruski. Bil je že precej bolj «kulti-viran« od prejšnjih in je vedel, da je treba potnike zabavati ued vožnjo. Kajti res ie j pač. da je potovanje v zimskem času po teh krajih do smrti dolgočasno, razen morda za človeka, ki se prav posebej bavi z razisko^ vanjem in proučavanjem severnih pokrajin. Pokrajina ne nudi nikake spremembe, rasel-bin ni, a solnce se v ra»'e^ših dneh jedva malo mežikajoče pokaže otrog poldneva.
(Konec prihodnjič.)
*	Grozna nesreča na Dravi. Dne 10. t. m. so
prevažali preko Drave pri Kamnici seno, ki ga je kupil neki posestnik iz Rospaha. Seno so vozili na dveh čolnih, ki sta bila zvezana. Na nepojasnjen način se je vrv med čolnoma pretrgala, nakar sta čolna trčila drug ob drugega s tako silo, da so se v trenutku prevrnili tovori sena in vsi ljudje, ki so se nahajali na senu in okrog njega. Po izjavi nekaterih se je udeležilo smrtonosne vožnje 10, po mnenju drugih pa 12 moških, žensk in otrok. Velika kopica sena je najprej prevrgla krmarja v Dravo, za njim so pa takoj vsi popadali v vodo. Nekaj nesrečnikov se je krčevito oklepalo plavajočih senenih kopic in posestnik male hišice ob kamniškem brodu je sam rešil tri. Blizu mesta nesreče so potegnili iz vode posestnico Planinškovo mrtvo, blizu mariborskega mosta pa soprogo mariborskega kleparja Lešnika. Žrtev Drave sta postala bržkone tudi dva otroka. Po tragični smrtni župnika Volčiča in tovarišev pri Breznem pred štirimi leti je to najstrašnejša nesreča na Dravi. Ona pri Breznem se je pripetila sredi noči, ta pa po prvem lepem pomladnem dnevu.
*	Padec s kolesa. V sredo pred veliko nočjo sta se peljala s kolesi iz Maribora zakonca Janko in Alojzija Brumen iz BoraČove pri Slatini Radencih. Na Lajteršperku pri g. Korberju je Alojzija Brumen po nesreči padla s kolesa in si prebila glavo. Gospodična Korberjeva, ki je bila prisotna na mestu nezgode, je dala poklicati rešilni avto, s katerim so odpeljali ponesrečenko v splošno bolnico v Maribor.
*	Utopljenka. Pred dnevi so potegnili iz Drave pri Vurbergu v ptujskem okraju truplo neznane ženske, ki je ležalo najmanj tri tedne v vodi. Truplo je bilo golo, le okrog desne roke mu je bilo zavito spodnje krilo iz zelenokariranega blaga in bluza iz modrega barhenta. Ženska je | 6rednje velika. Zobovje je bilo celo, koža z lasmi | pa je bila odtrgana z glave.
*	Skrivnosten samomor v Sevnici. Dne 2. t. m. I popoldne je v vasi Orehovo pri Sevnici skočil ne-1 znan moški, navidezno kakih 60 let star, v Savo in utonil.
*	Sirovost. Ko je žena brezposelnega delavca iz Lok pri Zagorju v bližini Dolinško^ega posestva v Rebri nabirala regrat, jo je napadla druga žena, jo s pomočjo domačega hlapca vrgla na tla in jo tako pretepla, da je obležala ta nezavestna. Dogodek je vzbudil v Zagorju mnogo zgražanja, zlasti še, ker je žena brezposelnega delavca v blagoslovljenem stanju.
*	Iz skladišča ukradeno kolo. Pekovski pomočnik pri Okornu v Ljubljani Josip Ferjaneič je v torek ponoči kakor navadno spravil svoje kolo znamke <Atlas> v domače skladišče ter vrata zaklenil. Ponoči se je odločil vdreti v skladišče neznan tat, ki pa ni silil v prostor pri vratih. Svedrovec je vdrl skozi okno in tako prišel v skladišče, meneč, da si bo nabral različen plen. Ker pa ni našel nič primerne.šega, se je slednjič odloČil za Ferjančičevo kolo, ki ga je z lahkoto spravil skozi odprto pritlično okno na cesto.
*	Ciganski potepin. Nepoboljšljiv berač je cigan Jovo. Ker mu razmere v Italiji najbrže niso všeč, jo često pobriše k nam Čez mejo, kjer se potepa od kraja do kraja in berači. Včasih vzame tudi kako reč brez gospodarjevega dovoljenja in je moral za take prilastitve že tri mesece otepati ričet. Pred nekaj dnevi se je potepal po celjski okolici, dokler ga ni pot zanesla k skladišču smodnika v Spodnji Hudinji. Tam ga je prijela vojaška straža in ga izročila poklicanemu policijskemu organu. Ta je imel z Jovom veliko muke, preden ga je spravil na stražnico. Jovo je namreč tudi muhast in se meni nič tebi nič vsede na sredi ceste, češ. da je truden. Na policiji je izjavil, da se piše Hajdina in da je doma iz Francije. Njegovo pravo ime je Šabač. Dali so mu ponovno <potni list» za pot preko meje, kjer bo spravljen toliko časa, dokler ga njegova nemirna kri zopet ne požene v Jugoslavijo.
*	Krvavo pretepanje pri kopanju vinogradov. V Brezovici pri Metliki je napadel 191etni Dako Milkovič 201etnega dninarja Ivana Ko!arja iz Su-horja in ga s kopačico tako hudo ranil na glavi, da je malo upanja na okrevanje.
*	Sirov prizor v Novem mestu. Ob priliki živinskega sejma v Novem mestu je neki kmet iz šmi-helsko-stopiške občine pred hotelom Union brez vsakega povoda začel pretepati svojega 141etnega sina s palico po glavi in po životu. V trenutku se je zbrala okoli očeta in sina velika množica občinstva, ki je skušala posredovati, a ni uspela. Poklicati so morali na pomoč policijo in orožnike. Možaka so z veliko težavo aretirali in vtaknili v občinski zapor. Ker so mislili, da imajo opraviti z blaznikom, so kmeta po prespani noči zdravniško preiskali. Izvedenca sta ugotovila, da je možak normalen ter da je bil prejšnji dan le vinjen.
*	Neznano kolo. Pred nekaj dnevi je neki neznanec pustil pred kolodvorsko restavracijo v Domžalah moško kolo znamke «Eska». Kolo je v splošnem dobro ohranjeno. Ker ni bilo mogoče ugotoviti lastnika, je kolo zaplenila o^ožniška postaja. Kakor se domneva, je kolo pustil v Domžalah bržkone kak kolesarski tat.
*	Aretacija mu ni bila prav nič všeč. V Hrastniku je bil aretiran zaradi raznih deliktov Alojz Vijaček, doma iz Lajteršperga pri Mariboru. Ko mu je bila aretacija napovedana, se je vrgel na tla in silno rjul na vse pretege. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča v Laškem.
*	Sramotni dogodek t cerkvi. Žalosten dogodek se je pripetil zadnji četrtek zvečer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ko so verniki opravljali pobožnosti, je v ozadju neka ženska s triletnim fantkom naenkrat na ves glas zapela: «Ze dolgo nismo pili ga.. .> Ljudje so se spogledali v mnenju, da je ženska zblaznela, nekdo pa je stopil do bližnjega stražnika na Marijinem trgu. Ženska je med tem pela naprej in ljudje so spoznali, da je popolnoma pijana ter da je opila tudi svojega otroka. Žensko sta stražnik in cerkvenik spravila iz cerkve in stražnik jo je hotel odpraviti na policijo, toda pijanka je sedla na tla in ni hotela nikamor. Morali so poklicati izvoščka in jo posaditi v koleselj. Sinčka so izročili očetu. Naslednjega dne ji je napravil policijski uradnik dolgo pridigo, naj preneha s pijančevanjem. Ženska, neka Marija Š. iz Trnovega, je plakala in zagotavljala, da se bo poboljšala. Uradnik ji je dejal: cSamo pet dni boste sedeli v zaporu.>
*	Velika tatvina pri Sv. Jurju pod Kumom. V
noči velikega četrtka na petek je bilo ukradeno iz Knezove trgovine poleg cerkve Sv. Jurija pod Kumom mnogo različnega blaga, dalje okrog 300 dinarjev kovanega denarja, zaklenjena zelena ročna blagajna, v kateri je bilo mogoče le nekaj novčanic po 10 Din. Prebivalcev krajev Dole, Polšnik, Zagorje in Trbovlje naj blagovolijo posvetiti pozornost, ako opazijo kaj sumljivega blaga in naj to proti nagradi takoj javijo Knezovi trgovini.
