Štev. 115.
V Ljubljani, v soboto dne 29. oktobra 1910.
Leto XIII.
RDEČI P.....
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5 20 K, za Četrt leta 2 60 K, meseCno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poStnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 7 i mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20 vin., večkrat po dogovora.	Posamezna	Številka 10 ▼.
Sklenite svoje vrste, tedaj bo Vaš boj uspešen.
Nihče naj torej ne ostane doma. Na svidenje na shodu!
Okrajni odbor
jug. soc. dem. stranke za Ljubljano in okolico.
flko še niste, pošljite naročnino!
Proti draginji.
Shodom, ki se jutri vrše v Ljubljani in po deželi radi draginje, se predloži sledeča
resolucija :
Današnji ljudski shod izreka, da je draginja živil in drugih potrebščin vsakdanjega življenja dosegla tako višavo, da je širokim slojem že nemogoče prenašati bremena, ne da bi utrpeli težko škodo, ki bi se ne dala več popraviti. Delavstvo, ki je že gospodarsko krizo zadnjih let bridko občutilo, ne more s svojim pičlim zaslužkom sebi in svojim rodbinam več kupovati toliko in takih živil, da bi si z njimi varovalo in nadomeščalo telesne moči, ohranilo svojo delovno sposobnost in obstajalo v težkem boju sodobnega življenja. Shod izreka, da je draginja delovnim množicam že zažugala ne le s pomanjkanjem, ampak naravnost s stradanjem. Nastajajoča zima, ki povečuje nujne izdatke v vsaki družini, še poostruje kruti položal in goni siromašne sloje naravnost v obup. Radi draginje tožijo že vsi stanovi, ki so odvisni od enakomernih, neizpremenljivih dohodkov. Draginja tare tudi vse tiste, ki imajo kupčijske zveze pretežno z delavstvom, učiteljstvom in uradništvom.
Ljudstvo, zbrano na današnjem shodu, spoznava, da so prvotni viri vsake draginje v privatno kapitalistični ureditvi sodobne družbe in da more proizvajanje in uživanje potrebščin za življenje le tedaj izgubiti oderuški značaj, če se vse svetovno gospodar-
stvo preuredi na socialni podlagi. Samo ljudstvo, ki proizvaja z lastnimi proizvajalnimi sredstvi v svojih zavodih in na svojih tleh za svoje potrebe, se more rešiti izkoriščevalne privatne špekulacije, ki podreja vse interese ljudstva svojemu profitu.
Dasi torej shod spoznava, da je za trajno rešitev iz gospodarskega suženstva neizogiben boj zoper sistem kapitalizma in njegove gospodarske in politične oblike, konstatira, da je vendar tudi v sedanji, na podlagi privatne lastnine sloneči državi mogoče vsaj deloma omejiti draginjo in olajšati gmotno, vsled tega tudi kulturno življenje množic. V ta namen je zlasti treba odpraviti protekcionizem, ki izroča ljudske množice kot plen egoizmu veleagrarnikov in privatnih špekulantov ter osvoboditi trgovino z živili tistih ovir, ki onemogočajo zadostni uvoz hrane in enostransko odstranjujejo trgovsko tekmo v prid protežiranim izkoriščevalcem.
Zbor torej zlasti zahteva:
1. Da se začasno odpravijo ali vsaj temeljito znižajo carine na vsakovrstna živila;
2. Da se sklepajo trgovinske pogodbe z ozirom na potrebe ogromne množice prebivalstva ;
3. Da se dovoli kvantitativno neomejen uvoz zdrave živine in zdravega inozemskega evropskega in prekomorskega meda.
Zbor odobrava akcijo, ki so jo v tem zmislu 1. 1907. podvzeli socialni demokratje v avstrijskem državnem zboru, vštevši zahteve, ki so jih podali za povzdigo domačega poljedelstva in domače živinoreje.
Zbor se nadalje strinja z zahtevami socialno demokratične zveze v zadevi pospeševanja zdravih in cenejših ljudskih stanovanj in odobrava socialno demokratični nastop zoper davčne reforme, ki bi imele navaliti ljudstvu nova neznosna gmotna bremena.
Končno izreka današnji zbor, da je delavstvo pripravljeno, z vso odločnostjo voditi boj proti izkoriščanju, ki ga ugonablja in v ta namen zbrati vso svojo bojevno moč v čvrsto sklenjenih, neomajnih organizacijah. Zbor je prepričan, da more ljudstvo v tem težkem, a neizogibnem boju zmagati le s svojo lastno močjo.
Jutri, v nedeljo, 30. oktobra
vsi na shod v,Mestni Dom*!
Začetek zborovanja je točno ob 10. dopoldne.
Na dnevnem redu tega važnega shoda je
draginja.
Kdorkoli čuti draginjo in njene strašne posledice; kdorkoli hoče pomagati, da se ukrenejo resni koraki zoper to moro;
kdorkoli hoče pritrditi, da je postalo življenje vsled draginje najnujnejših potrebščin neznosno:
naj pride na shod.