*	Pri odebelelosti, gihtu, sladkorni bolezni
Vam zboljša prebavo grenčica <Franz Josef*. Številna strokovnjaška poročila potrjujejo, da so tudi za protinom in sladkosečnostjo bolni prav zadovoljni z učinkom vode <Franz Josef*. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Opozarjamo vse živinorejce in posestnike goveje živine, konj in prašičev na današnji oglas «Govedomedike>, jugoslovenske razpcšiljalnice zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne cPri sv. Antonu» v Mariboru, Kr.pališka ulica 11.
2	9
7	5 6	1
8	3 1	5 6	7
Pravilno so rešili našo uganko v velikonočni številki Toni Klemenčič (Selca), Jožef Logar (Sv. Lenart v Slovenskih goricah), Bogomir Pretnar (Savica, Rečica pri Bledu), Franc Kolebnik in Franci Orešek (Sv. Vid), Martin Kovačec (Budina. Ptuj), Franc Ccr-van (Podgora pri Straži), Martin Berke (Skakovci), Mimika Prosnik (Središče ob Dravi). Anton Mežner (Polzela), Franc Košir (Planica-Rateče), Anica Prosnik (Središče ob Dravi), Ignac in Miha Kastelic (Cesta, Št. Vid pri Stičffi), Amalija Bregar (Stična), Joško Rudolf (Turjak), Anton Zrnc (Grosunlje), Srečko Nam-lih (Cvišlerje), Ivan Svet (Rakek). Anton Crček (Dav-ča), Ivanka Meško (Mihovci. Velika nedelja), Ivan Hude (Malenska vas, Mirna peč), LeorvMd Jamniker (Ruše), Slavko Lavtar (Kranj). Viliemina Žirovnik (Ljubljana), Jožef Oslovnik (Gorice, Dravograd), Alojzij Zagorc (Retje, Trbovlje). Mara Izgoršek (Šmartno pri Litiji), Valentin Istenič (Dolenji Logatec), Friderik Simončič (Gornja Radgona), Adolf Zupan (Nično, Dol), Andrej Cankar (Studenec-Ig), Dergas (Ljubljana), Karel Orušovnik (Ptujska gora), Josip Pretnar (Zemun), Ivan Peteline (Sela, Dobova), Ivan Ko*mrlj (Martinjak, Cerknica), Cilka Lednik (Arja vas. Petrovče), Konrad Krašek (Pristova), Štefka Brentuša (Ruše), Ferdinand Brglez (Sisak), Anica VraČko (Maribor), Vilko Gut-macher (Maribor), Rihard Vezjak (Maribor), Franc Tkavc (Železno pri Žalcu), Bojan Sušterlč (Žalec), i Frančiška Campa (Jurjevica, Ribnica na Dolenjskem), i Miran Novak (Kranj), Jernej šporin (Šmartno ob. i Dreti), Herman Perko (Sv. Trojica v Slovenskih go-S ricah), Ivan Pepevnik (Koroška Bela), Andrej FeguS i (Pohar, Radeče pri Zidanem mostu), Ivan BogoviS. j (Arnovo selo, Artiče), Jožef Pire (Ravni pri Krškem), ■ Alojz Hlastan (Presladol, Rajhenburg), Marija in Albin-Režun (Mekinje pri Kamniku), Ladislav Jelen (Svetje, Medvode), Matija Klančar (Ljubljana), Franc šmid (Dražgoše), Anton Koprive (Brdo. Planina pri Sevnici),-! Janez Kovačec (Ptuj), Tomaž Ulj (Vtrcenica-Muta),j Vinko Levičar (Sela, Raka), Anton Vesel, Ivan Pucelj (Loke, Trbovlje), Ivan Žnider (Gradec, Litija). —Imen* eventualnih nadaljnjih reševalcev bomo objavili prt hodnjič.
--J
UGANKARSKI KOTIČEK
Rešitev računske uganke v velikonočni številki
Rešitev je več. Navajamo naslednje:
4
3 8
2 9
4
9 5 1
7 5 3
2 7
6
e
4
5
Zdravilo zoner rast
Pred leti smo imeli ljubkega kužka. Mlada, majcena, štrukljasfo zavaljena živalca je bila to* prava živa igračka. Pa je človek včasih tak, da si želi kaj protinaravnega, namesto da bi se radoval ob lepem stvarstvu božjem ...
Niti toliko časa ni bil psiček pri nas, da bi mq bili izbrali kakšno ime, ko se oglasi Boris:
<Oj, ko bi le kužek vedno ostal tako majhen!* Vsi mo se pridružili otrokovi želji, samo psiček je tenko zalajal, ko da nas hoče posvariti in ošteti.
Tedaj pride k nam dobrodušna kmetica, ki smo ji seveda tudi takoj razodeii, kakšna silna skrb nas tare. Preprosta ženica nam brž postrežo z nasvetom, češ: cžganja ji dajte, pa živalca na> bo več rastla!*
Res smo dali psičku žganja, malo žličko, ko-; maj za požirek! Joj, da ste videli ubogo živalco! Jela se je otresati in se zvijati, kiha(i in trepetati,, da je ni bilo mogoče gledati! Plaho je zavijala oči^ tiste čuječe, vdane očke, ki smo jih bili še pravkar vsi tako veseli. Zdaj nas je tožil njihov bolestni blesk, ko da nam hoče očitati in razgaliti še vso grdobo in nespamet našega početja, preden ugasne.
Čez par ur se je jel psiček peniti, a na večer je poginil. Bilo je na vrtu, zvečer, in zarja je sva-; reče odsevala iz njegovih mrtvih oči... Boris je skril obraz v dlani in zajokal. «To, to je torej žganje? Da mi je umreti, gl ne pokusim nikdar in nikoli 1>
Boris drži besedo, a meni je še danes težk<\ kadar mislim na ta dogodek .. 1	Ivan Albreht,«
C
Odkritosrčni Kitajec
'«Živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa ^amo jama*. pravi naš stari pregovor. Kako resničen je v svoji preprostosti,sem pač posebno jasno /in živo občutil, ko sem se vozil s prijateljem Iva-lnoin po mandžurski železnici. Spotoma je prijatelj 'obolel in je ležal v vlaku. Seveda sem ves čas (vestno skrbel, kako bi mu po svojih skromnih močeh pomagal in mu lajšal bolezen, ki je že nadložna in neprijetna pod domačim krovom, kamoli šele v daljni tujini in na potu! Tač sva cba 'mislila, kje je najin <preljubi, preljubi, preljub' •domači kraj», kakor poje pesem.
No, obupala seveda nisva. Saj so tudi po Mandžuriji na vsaki večji postaji stojnice, kakor pri nas, kjer prodajajo podjetni Kitajci razna okrep-čila. Sladčice, pijače, jestvine — vie človek dobi, samo da je kaj pod palcem. In še kako postrež-ljivi in vljudni so ti kitajski kramarji. Kar poslušajte 1
H Na postaji Cicigar v Mandžuriji se ustavi vlak. Kolodvor je velik in lep in vsega dovolj je tam. Zato se odločim, da izstopim in preskrbim prijatelju pošteno okrepčilo. Pri svoji stojnici ponuja prijazen Kitajec najrazličnejše jedi, a mena eo najbolj mikale pečene piške. Tako vabljivo ! rumene so bile, da so se mi jele kar sline cediti, ko sem jih ogledoval.
) Stopim torej tja, pokažem eao in vprašam, [koliko slane.
«50 centov>, mi brž pove Ki'ajec.
Pokažem drugo.
'<40 centov*, pojasni Kitajec.
Ker sta piski popolnoma enaki, mi nikakor ne gre v glavo, odkod ta jaka razlika cen. Zato se ne morem zadržati, da ne bi vprašal, kako in kaj je s tem.
j <0.» mi r. največjo ljubeznivostjo in iskrenostjo Tazloži Kitajec, cpiško, ki stane 50 centov, sem moral zaklati jaz, ona za 40 centov je pa poginila Bama. Zato so cene različne!* • Kakor sem občudoval Kitajfevo odkritosrčnost, ee mi je le zavrtelo v želodcu, ko sem izvedel, zakaj je ena piška toliko cenejša od druge. Stopim torej v vlak in vprašam prijatelja, katera bi mu bila bolj všeč, tista za 50 ali ona za 40 centov? { Ko je potem čul, kako je s_tem; se je odločno odpovedal piškam in sva nadaljevala pot brez kurje pečenke.
f «Kaj takega?!* po-eče kdo med čitatelji. — No, nič posebnega ni to. KiJajcu se namreč mrho-jvina prav nič ne sludi. Ako n. pr. pogine prase ali kaka užitra žival, tedaj je ne oddajo konjafu in je tudi ne zakopljejo, ampak jo lepo razkosajo in pojedo. I.e nekoliko cenejše je meso od mrlio-ivine. To pa ne morda zato, ker bi se ljudem tamkaj tako meso studilo, ampak samo zbog tega, ker je z mrhovino — manj dela. Prihranjeno je pobijanje, oziroma klanje, zato je tudi meso potem lahko — cenejše.
| Bogve, da zdaj, ko me že dvanajst let ni bilo doma, ne vem, da-li bi tudi naši klavci in mesarji ravnali tako iskreno, kakor Kitajec na postaji v Cicigaru?...
Po spominih M. Mura napisal I. A1 b r e h t.
ni mogoče ubraniti se pred usodo, ki mora kaznovati neusmiljenost.
Graščakova hči je tudi prosila, naj ji povedo, kdaj bo udarila strela. In odgovorili so ji vsi: «Še ta mesec, tega in tega dne.»
Ko je hčerka to vse zvedela, je začela pripravljati vse potrebno za odhod iz gradu. Nikomur ni ničesar povedala. Ko je torej prišel tisti dan, ki je bil odločen za odhod, jc rekla, naj na-prežejo konje ter spravijo na vozove, kar se da spraviti. Bilo je kmalu vse storjeno, kakor je za-povedala hči. Tedaj se odpravi še sama, pobere ves denar in druge dragocenosti.
Ko vse stori in fospravi, se odpravi k očetu in materi. Tudi ta «»va sta bila pripravljena za odhod. Toda, ko hočeta oditi, se ne moreta graščak in njegova žena nikamor premakniti. Nevidni zid jima zapira pot k rešitvi. Hči, to videča, ju poljubi vsakega posebej ter odide venkaj, kjer so že stali vozovi s pohištvom. Takoj, ko se graščakova hčerka usede na voz, se pomaknejo vsi vozovi naenkrat ter vozijo hitro po bregu navzdol.
Komaj so bili v dolini, se strese vsa zemlja pod njimi. Strela jc udarila z jasnega neba naravnost v grad, ga vrgla ter prevrnila v dolino, kjer bi kinalu pobil bežeče grajske prebivalce.
Prestrašeni služabniki se obrnejo nazaj na ruševine gradu. Plamen objema vse grajsko obzidje in z grozo zro v sredino, kjer letata dva jezika sem in tja.
Hči hitro pršlje dva hlapca k duhovniku, naj pride ter prinese s seboj sv.. Rešnje telo. Duhovnik res pride, vzame dve hostiji v roko in ju položi na jezika, ki sta se takoj približala duhovniku. Obenem se oglasi glas iz ognja:
»Hvala ti, hči, kajti sedaj sva rešena!*
Proti nebu sta tisti hip vzletela dva goloba; bila sta to graščak in graščakinja, ki jima je bilo v zadnjem hipu odpuščeno.
Krpaš na ta način, da izrežeš raztrgani del na štiri ogle. Po tej izrezani krpi odreži nov kos za štiri centimetre večji, ga pripni na spodnjo stran izrezanega dela, potem pa zapogni ni zgornji strani in prišij z gostim stranskim (poševnim) ubodoin. Ko je tako krpa zgoraj prišita, jo prišij še na spodnji strani. Ce si ubode napravila zelo majhne, se tako krpanje skoro ne pozna.
Ce krpaš volneno blago, ga najprej vedno zlikaj, in sicer na ta način, da zmočiš čisto platneno krpo v vodi, jo dobro ožmeš ter položiš na del, ki ga hočeš zlikati. Likati pa moraš z neprevročim likalom, da se krpa skoro čisto osuši. Ko si obleko zašila, oziroma zakrpala, jo zlikaj še eukrat na isti način, seveda moraš likati narobe in ne na lice.
Ce krpaš črtasto blago, pazi vedno, da se na zakrpanein mestu črte ujemajo; zato, kadar krpo urežeš, vedno poglej, kako niti ležijo. Le tako krpanje je lepo in se na obleki niti ue pozna, da je zakrpana.
Ce krpaš obleko, ki si jo že večkrat prala iu ki je izgubila prvotno barvo, si pomagaj na ta način, da novo blago, s katerim krpaš, tudi prej opereš in daš na solnce posušiti, da obledi in dobi barvo, enako z obleko. Ce ni krpa pri enkratnem pranju zadosti obledela, jo pa še enkrat operi. Zelo grdo je videti stare obledele obleke, če so zakrpane z novim temnejšim blagom.
MClg
V spommsko knjigo
Dečku.
Vedro celo, jasno oko, lice cvetoče, krepko roko naj ti na pot da dobrotno nebo! Koder boš hodil tak, kjer boš obstal lahko boš vedno dobro oral.
Deklici.
Koder hodiš, naj te spremlja solnca jasnega sijaj, vse življenje naj ti cvete v duši mladi sreče maj...
Dobrotniku.
Levica vedela ni, kaj desnica dela, kako v dobroti tvoji meni sreča je cvetela Za vse vrniti morem le en sam ti vzklik: 'Bog sam naj bo pravičen ti plačnik!*
Ivan Albreht.

Bogati graščak in njegova i	kasen
\	(Pripovedka.)
* Pred davnim, davnim časom je živel zelo rbogat graščak, ki pa je bi! neusmiljenega srca. VVsakega podložnika je odpcdil od svojega gradu, ki se je ponosno dvigal na precej strmem hribu, ter bil tako varen pred sovražnikom. Imel je gra-! ščak ženo, ki mu je bila v hudobnosti popolnoma! podobna. Njegova edina hči pa je bila, nasprotno,' prijazna z vsakomur.
(t Dočim je njena mati odganjala berače, jim je hčerka na skrivnem dajala hrano in oblačila. Berači so ji pripovedovali povesti in pravljice iz 'davnih let ter ji prerokovali, da bo v grad udarila strela ter ga vrgla v dolino. Ona jih je pro-| sila, naj obvarujejo grad in njegove prebivalce: i>red to nezgodo, toda berači so ji odgovorili, da!
Krpanje peri'a in obleke
Raztrgano perilo in obleko ali krpamo ali pa mašimo. Krpati se pravi: vstavljati manjše ali večje krpe na raztrgane dele; mašiti (Stopati) pa se pravi: prevleči manjše luknjice s sukancem (cvirnom) ali svilo, pač blagu primerno.
Mašiti moraš takoj, čim opaziš, da se je na kakem mestu blago obrabilo, tako da se utegne vsak čas raztrgati. Ce dotično mesto pravočasno zamašiš, lahko perilo ali obleko še dolgo časa ohraniš.
Mašimo na ta način, da raztrgani del z nitjo prepletemo tako gosto, kakor je gosta tkanina sama. Pri tem moraš šivati najprej od ene strani, potem pa od druge, in sicer vedno tako, da je ena nit zgoraj, ena ; poredna pa spodaj.
Za kuhinjo
Krušni pečnjak (šmorn). Zreži kruh ali žemlje (tia vsako ooebo računaj po dve žemlji) na kocke in daj v skledo; v loncu raztepi tri do štiri rume-i njake v četrtini litra mleka in polij po zrezanih žemljah, dobro premešaj in pusti kvasiti kake pol lire. Potem stoki sneg od treh do štirih beljakov in ga primešaj zraven. V kožico daj veliko žlico I masti in ko je magt vroča, stresi žemlje na mast, daj-za pol ure v pečico in potem na štedilniku (a ne na odprtem ognju, ker se rado prismodi) mešaj tako dolgo, da se popolnoma zdrobi in še malo popeče. Z drobnim sladkorjem potresi in daj s solato ali pa vkuhanim sadjem na mizo.
Orehov kruh. 14 dekagramov sladkorja mešaj s štirimi rumenjaki pol ure, potem primešaj 14 dekagramov zmletih ali stolčenih orehov, 3 dekagrame krušnih drobtin in sneg štirih beljakov. Namaži pekačo malo z mastjo, posuj čisto malo z moko in zlij testo v pekačo, da je po vsej pekači enako razlito, in peci dobre pol ure v ne-prevroči pečici. Ko je pečeno, stresi na raven krožnik. Ko se ohladi, zreži na majhne koščke To je zelo dobro pecivo k čaju.
j
Praktični nasveti
j Kako odstranimo lesk iz obleke. Temne obleke ' (bodisi moške ali ženske) se sčasoma začno zlasti po rokavih svetiti. To lahko odstraniš na ta-le način: Vzemi polovico jesiha, polovico vode, zmoči belo platneni krpo, jo položi na del, ki se sveti, in polikaj hitro po mokri krpi, a krpa se pri tem ne sme posušiti. To ponavljaj večkrat, da lesk izgine.
Obledela obloka rožne (roža) barre. Vzemi rdeč svilnat papir, ga zmoči v vodi, in ko dobiš na ta način rdečo barvo, pomoči obledelo obleko v to barvilo, jo lepo osuši v senci in obleka se bo videla zopet nova. — Ce je pa obledela svetlo-modra obleka, napravi plavilo (indigo), in sicer bolj močno kakor ga rabiš za perilo, in obleka bo dobila zopet svetlomodro barvo.. — Ce obleko pereš, moraš to vedno ponoviti.
Snaženje perila. Plesnivo perilo očistiš s klorovim apnom. Ker pa to apno razjč tkanino, je bolje, če skuhaš v deževnici belo milo (dobiš ga v drogerrji), in sicer tako, da postane gosto kakor kaša. Ko se ta milnica ohladi, naniaži z njo plea-nivi madež. Pusti potem par ur na solncu, na kar dobro izperi in posuši na solncu.