Vabimo Vas vse, može in žene, da podprete s čim največjo udeležbo
ljudski protest
proti brezobzirnemu izkoriščanju in proti dosedanji brezbrižnosti poklicanih faktorjev, ki bi imeli sredstva, da se vsaj ublaži draginja, če bi le imeli tudi voljo! Pridite vsi, da zagrmi
ljudska zahteva
v ušesa tistim, ki bi radi ostali gluhi.
Kdor bi ne našel prostora v dvorani, naj ne odhaja, ampak naj počaka na trgu pred .Mestnim Domom*. Poskrbelo se bo, da se bodo poslušalci lahko izmenjali.
Vztrajati morate do konca, kajti učinkovati mora Vaše število.
LISTEK.
Moloh.
Drama v treh dejanjih. Spisal Lev Birinski. Premiera
v slovenskem gledališču dne 25. oktobra.
Zaratustra je hodil v samoto in tam se je izkristalizirala Nietzschejeva filozofija o nadčloveku. V puščavi je bil Budha, Mojzes, Jezus, Mohamed in vsi so prinašali iz samote nenavadne misli in nauke. Ampak drugače učinkuje na možgane osamljenost, ki jo je človek namenoma iskal, da zbere vse svoje misli in se reši vseh zunanjih vplivov, kakor prisiljeno samovanje zoper voljo, ki jemlje duhu vse, kar bi ga moglo oploditi. V taki s telesnimi in duševnimi mukami združeni samoti, v kateri prihaja togota za hrepenenjem, divjanje za togoto in onemoglost za divjanjem, si človek želi smrti in blaznosti; a če ne pride taka rešitev, tedaj pade bitje, ki ni iz železa, na ta ali oni način. Luccheni se je obesil na jermenu svojega čevlja. Birinski nam kaže v svojem »Molohu* dva taka primera. Veruhin pretrpi v ječi nečloveške muke, pa ne izda nikogar in ničesar. A samotna celica ga premaga. Socialno bitje, odrezano od vsake družbe, od dela, od življenja, koprni po ljudeh, pa naj bi bil sam izmeček človeštva, le da bi bili ljudje 1 A zaman. Dnevi minejo in tedni in meseci — večna samota! Ubil bi se, pa se ne more. Zblaznel bi, a duh se mu ne omrači, vsaj ne dovolj. Tiste moči ni, ki bi uničila vse
misli, a ničesar ni, kar bi jim dajalo hrane, kar bi jim odpiralo pota. Nazadnje ostane edina misel: Vun, vun, vun, za vsako ceno! Vun iz teh zidov, iz te trohnobe. A zidovi so debeli,, vrata so čvrsta in svet je daleč, daleč! Vsako upanje je zaman, samo pol-blazno, izmučeno hrepenenje tuli: Vun, vun, vun!
Takrat zašepeče zvijačen glas: »Zakaj pa ne? Saj ni težko.«
»Kako, kako, kako?«
»Hm. Prav lahko. Družba potrebuje ljudi, ki poznajo njene sovražnike. Družba ti da svobodo, ampak —«
»Ampak —?«
»Služiti ji moraš . . .*
»To se pravi —?«
»Hm. Temu se pravi ohrana.«
»Tajna policija?! Svoje tovariše naj — ?c
»Hm. Ni treba. Lahko ostaneš tukaj. Do smrti.«
»Ne, ne, ne! Vun, za vsako ceno vun!«
»Sprejmeš?«
». . . moram . . .«
In Veruhin postane Malinov, špion politične tajne policije.
Tudi Saša Ramusov je molčal, ko so ga trpinčili in muke so mu bile slast. Saj je vedel, da trpi za — človeštvo. A pozneje, — ko je bil sam, sam, sam, pa ni mogel ne umreti, ne zblazneti, ga je pograbilo hujše kakor vse muke: Kaj je človeštvo ? Kdo je človeštvo ? . . . In pred očmi je vstala strašna prikazen: Moloh, ki žre ljudi in se jim roga.
Pehajo se za cilji in ideali, ubijajo in se dajo ubijati za kulturo, za vero, za napredek, za domovino, a človeštvo — jih žre. Čemu si se bojeval zoper tirane ? Čemu se hočeš žrtvovati ? Čemu te hočejo obesiti ? Vse za človeštvo. Tako ali tako — človeštvo zahteva tvoj pogin. A tudi če spoznaš ta strašni fa-tum, se ne rešiš. Kajti izstopiti in se brigati za nič kakor zase, ne moreš. Razlika je le ta, da silijo drugi v pogin nezavedno, ti pa zavedno, z odprtimi očmi. In da je tebi vseeno, kako pogineš, le da pogineš. Tak je pesimizem, dosledno domišljen do zadnjega; na koncu njegovih sklepov stoji absolutni nihilizem.
Ali je to brezupno zanikanje filozofija Birinskega? To vprašanje, ki se zdi nekaterim sila važno, je menda brezpomembno, ker »imamo opraviti z delom o novem sistemu filozofije, ampak z dramo in ker tudi nihče ne bo trdil, da se je Shakespeare identificiral z miselnim vrtanjem svojega Hamleta. Naslikal pa je Birinski svojega Sašo tako verjetno, kakor le more biti verjeten človek, ki je padel iz družbe in prišel navskriž z življenjem samim, čigar strašnim zakonom se pa vendar mora ukloniti.
»Molohc je delo mladega pisatelja in na vseh koncih in krajih se mu pozna c Sturm und Drang*. Snov je zajeta iz življenja, v katerem vse vre in kipi, iz časa najstrast-nejših bojev, iz tiste faze ruske revolucije, ko je drhtelo pol sveta in pričakovalo od ure do ure, da se rešijo vsa vprašanja. Atentati teroristov, ki se niso brigali za svoje življe-
Skupni proračun.
Delegacije,jki zborujejo na Dunaju, imajo reševati »skupne zadeve«, t. j. tista poglavja državnega življenja, ki niso ločena med Avstrijo in Ogrsko, ampak jih opravlja »skupna vlada«, sestoječa iz ministrstva za zunanje zadeve, iz vojnega ministrstva ter iz skupnega finančnega ministrstva. Stroške teh zadev imata Avstrija in Ogrska skupaj plačevati po ključu, ki se določa na deset let v avstro ogrski pogodbi. Za upravo teh zadev se predlaga proračun »delegacijam«, temu najbolj čudnemu in najbolj nenaravnemu par« lamentu sveta, ki je videti v naši dobi tako kakor s slamo pokrita lesena bajta, ki je ostala na glavnem trgu sredi modernih palač.
Tudi letošnjim delegacijam je predložen proračun, ki pa nikakor ne daje prave slike vladnih zahtev, s katerimi se ima osrečiti ljudstvo. A tudi v tem nepopolnem proračunu znašajo izdatki 252 milionov kron več kakor v lanskem.
Za posamezna poglavja so izkazane sledeče
potrebščine:		
Ministrstvo za zunanje zadeve	K	16,039.036
Vojno ministrstvo:		
Redna potrebščina . . . .	K 326,497.077	
Izredna potrebščina . . .	>	206,437.940
Vojna mornarica:		
Redna potrebščina . . . .	>	60,912.410
Izredna potrebščina....	»	59,844.800
Skupno finančno ministrstvo	>	4,606.310
Skupni računski dvor . . .	9	339.492
Skupaj .	K 674,677.065	
Pokritje:		
Ministrstvo za zunanje zadeve	K	723.000
Vojno ministrstvo ....		7,832.082
Vojna mornarica . . . .	»	340.000
Skupno finančno ministrstvo		150.469
Skupni računski dvor . . .	>	459
	K	9.046.250
Dohodki carin .....	»	160,911.929
Skupaj .	K 169,958.172	
Ostane torej nepokritih . .		504,718.886
od katerih ima Avstrija plačati 63'6, Ogrsko pa 44'4 odstotkov.
Nekatere zanimive posameznosti iz tega proračuna kažejo, čemu je najbolj potreben ljudski denar v dobi sedanje draginje.
nje, nečloveška krvoločnost policije, pogromi črnih čet, v blaznost segajoči idealizem in v blaznost se pogrezajoča bestialnost, vse to je ustvarjalo milieu, ki je pač lahko mikal dramatičnega vpodabljalca. Birinski je z obema rokama posegel v to razburkano življenje in vse, kar mu je ostalo med prsti, je postavil na oder, tako daje za eno dramo še preveč in živci, ki niso nenavadno trdni, imajo več muke nego užitka ob uprizoritvi »Moloha«.
Toda v drami se izraža izredno močan talent, kateremu je le še treba več discipline. Ni se treba strinjati z nazori Saše Ramusova, pa se vendar lahko prizna, da je Moloh kljub pretirani teatralnosti pomembno in umetniško delo.
Uprizoritev je bila za ljubljanske razmere častna, zlasti z ozirom na to, da je naloga režije in posameznih igralcev velikanska. V celoti lahko pritrdimo ugodnemu mnenju, ki se je z mnogih strani izražalo o izvršitvi, katero je tudi občinstvo nagradilo z obilnim aplavzom. V posameznostih bi se pač dalo marsikaj popraviti, da bi se tudi pri nas dosegel čistejši uspeh.
Predvsem se mora reformirati igra za sceno. Kar se godi na ulici, je važno, toda statisti ne smejo misliti, da igrajo glavne vloge in da morajo ugonobiti, kar se godi na odru. Že na koncu druzega dejanja se je komparzerija vedla prebujno. Kraval je bil hipoma tak, da se besede na pozornici sploh niso mogle razumeti, dasi so bile zelo važne-V tretjem dejanju pa je bilo to še hujše.
Povišanje bolgarske kneževine na kra-lestvo nas stane 102.637 kron na leto, ker moramo sedaj imeti v Sofiji imenitnejše poslaništvo. Zaradi draginje se zvišajo nekaterim poslanikom dohodki za 40.000 kron. Za letna bivališča poslanikov bo treba 43.340 K na leto. Za stanovanja diplomatov se povišajo izdatki za 107.080 K na leto. Za nove barke carigradskega poslaništva je treba 780.000 K.
V poglavju vojnega ministrstva so nekateri izdatki simpatični. Za zboljšanje zajtrka se zahteva 555.968 K, za zboljšanje vojaške mezde pa 1,299.358 K. Radi draginje bo treba za vojaško hrano 1,536.245 K. Desetletja je bilo treba drezati, da se je nekaj ukrenilo za hrano moštva; ko so se poviša-vale plače generalom, je bila vlada veliko hitreje pripravljena!