Madeže od trave spraviš iz perila ali belo obleke z razredčenim salmijakom (dobiš ga v drogeriji) ali pa z močnim špiritom. Madež pomoči, ga zdrgni in nato izperi v navadni vodi.
Ako se mizniea ali kak predal težko odpira, namaži mu robove z milom, in bo šlo rado.
Sledeče srečke
državne razredne loterije, kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 19, oziroma v oglasnem oddelku «Jutra» v Prešernovi ulici 4, in v ekspozituri «Jutra» v Šiški, so bile dne 5. aprila izžrebane in so zadele:
8000 Din štev. 14.141.
Po 500 Din: 14.134, 15.434, 15.480, 30.932, 40.588, 53.481, 66.609, 66.626, 115.641. 7 563, 7.660, 46.128, 58.214, 58.309, 58.368, 70.222, 82.848. 99.852, 109.786. 109.826, 120.234,10.898, 34.657, 47.388,47.395, 60.107, 84.547, 84.590, 97.311, 97.424, 97.466, 108.102, 108.104, 108.126, 108.161, 108.265, 123.860.
Vse one, ki so jim bile srečke izžrebane, opozarjamo, da lahko nadaljujejo igranje v V. (milijonskem) razredu, če zamenjajo izžrebane srečke za še neizžrebane. Neizžrcbanih srečk je le šs malo na razpolago, zato se naj oni, ki reilektirajo nanje, takoj zglase.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. zo.».? Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19.
Črv, ki se naseli v pohištvu in gloda les, dela škodo. Preženeš ga s čebulnim sokom, lanenim oljem in iirnežem, ki se mora dobro ulezti v luknjice.
Luknje od žebljev v lesu zamašimo z žaganjem, kateremu smo primešali kleja. Ko se posuši, bo istotako trdo kakor les.
Oljnate steklenice in sploh umazana ste-klenina se da najbolje pomiti s prstjo (ne s peskom). Nasuj v steklenico do polovice prsti, nalij vode, potem pa dobro stresaj in ponovi to večkrat, dokler ni steklenica popolnoma čista. Če je olje močno prisušeno, pusti steklenico, napolnjeno s prstjo in vodo, prej nekaj časa stati.
Rjo na železu in jeklu odpravsš, če drgneš s krpo, namočeno v petrolej.
Če se ti je vlaga ulezla v stanovanje, kar je posledica dolgotrajnega deževja ali pa mokre zime, si lahko pomagaš na ta način, da deneš v kote, oziroma na mesta, kjer se posebno kaže vlaga, posode z živim apnom ali pa z ogljem. To vleče vlago nase. Oglje moraš potem od časa do časa posušiti, nakar ga zopet lahko uporabiš v isti namen. Vlaga in duh po plesnobi izgineta.
Sidol. Marsikatera gospodinja zelo nerada Čisti s sidolom, ker so ji potem roke tako hrapave, krpe pa tudi vse črne in umazane. Umij si zato, kadar si čistila s sidolom, roke v mrzli vodi (ne v topli) z milom in operi takoj tudi krpe, pa se boš čudila, kako ti bodo roke lepo voljne, a tudi krpe čiste.
Steklenir.a se da lepo svetlo umiti, ako pridenemo vodi malo kisa.
Sirkova metla sc mnogo dalje ohrani, če jo večkrat pomočiš v vroč lug.
Pri snaženju obleke z bencinom ostane vedno rob okrog odstranjenega madeža. Da to preprečiš. deni v bencin malo soli in rob se ne bo pojavil.
Nekaj o zgodovini sadjereje
V	članku <0 redilni vrednosti sadja in važnosti sadjereje* smo skušali pokazati, kako neprecenljive vrednosti je uživanje sadja za naše zdravje in kolikega pomena je umno gojena sadje-reja ta narodno gospodarstvo.
V	naslednjih vrsticah bomo povedali nekoliko zanimivosti iz zgodovine sadjereje. Sadove, ki so mu jih nudile razne rastline, je človek umival že tedaj, ko še kot na pol divjak ni imel stalnega bivališča, temveč se je klatil iz kraja v kraj ter si iskal živeža in zavetja. Hrana so mu bile poleg živali razne jagode in divje sadje. Razume se, da o sadjarstvu na tej stopnji niti govoriti ne moremo.
Za gojenje sadia je potrebna že precej visoka stopnja kulture, kar izvira že iz narave sadjereje. Pa drevo obrodi, mora rasti po več let. Zato je lahko začel gojiti sadje le sialno naseljen kmetovalec, ki Je vedel, da bo užival šele čez leta sad drevesa, ki ga je letos vsadil. Zato se ne bomo čudili, ko bomo videli, da so se Evropci spoznali razmeroma pozno z nekaterimi sadnimi ,vrstami. Pri tem pa bomo videli, da so igrali
Slovani tudi na tem polju človeške omike jako važno vlogo.
Kakor na drugih poljih, so nam bili tudi v sadjereji nekateri azijski narodi učitelji. Narodi prednje Azije so se bavili s sadjerejo že v dobi. iz katere itnamo prve vesti o človekovem življenju. Na tem polju so tudi napredovali ter so se sčasoma naučili, kako se sadje poplemeniti; navadili so se drevje obrezovati in cepiti .
Poglejmo, kaj nam pove zgodovina o starih Slovanih kot sadjerejcih! Ker so le-ti bivali v bližini prej omenjenih azijskih narodov, je razumljivo, da so se kmalu seznanili tudi s pridobitvami njihove kulture, tako tudi s sadjerejo. Od njih so se naučili tudi obrezovanja in cepljenja.
Stari Slovani so gojili jablane, hruške, višnje, črešnje, slive in orehe. Po njih so se seznanili s tem drevjem tudi nekateri drugi evropski narodi. Tako so bili Slovani tudi na tem polju poleg Rimljanov važni kulturni posredovalci.
Jabolko najdemo že v najstarejših mostiščih v Evropi, torej v dobi, ko so si ljudje gradili stanovanja na koleh v vodi, kjer so bili bolj varni tako pred divjimi zvermi kakor pred sovražnimi plemeni. Pozneje so ta sad poznali poleg Slovanov tudi Balti, Kelti in Germani. Zelo verjetno je, da so sprejeli le-ti jabolko od Slovanov. Učenjaki namreč mislijo, da izvirajo naša jabolka iz zarodnic, ki so doma okoli Kavkaza. Tako bi bili Slovani prvi, ki so sprejeli ta sad z vzhoda ter seznanili z njim sosedne Germane, Balte in Kelte. Gotovo pa je jabolko potovalo iz Aziie v Evropo tudi po južni poti in prišlo po Rimljanih med evropske narode.
Podobno kakor za jablano velja tudi za hruško, ki je menda doma med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, torej v deželi, ki je mejila na domovino starih Slovanov. Germanski narodi so dobili to drevo po Rimljanih.
Višnja raste divja onstran Kavkaza v Mali Aziji. V srednjo Evropo so jo prinesli najbrže Slovani.
Tudi sliva se je začela gojiti v Kavkazu in na južni strani Kaspijskega jezera, kjer raste še danes divja. V Evropo je prišla deloma po Rimljanih, deloma po Slovanih. Kateri teh dveh narodov jo je dal Germanom, je težko odločiti.
Divjemu orehu je domovina Prednja Azija, Karpati in dežele ob Sredozemskem morju.
Breskev raste divja na Kitajskem, v Perziji, marelica pa po obrobnih kitajskih gorah.
Kostanj je doma v južni Evropi, Mali Aziji in na Kavkazu. V Evropo so ga menda prinesli Rimljani.
Najvažnejše drevo v deželah ob Sredozemskem morju je oljka. Iz sadu pridelujejo olje, ki ga uporabljamo tudi v naših krajih. Tudi v naši Dalmaciji je olje poleg vina najvažnejši pridelek.
Danes je sadjereja v nekaterih deželah na jako visoki stopnji. Po mnogoletnih izkušnjah in poskusih so sadjerejci sadno drevje tako po-plemenitili in vzgojili s cepljenjem toliko in tako okusnih vrst sadja, da smejo biti po pravici na to ponosni.
Med sadje spada tudi grozdje vinske trte. Ker ga pa ne goje v toliki meri zato, da bi se uživalo kot sadje, kakor zato, da delajo iz njega vino, bomo govorili o zgodovini vinske trte posebej.
Vera, znanost in umetnost — poglavitni ses!avni deli duhovne kulture
Razpravljajoči o napredovanju Hoveške kuh ture smo govorili večinoma o stvarni ali materiel«! ni omiki, to je o odkritjih in iznajdbah, s kate-o rimi si je človek lajšal življenje, torej o stvareh* ki se tičejo potreb našega telesa: stanovanju^ hrani in obleki.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima človel poleg teh potreb tudi še potrebe, ki eadevajo duhovno stran njegovega življenja. Reči moramo,] da je duhovna stran življenja za človeka bistve-j nejša, dasi je materielna stran njen pogoj. Človek, ki bi skrbel le za svoje telo, bi se ponižal v žival. Če torej govorimo o kulturi, imamo v mir slih pridobitve na obeh teh poljih.