A vojno ministrstvo ima še druge izdatke, ki se zde njemu veliko nujnejši. Zaradi podraženja konj zahteva 500.000 K, za tehnično artilerijo 670.180 K več, za oboro-ženje utrjenih krajev milion kron, za delavnice avtomobilov prvi obrok 50.000 K (skupaj zahteva 6 letnih obrokov); za nova stre-ljišča 400.000 K, za nove prostore za vaje 500.000 K, za novo poslopje vojnega ministrstva (drugi obrok) milion kron, za nov zemljevid srednje Evrope 100.000 K, za stavbo kadetskih šol 330.800 K, za živinozdrav-niško šolo 225.659 kron, za nove konje 751.957 K, za popolnitev 25 infanterijskih bataljonov 1,398.737 K, za utrdbo južne dalmatinske meje 343.460 K. za nov artilerijski material 8 milionov kron.
Stroški aneksije znašajo v tem proračunu za vojsko 180 milionov, za mornarico pa 54 milionov. To je pač zelo zapeljivo in marsikateri površni čitatelj bo mislil, da so s tem sploh pokriti stroški aneksije. Ampak to je samo »računarska spretnost*; kajti v ta proračun je vteknila skupna vlada samo tiste stroške, katerih ni mogla vriniti nikamor. V resnici se je nekoliko stomilionov že pokrilo s tistimi glasovitimi posojili, s katerimi sta se odlikovala zlasti Bienerth in Bilinski.
Značilno je pa tudi, da ni v tem proračunu ne enega vinarja za nove ogromne vojne ladje, o katerih vemo, da se že grade v Stabilimento tecnico v Trstu. S tistimi zahtevami pride vojno ministrstvo v kratkem času, ko predloži proračun za leto 1911. Slaba vest brani skupni vladi, da bi že zdaj povedala ljudstvu, kakšna nova bremena mu je že navalila na pleča.
Politični odsevi.
Delegacije.
V avstrijski delegaciji delajo odseki. Socialni demokratje morajo tu voditi boj zoper protiljudske nakane skoraj povsem osamljeni. Meščanski poslanci in člani gosposke zbornice se vedejo prav tako, kakor da bi bila dolžnost ljudskih zastopnikov, dovoliti vladi kratkomalo vse, kar zahteva, ne glede na^ to, kako bo ljudstvo prenašalo venomer naraščajoča bremena.
V vojnem odseku • je imel poslanec S e i t z zopet ostro bitko z vojnim ministrom in z aristokratično-meščansko večino. Na-glašal je, da je delavstvo ogorčeno radi novih vojaških zahtev. Tisti, ki v delegacijah glasujejo za te zahteve, morajo biti tudi tako korajžni, da bodo glasovali za davke, s katerimi se imajo pokriti te zahteve. Govor-
Pogrom se ne vrši naravnost pred Ramuso. novo hišo, ampak glasovi prihajajo od daleč. V bližini se odigravajo le posamezne scenej; te se razločijo, vse drugo je zamolklo, nejasno.
Markantno vlogo Saše je igral gospod Nučič. Nadarjen in ambicioniran igralec, ki Stremi k vse večji popolnosti, se ne more topiti od same blaženosti ob generalnih po hvalah in frazastih komplimentih, ki ne povedo ničesar; tudi je naravno, da mora biti za njegove kreacije strožje merilo kakor za kateregakoli epizodista. S tega stalisca je bila njegova igra v drugem dejanju brez prigovora, v tretjem pa bi morala biti deloma bolj izcizelirana, deloma bolj plastična. Naravno, da ga je zelo oviral nepremišljeni hrup za kulisami; človek postane nervozen, če ne sliši lastne besede. In če se nustopi za sceno prihodnjič bolje organizirajo, bo tudi Nučičeva igra bolj uspešna. Disonance se bodo bolje izražale, za svoj onemogli obup bo našel še nekoliko barv. Zlasti bi bilo tudi želeti, da bi njegova povest o fantaziji iz ječe postala bolj plastična. Vse to je seveda odvisno tudi od soigralcev.
Poleg njega je treba v prvi vrsti omeniti gosp. Bohuslava, ki je igral očeta, starega in starokopitnega mnščana, ki je vzgajal svoje otroke, da postanejo to, kar je bil sam vse svoje življenje, pa mora nenadoma spoznati svojo strašno zmoto, ko zve, da so vsi do zadnjega — teroristi. V maski in glumi je bil izvrsten, v detalju bi se dali najznačilnejši momenti njegovega prvega sestanka z revolucionarji, ki ga dovede do
nik naglaša, da bodo to morali biti d i -rektni davki, ker je izključeno, da bi se vpeljavah še novi indirektni davki. Delavsko ljudstvo ne more jemati nobenih bremen več na svoja preobložena pleča. Meščanske stranke bi že zaradi tega morale odkloniti proračun, ker so bile delegacije nepostavno sklicane. V imenu socialnih demokratov zahteva govornik, da se odpravi enoletna »prostovoljna« služba, ki je le privilegij posedujočih slojev, ter protestira proti dresuri vojakov za parade. Sramotno je, da ovira jezikovno vprašanje reformo vojaškega kazenskega reda. Enotnost armade pač ne bo utrpela škode, če bo obdolženi vojak zaslišan v svojem jeziku od takega sodnika, ki zna njegov jezik. Govornik zahteva tudi vpeljavo zavarovanja zoper nezgode pri vojakih in kritizira često prezgodnje penzioniranje še krepkih ljudi. Socialni demokratje bodo glasovali proti proračunu in v državnem zboru dognali odgovornost za kršenje ustave, ki se je zgodilo.