Glavni seslavni deli človeške duhovne kultur«, so: vera, znanost in umetnost Človek je hotel odgovor na vprašanje, odkod je on in ostale stvarstvo, kaj je smoter njegovemu življenju in kaj pomeni zanj telesna smrt Na vsa ta vprašanja mu daje odgovor vera. Da je zahteva po odgovoru na navedena vprašanja zvezana s človekovimi bistvom, vidimo jasno iz dejstva, da niso še nikjer odkrili naroda, ki bi ne imel vere. Zato moramo prištevati vero k poglavitnim sestavnim delom Človeške kulture.	*
V	človeški naravi je dalje trdna zasidrana želja po spoznanju. Ze otrok v nežnih letih hoče vse vedeti; zato izprašuje, kaj in čemu je to in ono. Zelja po spoznanju mu je prirojena. V prvi vrsti je vedno zanimala človeka narava, v kateri živi in od katere je odvisen.
V	današnji dobi visoko razvite kulture imamo najrazličnejše panoge znanosti, ki imajo vse namen, zadostiti človeški potrebi po spoznanju« Tako je znanost drugi glavni sestavni del kulture.
V	človeškem duhovnem življu igra slednjič važno vlogo pojem lepote, stremljenje po lepem. Zakaj imamo radi stvari, ki jih imenujemo lepe? Zakaj smo radi lepo oblečeni? Zakaj imamo radi lepa stanovanja itd. Tudi ta čut je človeku prirojen.
Že pri človeku na najnižji stopnji kulture vidimo siremljenje po lepoti. Še ko je stanoval v skalnatih votlinah, je krasil te z raznimi proizvodi svoje preproste umetnosti. Tudi lok, s katerim je streljal na divjačino, je izdelal tako, da je bil zanj lep. Zlagal pa je tudi pesmi ter si z njimi bodril dušo. Čim višje se je vzpenjal v materielni kulturi, tem večje so bile njegove potrebe tudi na polju umetnosti. Zlagal je pesmi, v katerih je opeval slavne čine svojih prednikov ter izražal svoja čuvstva in misli. Gradil je veličastna svetišča bogovom. Še danes občudujemo IteniDlie. ki so jih zgradili stari Grki in Rimljani

t Kakor vera in znanost, je torej tudi umetnost sestavni del človeške kulture in omike.
Tako vidimo, da je duhovna stran človeškega [Življenja mnogo peslrejša kakor materielna. Pridobitve duševne kulture šele dajejo človeku ono dostojanstvo, ki ga diči in dviga nad vse ostalo 'stvarstvo. Šele po teh pridobitvah je postal člo-tvek re3 kralj zemlje.
| Pozabiti pa tudi ne smemo, da razvoj duhovne kulture pospešuje tudi materielno kulturo. Zgoraj smo videli, da je nastala znanost iz človeškega stremljenja po s[ o?nnnju. ne pa morda iz želje, olajšati si telesno življenje. In vendar je vprav znanost pripomogla človeku do današnje visoke stopnje kulture. Človek je spoznal razne naravne ile, kot so voda, veler, para, elektrika itd. Te ile je potem uporabil, da si je olajšal življenje in borbo za vsakdanji kruh.
Tako je duhovna kultura poplemenitila življenje. Vera je ustvarila pojem dobrega in slabega, postavila temelj nravnosti in dolžnosti do sočloveka ter s tem uredila socialno življenje, pri čemer ji je pomagala država, ki je tudi sad duhovne kulture.
zdravo mišljenje in čuvstvovanje med svetovno vojno, trpljenje in žrtve malega moža, ki je po-ginjal v ječah, krvavel in umiral zato, da so bogateli premnogi človeški izvržki. V humorni, navidezno naivni, a ironični in satirični, mirno in preprosto kramljajoči obliki je podal Hašek od vseh strani razsvetljeno sliko dobe svetovne vojne. Kar so podajali veliki pisci v svetem ogorčenju in s krvjo srčne krvi, je povedal Hašek ljubeznivo in z zaničevalnim nasmehom. Glavno mu je bilo, da pove resnico, čeprav često kruto in grdo resnico. Njegov humor ni vsiljiv niti v besedah niti v prizorih; vse se dogaja in govori brez olepševanja in pretiravanja. Redko se za-krohotaš, a vedno se smehljaš in pritrjuješ: «Da, prav tako je bilo leta 1914. in do osvobojenja!>
sovjetskega vojaškega dostojanstvenika Vacetisa. Pri zaslišanju so baje vsi trije izjavili, da so hoteli dobiti vizum za Nemčijo in Francjo.
To poročilo je bilo objavljeno dne 1. aprila. Drugi dan je pa isti list objavil kratko notico, v kateri pravi, da je priobčil v številki od prejšnjega dne po starem običaju več prvoaprilskih šal, med katere spada tudi poročilo o pobegu Trockega, Laševiča in Vacetisa iz Rusije.
p Album slovenskih književnikov. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Uredil dr. Janko fslebinger. 139 strani slik v bakrotisku in XXIX strani teksta. Pred nami je monumentalno delo, kakršnega smo do sedaj pogrešali na domačem knjižnem trgu in s kakršnim se morejo ponašati le veliki narodi. Razkošno opremljen album nam dostojno predstavlja 267 mož, ki so od početka naše književnosti pa do današnjih dni kakorkoli pomagali graditi našo prosveto; to je predvsem ponosna vrsta naših leposlovcev; poleg njih se prste znanstveniki, šolniki, narodni buditelji, uredniki, publicisti različnih naziranj in smeri. tVsaka stran prinaša v časovnem redu po dve Jslilci idejno sorodnih književnikov, enajstorici 'glavnih stebrov našega slovstva pa je odmerjena po cela stran. Najnujnejša življenjepisna in literarna pojasnila k slikam so v abecednem kazalu, kjer je običajno zabeležen tudi glavni vir za življenjepis dotičnega pisatelja. Iz njega bodo za-|emali globlje umevanje vsi, ki ljubijo in spoštujejo slovensko knjigo; album ni namenjen samo literarnemu zgodovinarju in šolskim knjižnicam, profesorjem slovenščine in učiteljem, ne samo pristašem kakega posebnega kulturnega ali političnega programa, ampak vsaki slovenski hiši. Omikana rodbina ga bo s ponosom položila na svojo mizo, naobraženci, ki žive daleč od kulturnih središč, se bodo čutili ob njem živeje združeni te velikimi duhovnimi toki minulih in sedanjih dni. Uvažujoč, da more «AIbum slovenskih književnikov* le tedaj doseči svoj namen, ako bo dostopen vsakemu kupcu, mu je določilo založništvo ne glede na bogato opremo in visoke stroške skrajno nizko ceno, ki velja do 5. maja 1928. Broširan album stane 130 Din, elegantno po izvirnem [umetniškem načrtu v platno vezan, v omotu in [lcartonasti kaseti 160 Din. Po 5. maju bo veljala broširana knjiga 150 Din, vezana 180 Din. Album ,toplo priporočamo kot najlepše darilo.
| p Jaroslav Hašek: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Prosveti in zabavi 21. zvezek. 263 strani. Broširana knjiga velja '46 Din, v platno vezana 56 Din. Delo, ki je postalo slavno, prevedeno na različne svetovne jezike, uprizorjeno po odrih in filmano, je zdaj izšlo tudi v slovenskem prevodu. Švejk, češki jDon Kihot, se razširi tudi med Slovence, da se jpozabavajo ž njim in mu postanejo prijatelji, jllašek je v svoji knjigi na preprost, a tem bolj [učinkovit način osmešil vse, kar nas je morilo in (mučilo pred prevratom: militarizem, špiceljstvo, policajstvo, vojaško in civilno sodstvo, vojaško zdravništvo, štrebarski patriotizem ter nravna jgniloba vseh vrst veljakov v uniformah in talar-jjih, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in Senunciantov. .V Švejku je Hašek opisal ljudsko
. i
Italijanska zrakoplova a ekspedi-c ja na severni tečaj
Po prvem poskusnem poletu iz Rima v Milan se je vrnil Nobile v Rim z brzovlakom, da nadzira priprave za ekspedicijo in uredi z zastopniki Zemljepisnega društva in milanske industrije finančno vprašanje ekspedicije. Banke, industrijci in zasebniki so zbrali doslej pet milijonov lir za Nobilovo ekspedicijo. Temu znesku je treba prišteti še znatni prispevek Zemljepisnega društva in vladno podporo. Ekspedicija na severni tečaj bo stala približno deset milijonov lir. General Nobile je bil z izidom poskusnega poleta zelo zadovoljen.
Veliko zanimanje je vzbudilo med znanstveniki in politiki povabilo češkega profesorja Be-hounka, ki se bo udeležil ekspedicije na severni tečaj in bo sodeloval pri vseh znanstvenih pro učavanjih. Profesor Behounek je edini tujec, ki je bil po sporazumu z italijansko vlado in Zemljepisnim društvom povabljen, naj se udeleži ekspedicije na severni tečaj. Nekemu norveškemu učenjaku je bilo dovoljeno udeležiti se samo deloma ekspedicije v severnotečajne pokrajine. General Nobile je povabil češkega učenjaka zato, ker ga ceni in ker mu je pomagal pri znanem sporu z Amundsenom. Behounek je bil med inozemskimi znanstveniki edini, ki se je zavzel za Nobila, češ, da mu je treba priznati zasluge pri ekspediciji na severni tečaj lela 1926. Znanstvena vloga profesorja Behounka bo pri Nobilovi ekspediciji zelo važna, ker bo Behounek meril z novimi izpopolnjenimi instrumenti, ki so nameščeni deloma v zrakoplovu, deloma pa ostanejo v Kingsbayu, zračno elektriko. General Nobile in člani ekspedicije, ki so prispeli te dni v Milan že povsem pripravljeni, so sprejeli češkega učenjaka zelo prijazno in so izjavili, da mu pojdejo vsestransko na roko.
General Nobile dobiva dan za dnem iz vseh delov sveta brzojavke, v katerih mu žele na ekspediciji obilo uspeha. Milansko prebivalstvo ga je naprosilo, da bi bil zrakoplov pred odhodom dostopen občinstvu. Tej prošnji je bilo mogoče ugoditi samo deloma. Tudi papež se zelo zanima za ekspedicijo na severni tečaj in je sklenil dati Nobilu blagoslovljen križ iz dragocenega lesa, ki naj bi ga položil na severni tečaj kraj italijanskih zastav.
Prvi april in Trocki
Te dni so mnogi listi poročali, da je Trocki 30. marca ponoči pobegnil iz Rusije in prekoračil latiško mejo, kjer so ga latiški obmejni stražniki aretirali. Istočasno so nekateri ameriški listi pisali, da je postal Trocki žrtev atentata in da je bil ubit.
Te vesti o Trockem, o katerem se zadnje čase sploh ni pisalo, so vzbudile v inozemstvu splošno pozornost. Trvo poročilo o pobegu vodje boljše-viške opozicije je objavilo glasilo ruskih emigrantov v Rigi «Segodnja». V poročilu je bilo rečeno, da so aretirali na latiški meji ne le Trockega, temveč tudi bivšega pomočnika poveljnika moskovskega vojaškega okraja Laševiča in znaneaa
X Trinajstletna mati. V Berlinu je porodila trinajstletna deklica otroka. Njeni sta.ši niso do zadnjih dni niti opazili, da je v drugem stanu, in je deklica do zadnjega redno obiskovala šolo. Mati in otrok sta ohranjena. Kdo je oče, se ni moglo ugotoviti, ker bi jih pač lahko bilo več.
X Zadnji berlinski kočijaž se vozi a svojim vozom v Pariz. Najstarejši berlinski kočijaž je sklenil, da se popelje v Pariz, preden bo kot zadnji svojega poklica prepustil mesto avtomobilu. Berlinčanom je-domislek ugajal in so spremili možaka z godbo in zelenjem, kolesi, avtomobili, fotografi in kinooperaterji do mestne hiše, kjer si je dal potrditi svoj odhod. Tu so kočijaža z njegovo vprego vred fotografirali, mu poklonili šopek cvetlic, ga pogostili, in ko so se končno poslovili od njega, je mož pognal in se odpeljal v smeri proti Parizu.
X Jezik je odgriznil ženi. Te dni se je pred kazenskim sodiščem v Budimpešti zagovarjal 341etni čevljarski pomočnik Ladislav Sas, ki je bil obtožen zaradi težke telesne poškodbe, ker je svoji ženi odgriznil kos jezika. Razpravi je prisostvovala tudi žena, ki je zaradi poškodovanega jezika govorila le s težavo. Pripovedovala je, da je usodnega dne izjavila svojemu možu, da se hoče končnoveljavno ločiti. Mož jo je za slovo zaprosil za poljub, ki mu ga je dovolila. Naenkrat je čutila, da jo je mož ugriznil v jezik in ji odgriznil 3 cm dolgo konico. Sas je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na osem mesecev zapora.
X V senu zgoreli. Te dni je nastal v neki vasi v bližini Prage požar v kupu, kjer je bilo nakopičenega 70.000 metrskih stotov sena. Kljub takojšnji pomoči gasilcev in vojaštva sena niso mogli rešiti, ker je primanjkovalo vode. Iz gorečega kupa se je privalilo nenadoma med gasilce dvoje napol ožganih trupel. Kakor se je pozneje ugotovilo, je prenočevalo v kupu okrog 40 potepuhov, ki jih je požar zalotil v spanju. Trije moški in neka ženska so popolnoma zgoreli, štirje pa so bili s smrtnimi opeklinami prepeljani v bolnico.
X Zaradi razburjenja pri kvartanju jo je zadela kap. Budimpeštanska policija je dognala, da se zbira v hiši veleposestnika Horvata vsako noč večja družba, ter je začela sumiti, da ni vse v redu. Te dni ponoči so detektivi vdrli v Horva-tovo stanovanje, kjer so res našli zbrano večjo družbo. Tri sobe stanovanja je imel v najemu francoski grof Levaul, ki je porabil eno sobo za igralnico. Detektivi so našli v sobi 40 gospodov in dam pri hazardni igri. Žena nekega bančnega ravnatelja je dobila pri preiskavi hude živčne napade in je začela histerično plakati. Vsi so se morali legitimirati in detektivi so jim denar zaplenili. Nato so hoteli detektivi pregledati še druge sobe, misleči, da so tudi tam tajne igralnice. Prišli so pred zaklenjena vrata, ki so se na ponovno trkanje odprla. Presenečeni detektivi so zagledali na postelji mrtvo ženo, kraj nje pa objokanega moža. Mož je bil veleposestnik Horvat, čigar ženo je zadela med hazardno igro kap.
X Strašna borba z ogromno kačo. Skoro neverjetno pustolovščino je moraJ doživeti nedavno neki farmer, ki se je naselil v južni Afriki. Mož je živel že nekaj dni brez mesa in se je podal na lov, da bi si preskrbel mesa. Farmo je zapustil v petek popoldne. Cez dva dneva ga še vedno ni bilo nazaj in njegovi prijatelji in znanci so začeli ugibati, kaj neki se mu je moglo pripetiti. Šli sO ga iskat in so ga po čudnem naključju našli ter mu rešili življenje. Farmer je na lovu zasledil antilopo. Ranil je žival s kroglo in antilopa mu je hotela zbežati. Zatekla se je v votlino nekega mravljinčarja, kamor ji je lovec sledil. Ker se je žival zarila z slavo v neko manjšo odprtino, se je
skušala otresti zasledovalca na ta način, da je brcala z zadnjima nogama. Tako se je antilopa skoro popolnoma zakopala v pesek in je odprtino votline malone zadelala. Farmer, ki še nikoli ni doživel sličnega dogodka, sedaj ni več mislil na to, kako bo antilopo premagal in jo vzel domov, temveč si je skušal rešiti življenje. Izdolbel je majhno lino, skozi katero je mogel po malem vdihavati zrak. V tem položaju je prebil 12 ur od večernega mraka do jutranje zore. Zjutraj je posijalo solnce in lovec je bil vesel, da bo lahko prišel na prosto. Začel je odkopavati pesek z rokami — toda glej, komaj je odkopal toliko, da bi lahko zlezel na prosto, že se je pojavila pred njegovim obrazom ogromna kača, ki se je metala proti njemu, da bi se ga ovila ter ga usmrtila s smrtonosnim strupom. Lovec se je teh napadov branil s peskom, katerega je metal kači v glavo. Dva dneva in dve noči je trajal farmerjev boj na življenje in smrt s kačo, potem pa so prišli njegovi prijatelji, ki so kačo ustre.ili in lovcu rešili življenje.
X Samomor cirkuškega ravnatelja. Cirkuški ravnatelj Beketov v Budimpešti je v zadnjem času zašel v denarne stiske in iz obupa iz- ršil samomor. Znaki kažejo, da je skočil v Donavo. Svojcem je pustil pismo, v katerem izjavlja, da ne more dalje prenašati življenja, v katerem bi bil dolžnik komurkoli. Beketov je bil v 60. letu starosti in po rodu Rus. 35 let je vodil lasten cirkus v Budimpešti, s katerim je skoro vsako leto gostoval na Dunaju. Tako tudi letošnjo zimo. Tu pa zaradi raznih okoliščin podjetje ni uspevalo ter je imel Beketov koncem gostovanja 200.000 šilingov izgube. To ga je pognalo v smrt.