Na to je govoril krščanski socialist Gruber »krščansko«, češ dokler se oboro-žujejo druge države, tudi Avstrija ne sme zaostati.
Potem je dobil besedo vojni minister Schonaich. Program, ki ga je razvijal, je res zelo »tolažilen«. Vojna uprava zahteva več rekrutov, reorganizacijo železniškega polka, ponmožanje vojaškega avtomobilskega polka, organizacijo vojaškega zrakoplovstva itd. Ker je vsled slabega zaslužka in draginje vedno več slabotnih med rekruti, katerih ne morejo potrditi, hočejo vpeljati posebne čete za slabotne (!). Privilegij enoletnih prostovoljcev se ne odpravi, samo tako-zvana »inteligenčna izkušnja* (na podlagi takozvanih švindelkurzov) ne bo več veljala. Sicer pa dobe enoletniki še nove olajšave; vsi bodo sprejeti na državne stroške, na koncu leta jim ne bo treba delati častniškega izpita . . .
Generalua debata se je na to zaključila.
Odsek za zunanje zadeve se je bavil z Seitzovo resolucijo, da se sporazumno med Italijo in Avstrijo ustavi mornariško oboroževanje.
Govoril je »naš« baron Schwegel, da je stvar simpatična, ampak nemogoča, ker bi bil za to potreben sporazum vseh držav. Krepko mu je odgovarjal dr. R e n -n er, a razume se, da so militaristični backi odklonili socialno demokratični predlog.
* Češko nemška sprava se uresničuje. O najvažnejših spornih vprašanjih je že dosežen sporazum. Rešiti se imajo le še določbe o poslovanju deželnega odbora in o glasovanju v deželnem zboru. Pripoveduje sc že, kakšna odlikovanja bodo dobili voditelji na obeh, oziroma na treh straneh. Poleg Čehov in Nemcev se namreč vedejo veleposestniki na Češkem tako, kakor da bi imeli svojo posebno, fevdalno narodnost.
* Na Hrvaškem so danes (v petek) saborske volitve. Zvesti Khuenov sluga Tomašič posnema svojega mojstra in gospodarja tako, da bodo hrvaške volitve le zmanjšana fotografija ogrskih. V ta namen je dal ban Tomašič mobilizirati ne le ves 13. vojni zbor, ampak si je dal tudi s Kranjskega, Štajerskega ih Koroškega poslati vojaštva, seveda »le za ohranitev miru in reda.«
* Ban Tomašič že razmišlja, kaj bo, če pogori pri volitvah, kar je prav lahko mogoče. Bil je v Budimpešti in se je dogovarjal s Khuen Hedervaryjem. Pravijo, da ima že dekret, s kateiim takoj lahko razpusti novi sabor, če ne bo imel večine v
vprašanja, če ni stari osel, nekoliko, le nekoliko bolj poantirati.
Bjelkin g. Danila, v glavnih potezah dober, bi zaslužil mestoma bolj subtilne izvedbe. Tudi bi se morala bolje izražati njegova sugestivna moč in hegemonija med zarotniki. Tako je bil tudi Harbinskij g. Verovška nekoliko površen. Priznanje gre gg. Ši mačku, Skrbinšku in Gromu; priporočali bi pa nekoliko manj jokavosti. Prvi prizor ima napraviti težko, a ne skisano atmosfero. G. P e č e k ni doktorja posebno dobro pogodil. Odkritosrčen poklon pa je treba napraviti g. Bukšeku; očitali so mu, da je preveč kričal, a to mu je predpisal avtor in je bilo popolnoma utemeljeno. Malinov je res napol blazen in Bjelkin že ve, zakaj mu pravi, da bi bilo njegovo mesto pravzaprav v sanatoriju.
Izmed dam naj v prvi vrsti sprejme zasluženo priznanje gdč. Thalerjeva, ki je takorekoč zadnji moment prevzela ne lahko, a jako fino vlogo in jo res fino izvedla. Ga. Bukšekova je našla v tretjem dejanju, ko mora, sama na smrt bolna, tolažiti moža in sina in jo materinska ljubezen dovaja do naj-bolestnejše resignacije, jako lepe glasove. Upozarjali smo ne njene sposobnosti ža lani in to ni bila pomota. Gospa Danilova, ki je igrala pravoslavno tercijalko Agrafeno, ni bila zadnja, ker je tukaj zadnja imenovana. Njena igra se je odlikovala s tisto diskretnostjo, za katero je treba precej umetnosti, ker je karikiranje te vloge zelo mikavno. Da se ni vdala tej zapeljivosti, je treba pohvalno zabeležiti.	e.	k.
v njem. Menda pa se ne namerava takoj posiužiti tega sredstva, ampak bo s tem dekretom le žugal koaliciji, da jo nažene v brepogojno hlapčevanje.
* Ogrski državni proračun izkazuje za 116,637.395 K več izdatkov kakor lani.
* Iz ogrske vladne stranke je izstopil njen član dr. Hampel, ker je hotel pri zadnjih volitvah kandidirati, pa ga je stranka pehala iz okraja v okraj, tako da je nazadnje ostal brez kandidature. Zdaj so mu obljubili kandidaturo pri nadomestni volitvi v Siljanu, a izpodrinili so ga tudi tam, ker hoče kandidirati domobranski minister Hazai. Hampel naznanja, da bo kandidiral proti njemu in objavlja pisma, da bo razkril veliko korupcijo v vladni stranki.
* Srbska vlada pripravlja zakon, s katerim hoče zelo omejiti tiskovno svobodo. Po njenem načrtu bi bili glavni uredniki in lastniki tiskarn direktno odgovorni za vsebino listov. Razprave skupščine bi se smele le tedaj objavljati, če jih prej odobri skupščinski predsednik. Če nastopa srbska vlada tako reakcionarno, ji mora že huda presti.
* Nemški cesar Viljem se je zelo zameril Belgijcem, ker je na nek francoski pozdrav odgovarjal nemški.
* Grški ministrski predsednik Veni-zelos je zelo razočaral Grke, ki so ga bili smatrali za velikega radikalca. Postavil se je popolnoma na stran dinastije ter je celo razpustil narodno skupščino, ki je bila sklicana, da preuredi ustavo. Tistim poslancem, ki so protestirali prod nezakonitemu razpustu, je zažugal, da jih da zapreti, vse častnike, ki so prišli pod prejšnjo vlado v zapor, je pa dal izpustiti. Toda če se možu ta nastop ponesreči, zna tudi kralj, ki je podpisal razpust skupščine, odfrčati.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Kranjski deželni zbor sklepa za leto 1911 samo proračunski provizorij, ne pa definitivnega proračuna. Tako so odločili klerikalci, ki delajo v deželnem zboru približno to, kar se jim samim poljubi. Če bi bili hoteli, bi bil deželni zbor prav lahko sklenil proračun. Provizorij je sklep za silo in sprejema se tedaj, kadar ni časa za definitiven proračun. Tega izgovora pa nima naš deželni zbor, kajti v sedanjem zasedanju ie tratil čas že tako, da je bil greh. Na plenarne seje se je shajal vsake kvatre in razven debate o Novakovem draginjskem predlogu in deloma o cestnem zakonu sploh ni bilo nobene obširnejše debate. O delu v odsekih je pa tudi bore malo opaziti. Ker je dr. Šušteršič pustil celo delegacije, bi bil moral človek misliti, da so se gospodje pripravili na kdo ve kako važno delo, a zdaj se kaže, da niso izdelali niti proračuna. Vsakdo se mora torej vprašati, kje tiči pravi vzrok, da se sprejema samo provizorij. Odgovora pa ni treba daleč iskati. S proračunom bi bili morali gospodje pojasniti vse svoje deželno gospodarstvo in tu bi bilo marsikaj — zasmrdelo. Klerikalci so leta in leta begali ljudstvo z velikanskimi gospodarskimi obljubami, zdaj pa, ko imajo moč v rokah, so vse obljube na vrbah, namesto tega pa je deželno gospodarstvo zavoženo, da je strah. Seveda je dežela imela deficit, že ko so klerikalci prišli na krmilo. Toda od tega časa se kljub po-draženju piva ni ne le nič zboljšalo, ampak voz je prišel še bolj v blato. To bi se moralo razkriti, če bi se predložil točno izdelani proračun. Povedati bi se moralo, kako je z raznimi fondi, priznati bi se moralo, da se je mnogo denarja zabilo z raznimi sine-kurami, ki so se ustanovile le za potrebo klerikalcih pristašev. Očitno bi postalo, da ni klerikalno gospodarstvo niti za dlako boljše od liberalnega in ravno tega se klerikalci boje. Ampak če se bo to dalo zakrivati nekaj časa, ne pojde do sodnega dne. In kadar se ne bo dalo več zakrivati, bo začelo pokati.
— Ob priliki akcije zoper draginjo priporočamo vsem sodrugom, da razmislijo, kakšno orožje imajo v svojem boju in kako hočejo doseči uspeh. Razumevanje temeljev sedanje kapitalistične družbe in zveze vseh pojavov z njo je pač nekoliko težavna reč in da se natančno spozna, je treba precej študija. Ne čudimo se torej, če je še mnogo delavcev, ki ne razumejo, da ni zanje in za njihov razred rešitve brez strmoglavljenja te družbe. Zato imate še toliko tovarišev, ki se ne udeležujejo Vaših bojev in s svojo brezbrižnostjo ovirajo Vaš in svoj napredek. Toda draginja je prav lahko umevna reč in kdor le količkaj premišlja o njej, mora razumeti, da se tudi tukaj ne more doseči noben uspeh brez boja. Noben boj pa se ne more voditi brez orožja. Gola roka bo vedno slabša kakor nabrušen meč. Najpoglavitnejše orožje v političnem in gospodarskem boju pa je časopisje. NaŠi nasprotniki prav dobro razumejo to resnico in zato doprinašajo za svoje časopisje največje žrtve. Kako pa delavci? Kako naj delavstvo kaj doseže, če ne stori vsega, da razširi in okrepča svoje časopisje ?