X Razuzdanka se ustrelila. Nedavno ?e izvršila v Bratislavi samomor Pavla Spanraftova, žena bratislavskega magistratnega uradnika. Policija je našla pismo, ki ga je napisala Spanraftova dva
Volnena obleka
Vse, kar je iz volne, se da očistiti z „RAD10N0M". Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba z njo previdno postopati.
Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca.
Torej: „RAD10N" raztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pregnječi volnene stvari. „RADION" bo odpravil čisto sam vsako nesnago.
Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razprostreti po čistem platnu.
S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bodo ponovno po kazale svoje dražesti kot da so nove.
v ■
•ko čutite bolečine, si kupite t leU&rui ali v to- gj vrstni trgovini prati Fellerjcv lepo dišeči E sa- g fluid. (Hirajte Bi vtako jutro iu rs;<tc večer z njim 3 bol m mesta; iznstiadUo in razveselilo Vas bo, kako || bo ENafluid bvzo in prijetno ohiažil Vašo bolečine. ■ Ako ste «dravi, si izpirajte z KlBafluidom grlo ;n W si umirajte tcio. Etsaflaidu boste hvaležni in ostali g
mu boste zvesti. Pnevno negovanje telesi z K:saf!uidom Vas bo 8 nagradilo z bistro glavo in zdravim spau t-in. Elsa- I fiuid Vsis. bo obvaroval nahoda, hripe in drugih j bolezni ter Vata ustvar i tako veselje do iivljen;8, S če použ jete nekoliko kapljic Elsafluida na slad- H knrju ali«in«'du, Vas obvaruje to ueugudn isti, krčev K itd. ter želodcu dobro stri. Zo naii starši iu dedi gi so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje iu notranje | kot zanesljivo domače iu kozmetično sredstvo za g voe telo. Jačji je iu bolje d.tuje nego fiaucosko H žga.nje.
Zahtevajte v Irk irn.ih ali ti vrstnih trgovinah tudi v najmanjših krajih izrečno piavi «Fellerjev» Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih po 9 Din ali v specialnih po 2li Din. Ako ne, pa ga naročite direktno po pošti. Cim več ga naročite 6kupaj, tem cenejši je, zakaj z omotom in poštnino vred stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 62 Din, 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali šest specialnih steklenic 189 Din, 54 poizkusnih ali 33 dvojnih ali 12 Epccialuih stakicnic 250 Din. — Naslov napišite razločno tako-le:
dni pred samomorom svoji prijateljici. V pismu pravi, da noče več živeti, ker je moški več ne ljubijo. Novinarji so poselili njenega moža, ki je povedal, da z njo ni bil nikoli srečen. Pavla je bila lahkomiselna in se nikakor ni mogla sprijazniti z zakonskim življenjem. Živela je brezskrbno, rada se je razkošno oblačila in ker mož ni imel dovolj denarja, da bi ji kupil vsak mesee novo obleko, sta se začela prepirati. Že drugo leto po poroki je mož zvedel, da ima razmerje z drugim. Nad sedem let je potrpežljivo prenašal svojo nesrečo, potem je pa vložil tožbo za ločitev zakona z motivacijo, da ga žena vara. Sodišče je nesrečni zakon ločilo. Razuzdana žena je bila vesela, da se je odkrižala moža. Imela je vse polno ljubčkov, ki so ji plačevali ljubezen tako, da se je lahko elegantno oblačila. Revolver, s katerim se je ustrelila, je bil last njenega zadnjega ljubčka.
X Dvoboj starčkov zaradi ljubice. V ruskem mestu Nikolsku živi mnogo starčkov svetopisemske starosti. Revolucija ni mnogo vplivala na življenje prebivalcev tega zakotnega kraja in starejši ljudje žive kakor so živeli pod carjem. Nedavno je med dvema takima starčkoma nastal hud spor. Nad 100 let stari knez Sobotov živi na svojem posestvu ločeno od sveta. Samotarsko življenje je delila z njim gospodinja, ki je pa tudi že nad 50 let stara. Toda starčku se je zdela gospodinja še vedno mlada, ker bi mu bila lahko vnukinja, dasi je že sama priletna. K Sobotovu je zahajal bivši plemič Garin in starček je kmalu opazil, da veljajo pogosti Garinovi poseti prav za prav njegovi gospodiuji. Zato je nahrulil starčka, češ, naj se sramuje, da lazi na stara leta za ženskim pred-| pašnikom. Garin je pa ugovarjal, da Sobotov ni j tako mlad, da bi mu mogel ečitati stara leta. Slarčka sta si skočila v lase in sklenila poravnati i spor s sabljami. Iz skrinje sta potegnila stare, j zarjavele sablje, ki izvirajo še iz turške vojne. I Toda moža nista imela niti toliko sil, da bi s sab-jljo zamahnila. Ker ni šlo s sabljami, sta se odločila za pištole. Začela sta streljati dri g v drugega in ko je bil eden ranjen, sta se pobotala.
Listnica uredništva
Naš opomin, naj naši cenjeni dopisniki pišejo po eni strani in razločno, da bomo 'ahko pre-! čitali, kaj je Dapisano, ne zaleže mnogo. Torej ponovno opozarjamo! Kar se ne da prečitati, seveda tudi ne more biti objavljeno. < Špeeijalist. Obrnite se na primer na dr. Ješeta, splošna bolnica v Ljubljani.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
V posnemo.
V Ljubljani je prišel v s'arih avstrijskih časih na plesu mlad gospodek k gospici ter jo naprosil za ples: cDiirfte ich um einen Tanz bilten?*
Gospica: «Kaj, gospod, Vi ne znate slovenski?*
Gospodek: *Znam, pa nočem govoriti!*
Gospica: <Tudi jaz znam plesati, pa nočem!»:
Zgorel je.
Šolski sluga je v pijanosti dal med poukom znamenje, da šola gori. Profesorji in dijaki so bežali iz šolskih sob, a ko se je izkazalo, da se je sluga zmotil, so se vrnili. V nekem razredu je profesor zapazil, da jo je med dirindajem eden dijakov pobrisal domov. Resnega obraia je vprašal učence: «Kje pa je Motovileč?*
<Ta je pa zgorel,* se je oglasil eden Motovil-čevih tovarišev.
Odločen dušni pastir.
Župnik je pridigal na prižniei in se hudo razburjal zaradi nepoboljšljivosti srojih faranov. Dejal je: <Kaj porečem Bogu, če me vpraša na sodni dan, kako sem pasel svojo čredo? Najboljše bo, da mu odgovorim: Kozle si mi dal v varstvo in kozle ti vračam.*	'
Res opasno.
Imetnik zverinjaka: «Ta zverina, cenjene dame in gospodje, je krvoločen lev, ki požre osla v petnajstih minutah.*
Neka gledalka (napram svojemu možu): <Ali si slišal, Matija? Nikar ne hodi blizu!*
Pri fotografu.
Fotograf: «Gospod, zaprite ufita**
Gospod: «No, kako pa naj se potem vidijo na fotografiji zlati zobje?*
V vaški krčmi.
A.:	cčemu ste mi prinesli lega petelina?*
B.:	<Saj ste vendar zahtevali budilnik, da b< vas zbudil ob petih zjutraj. Ker pa nimamo bu-dilnika, sem vam prinesel petelina, faj poje točn« ob petih.*
Dober izgovor.
Zena: «Nesramnik, ti si objemal služkinjo.*'
Mož: «Sama si kriva, ker ji daješ svoje po nošene obleke, da se človek zmoti.. >




»DOMOVINA, št. 15
<	Plešast stric.
Jožek: <Stric, dovoli, da ti preštejem lase.> Stric: «Saj jih ne moreš.* Jožek: «Do deset bom vendar znal šteti...»
Neobičajen stavek. Profesor je imel navado, da je poklical vedno t po več dijakov skupaj k spraševanju pred ka-jteder. T ivojem razredu pa je imel štiri dijake, i ki so a» pisali Pajek, Muha, Zaletel in Preklet.
Kadar je hotel te poklicati, je samo rekel: <Pre-
klet pajek se je v muho zaletel.. .>
[
MALI OGLASI
/	Žimnlce (modroce)
i Vrhnje ia apodn)e. otomane. razne divane. žimo. afrik. [cvith ia vse potrebščine prodaja naiceneje tapetnik Radoif Sever, Ljubljana, Marijin trg 2.
na
43.PBdn! ^ bfini zbop PasaJIlnice včrnomlju
V regfalrovaiie zadruge z neomejeno zavezo, ||	ki se vrši
T nedeljo dut 29. aprila ob 14. uri v zadružni pisarni li s sledečim dnevnim redom: |fl. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. j2. Poročilo načelstva o poslovanju ter čitanje [ odloka o izvršeni valorizaciji. 3. Poročilo nadzorstva, odobritev letnega l računa in bilance ter razdelitev čistega ( dobička. % Slučajnosti.