Sedanji boj zoper draginjo daje vsem zavednim sodrugom najlepšo priliko, da pokažejo indiferentnim tovarišem važnost delavskega časopisja in da agitirajo za »Rdeči Prapor« z vso vnemo. Vsak novi naročnik, ki ga pridobe, postane sobojevnik in že zaradi tega bi moral vsak pravi sodrug smatrati za svojo častno nalogo, da vedno in povsod agitira za »Rdeči Prapor«.
— Draginjski shod, ki se je vršil preteklo nedeljo v gostilni pri Frohlichu, je bil za razmere v krakovsko-trnovskem okraju nad vse pričakovanje izborno obiskan. Predsedovala sta sodruga Krašovic in Ravnikar, poročal je pa sodrug Kocmur. Razpoloženje zborovalcev je postalo uprav bojevito, ko je govornik povedal, da davčna oblast pritiska na posestnike hiš, ki nočejo podražiti stanovanj. Debata je bila prav živahna in so se je udeležili sodrugi Buda, ki je priporočal več vneme za gospodarsko organizacijo, ter Krašovic, Ravnikar in Grilc. Udeležba Krakovega in Trnovega obeta biti na jutrišnjem shodu prav dobra.
— Shod zoper draginjo za poljanski okraj, ki se je vršil minuli pondeljek večer, je bil, če se upošteva, da je to »mesarski okraj«, še precej dobro obiskan. Predsedoval je sodrug Berdajs, poročal pa sodrug Kocmur, ki je v glavnem obrazložil vzroke industrijske krize v Avstriji. Nespametna politika vlade pospešuje na eni strani pomanjkanje in draginjo živil, na drugi pa ustvarja industrijske krize, ki zopet povzročijo brezposelnost in krajšajo zaslužek, kar vse vodi do gospodarskega poloma. Izvajanja govornikova so bila tako stvarna, da so jim pritrjevali celo navzoči mesarji, ki so obljubili, da pridejo tudi na jutršnji shod.
— Zakaj neki zahajajo delavci še vedno v take gostilne, v katerih nimajo »Rdečega Prapora«? Ta brezbrižnost je ne-odpustna, ker ne škoduje nikomur drugemu kakor delavcem. Če bi bil »Rdeči Prapor« v vsaki gostilni, bi ga čital marsikdo, ki ga danes komaj po imenu pozna in bi se tako seznanil z delavsko politiko, z delavskimi zahtevami in nazori, marsikdo bi se naučil bolj pravično soditi o delavskem boju in marsikdo bi se pridobil za delavsko stvar. Zahtevajte torej dosledno »Rdeči Prapor* v vsakem lokalu, kamor zahajate. To je vsak zaveden delavec dolžan svoji stranki, to se pravi samemu sebi.
—- Plesne vaje »Vzajemnosti« se prično gotovo jutri ob 3. popoldne; preteklo nedeljo se pouk radi nepričakovanih ovir ni mogel vršiti. Letos se vrše vaje v salonu restavracije »pri Levu« na Marije Terezije cesti.
— Ljubljanski klesarji so imeli v soboto, dne 22. t. m. sestanek v gostilni pri Petriču, na katerem je bil in poročal deželni tajnik sodrug Petejan iz Trsta in pa sodr. Vičič. Sestanek sicer za razmere, ki vladajo v tej stroki v Ljubljani, ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bilo pričakovati. Vendar pa moramo reči. da je bil zanimiv, in uspešen. Delavci te stroke so pač jako zaostali za vsemi drugimi in v vsakem oziru, kar so morali sami zaporedoma konštatirati. Kar se vse dogaja v delavnicah in pod kakšnimi škandaloznimi razmerami ti reveži garajo, to že presega vse meje. O tem se bomo v eni prihodnjih številk natančneje zmenili in sploh posvetili večjo pozornost tej stroki; ali to delavcem že danes povemo, da naj se nikar ne žalijo, ako bomo tudi njim kako pošteno povedali, kajti vzrok vseh teh razmer je pri delavcih samih, med katerimi cvete denun-ciantstvo in zavist. To ni častno in vodi naravnost v propad delavce same. Temu se pa ni veliko čuditi. Kajti kjer so delavci prepuščeni sami sebi in milosti svojih izkoriščevalcev, je naravno, da mislijo, božja volja je taka in na tem svetu ne more biti drugače. Na sestanku so vsi, ki so bili navzoči, pristopili organizaciji ter se je volil novi odbor, katerega vodstvo je bilo poverjeno so-drugu Vičiču, ki ima nalogo sprejemati člane ter začasno voditi podružnico. Torej klesarji, na delo 1 Pristopite k organizaciji, ker časi so menda za Vas tudi resni. Čuditi se je, kakšno je to življenje ob današnji plači in draginji.