1 Glasom § 19. zadružnih pravil leži računski zaklju-Cek, predlogi in poročilo nadzorstva članom zadruge y zadružni pisarni med uradnimi urami osem dni pred Občnim zborom na vpogled.
Ako ne bo občni zbor sklepčen, se glasom § 33. za-3ružnih pravil vrši čez pol ure drugi občni zbor na Istem kraju in z istim dnevnim redom ter bo sklepal pe oziraje m na število zastopanih glasov. C r a o m e 1 J, dne 7. aprila 1928.
Za Posojilnico v Črnomlju.
registrovano zadrugo t neomejeno zavezo: Karel Miiller s. r. in Alojzij Stepec s. r.
Garderobo za dame !n gospode
po meri Izdeluje Krojno učillšče Francoski modni
87	salon, Ljubljana, Stari trg 19.
16. aprila nov krojni tečaj za krojače, šivilje, domačice.
Pomočnika za kmečka mizarska dela
z dežele, vajenega vseh del, iščem. — Ponudbe je poslati na: Urban Pogačnik, mizar, Bukovica nad
Skofjo Loko.
Ljubljana, Mestni trg št. 15
priporoča svojo ?alogo dežnikov in soldnikov ter aprshaialnili palio
901 Popravila se izvršujejo točno in solidno
Največja odpr. tvrdka glasbenih instrumentov v državi!
Tovarniško skladišča
Meinel Herold
tovarna glasbenih instniranitvT, gramofonov iu haruu.uilt
MARIBOR Štav. 104.
Violine......od 95 Din listi;« Gramofoni .... od 345 Din dalje
Mtuiloline .... „ 13> „ „ ploč. pihala ...„&< o „ „ Gitar-eitre. . . . „ 192 „ „ roča; harmonike „ 8o „ „ Najmodernejši jaza - instrumenti itd. po izredno nizkih ceuaht
Prlaaaao prrOTratat kvalitetni ladalki!	89
Garancija I Vrniter instrumenta dovoljena, ie ae odgovarja I	Z»ht«jsjt» nji br«-*pWn: veliki katalog I
Zdravljenje organizma pri ljudeh, ženah in otrokih
75
ta modroce, najboljSa in najcenejša, pri
M. Mastevli tovarna žime, Straž šče pri Kranju.
inf jmlii 1'mifi 1 i Diriinr
SLAVO N I J A
Pivo Vino
Slivovka Likeri
Malinov sok
Tvornica špirita i rafL^iija
Daruvap - Badijevina 88
Znameniti angleški dr Halg trdi, da skoraj vsi kulturni ljudje s svojo obilno hrano uživajo tudi razne strupe (posebno mokračno kislino), katero organizem v svoji naravni slabosti ne more odvajati. TI strupi povzročajo vse mogoče bolezni, motenje prebave in tudi zgodnje staranje ter rano smrt Ako pa so življenske žleze človeka zdrave ter pravilno in redno deluiejo tudi med slabostjo in v starosti, potem tudi sekreclialne žleze ne prenehajo delovati, radi česar se organizem hitro okrepi in zboljša, kar pripomore, da se staranje in smrt za mnogo let prihrani. Na srečo so znani učenjaki Broun. Sekar, Karno In drugi dokazali, da postane bolan ali zanemarjen ali oslabeli organizem pod vplivom fizljološkcga ekstrakta. kakor le »Kalefluid* D. Knleničenka, pripravljen iz življenskih žlez močnih In mladih živali, zopet zdrav, močan in sposoben za delo. Sploh postanejo zopet vse njegove fizične sposobnosti normalne, skratka: organizem se pomladi. Fizijološko dejstvo ekstrakta življenske žleze (»Kalefluid*) na človeški organizem učinkuje, kakor trdi profesor dr. Gnaz: »V povečanju energije pri mišicah, človek se manj utrudi, pulz pri srčnih mišicah se jači. kar se zopet dokaže z živahnejšim in točnejšim pulzom. Povrne se spomin in sposobnost prenesti brez napora močno svetlobo, spomin je boljši In sposobnost za nočna dela. Povrača še: normalno spanje, dober tek In prebava hrane. V splošnem ta ekstrakt ki da bolnim zopet moč, doprinese to. da bolezen zopet Izgine sama od sebe. Ta ekstrakt da tudi sredstvo iz življenskih žlez, katero krepi in ne razburja. To ie tudi svoje vrste uzda, oziroma pot, katera je namenjena, da odvrača žalostne človeške korake od smrti.* Torej, zakaj se »Kalefluid« približuje medicinskim kornm vs^ga svet« na milijone bolnikov kot močno ojačnjoče in povračujoče sredstvo za Jasa in po poteku bolezni, a posebno v slučajih: tonlčnega delovanja sekretnih žlez. fizično In živčnih oslabelostih. oslabelosti radi starosti, malokrvnosti, kajti »Kaleflnid* ojačl cel organizem, povrne izgubljeno zdravje in moč. «Kaleflu»d* čisti kri od strupov neprebavljenih snovi, prepreči fizično in duševno onemoglost, jači obtok krvi in izmenjavo materije, raz-
kraja in ugonablja mokračno kislino, bacile in druge strupe, ki jih razvijajo kali bolezni. «Kaleflnid» poveča tek. zdravo spanie in utrdi normalno delovanje srca, krvnih celic, jeter in ledvic, organa za prebavo in dihanja. «Katefluid» hran. in iača živčni sistem, povečava delovno sposobnost In periodo aktivnega življenja.
V splošnem te tKalefluiH* potreben vsem organizmom, kateri so lahko sprejemljivi za razne bolezni, ali pa zahteva stalno jačanje in pomlajevanje močL katere se porabijo pri nevrasteniji. nevralgiji. bolezni srca, krvnih celic, artritskih in revmatičnih boleznih.
Po uporabi zdravljenja s *Kalefluidom* prenehajo same od sebe: slabokrvnost, nervoznost. nesposobnost za delo, bolezni, živčno razburjenje ali potrtost, katera so se pojavile zaradi življenskih bojev telesa In dušev-nosti, težkih prevar, razburjenosti ali žalosti. Preišnl! bolnik postane zopet zdrav, sposoben za delo in uživa vse sladkosti in radosti mladih dni.
Brezplačno pošljemo literaturo »Pomlajevanje in zdravljenje organizma*. Og. lekarnarjem Došliemo »Kalefluid* brezplačno in franko na poizkušnlo
Pripomba. Tajno pridobivanje življenskih žlez vseh visoko medicinskih preparatov je znano samo D. Kaleničenku. Zato se čuvajte vseh imitacij, katero Vam ne nudiio uspeha ter nasprotno lahko škodujejo Vašemu organizmu.
Zaradi tega zahtevajte povsod le naravni »Kalefluid* D. Knleničenka. kateri e bil odlikovan na in-ternacljonalnih razstavah v Parizu. Londonu. Bruslju in Rimu s petimi »Grand Prlx* in petimi velikimi zlatimi kolajnami.
»Kolefluid* se dobi v lekarnah In drogeriiah oo vsem svetu, pošilja se oo povzetju. Ekspedicita brezplačna. Naslov za Francijo: Socičtč »Kalefluid* Kale-nitsc.henko, Neuillv S/Seine. pres Pariš 7 Rue de L'Ouest. Za Anglijo: London S. V. 7 65 Harrin<rton Hardens, General Agencv of »Kalefluid*. Za Ameriko: Bobinoff 7934 Belle av. Detroit Mich U. S. A Za Nemčijo: W. Andrejew. Niehuhrst. 75. Berlin. Charlotten-burg. Za Egipt: N. de Koutznetzoff. 23 rue Nebi DanieL Aleksandrie.
r.
Ceniki franko
J- STJEPUS1N
ZAGREB, JURJEVSKA 57
priporoča
boljše tamburice, sfrune, par-tdure, šole in ostale potreb-s^fvja ščine za vsa glasbila
Odlikovan na pariški izložbi
■s:
Kmetje i	Zitfinore<cil	Poie»tn tc>
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živin?, kon In prašičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in miljoni denarji gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko oivaruiete, ako zdravite svojo živino z
,jRL JU IVE JF* JL* O ^ O JML6^
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšem sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom. *ALMAFLOR» proti konjski koliki. »ALMAFLOR« proti namenjanju pri goveji živini.
»LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdecici. »URIN1T« proti krvavemu močenju (scanjul pri govedu in pri konjih.
Noben pameten živinorejec in posestnik živine na -tm3 biti brez teh zdravil. Kikor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hisa na prej pogori, da se komaj potem zavaruie. tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naša zdravila, zato da mu spioii ne oboii.
,,ALMAFLOR" danite v vsaki trgovini.	51
Cena škatli z navodilom za uporabo 40 Din. Pristno samo s plombo. Naša zdravila uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je priporočil in zahval.
Edina zaloga za Jugoslavijo: „20VED0ME 31 K A" MARIBOR, Kopališka ul.ll Jugoslovanska razposiljalnica zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne „P(tl SV. ANTONU".

.Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolt Ribnika r.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.