— Klesarji imajo svoj društveni lokal v Šelenburgovi ulici št. 6. II. nadstr., kjer se sprejemajo novi člani, ter vplačujejo tedenski prispevki. Tam se dajejo tudi razna pojasnila in navodila vsako soboto zvečer od 6. dalje in vsako nedeljo od 9. do 11. dopoldne. Priglase sprejema sodr. Vičič.
— Shod zidarjev je bil v nedeljo, 23. t. m. Na shodu je poročal deželni tajnik sodrug Petejan iz Trsta. Udeležba je bila bolj slaba, deloma ker je bilo slabo vreme, deloma pa vsled neštevilnih shodov, ki so bili na vseh straneh tako v okolici kakor v mestu radi draginje. Vendar bi bilo pričakovati, da bi se zidarji bolje zanimali za svoje strokovne shode, kajti strokovna organizacija je prvi pogoj, da se zboljšajo razmere in napravi red v stroki.
— Zidarji pozor ! Preden potujete domu ali kamorkoli iz Ljubljane ter ob koncu
dela naj se vsak zglasi v društvenem lokalu, da spravi v red svojo člansko knjižico, kajti drugače zna marsikdo izgubiti članstvo po mslomamosti. Opozarjamo Vas na društveni opravilnik ter sklep zadnjega občnega zbora. Uraduje se vsako soboto od b. zvečer in ob nedeljah od 9.—11. dopoldne, v nujnih slučajih tudi pri sodr. Vičiču, Gosposka ul. 12.
— Jeseniško delavstvo! Jutri, v nedeljo 30. oktobra ob 3. popoldne vsi na shod, ki se vrši v velikem salonu gostilne »pri Jelenu« na Savi. Dnevni red se glasi: Sedanja draginja, njeni vzroki in posledice. Poročevalec iz Ljubljane. Agitirajte, da bo shod polnoštevilno obiskan 1
— Zanimiv pogreb na Jesenicah. V naši občini vladajo že nekaj let sem skrajno napete razmere, in kakor vse kaže, imajo klerikalci največji interes na tem, da ne pride do miru in reda. Poleg za občinske posle popolnoma nesposobnega gerenta imajo Jesenice vedno tudi pope, ki se brigajo za vse drugo, samo za to ne, za kar so bogato plačani. Jeseniške novice v »Slovencu*, ki imajo svojega dopisnika v farovžu, so pisane v tonu, ki bi se ga sramoval najbolj propali barabon. Katoliško »izobraževalno« delo pa rodi že tudi vidne znake, ki se pojavljajo v neprestano se množečih insultih na socialne demokrate, kar pa je naši organizaciji le v korist; kajti z lažmi in terorizmom se še nikoli ni doseglo kaj trajnega. — Pretekli petek je tu umrl sodr. Ivan Kontschan, ki je bil že dalj časa član kovinarske organizacije. Kaj je torej naravnejše kakor to, da je hotela organizacija izkazati umrlemu drugu poslednjo čast s tem, da se udeleži njegovega pogreba z društvenim vencem in rdečim trakom. Ampak kar velja po vseh civiliziranih krajih za samo ob sebi umevno, to ne gre našemu novopečenemu fajmoštru v glavo, ki zdivja kakor bik, če le kaj sliši o rdeči barvi. Prepovedal je kratkomalo, da rdečih trakov ne trpi, ker sicer da se ou ne udeleži pogreba in ne opravi cerkvene službe. V nedeljo popoldne, tik pred pogrebom je sporočilo g. Skubicu, tako se imenuje možakar, več sodrugov, da organizacija ne odstopi od svoje namere, ker bi bilo zanjo vsako drugačno postopanje poniževalno. Hkratu se mu je naznanilo, da velja to za vse bodoče slučaje, kadar bo umrl kak organiziran sodrug. Ta izjava je g. fajmoštra precej osupnila, pa je začel govoričiti, da je on uradna oseba, ki govori v uradu, ter da kot tak ne trpi rdečih trakov, ki značijo po njegovem mnenju demonstracijo proti veri in državi. Upiral se je, da bi se nesli trakovi na pokopališče ter da bo v nasprotnem slučaju celo zadevo ovadil državnemu pravd-ništvu. Sploh je mož silno mnogo govoril o državnem pravdniku, meneč, da se bodo so-drugi spričo takih groženj kar podelali. Pa ni dosegel svojega namena; nasprotno, so-drugi so mu povedali na dosti razumljiv način, da se lahko opravi tudi brez duhovnika. Uvidevši, da ne more z glavo skozi zid, se je župnik v toliko vdal, da je obljubil opravilo v cerkvi in na pokopališču, udeležbo pri pogrebu pa je odklonil. Pogreb je bil naravnost impozanten, udeležilo se ga je 700 oseb, kar za Jesenice ni vsakdanja prikazen. In, izvzemši 17 žensk, je vsa ta množica ostala demostrativno na glavni cesti, ko so odnesli krsto po stranski poti v cerkev. Bil je to precejšen tuš za i.lerikainega fanatika, kar se je dosti jasno opazilo pri opravilu njegove službe. Ne zmeneč se za fajmoštrovo prepoved, so se nesli trakovi na pokopališče. Kmalu jo primaha tudi gosp. S k u -b i c. Ugledavši toliko množico, ki je v cerkvi ni bilo, mu je hitro zlezel pogum v hlače. Nekaj časa se je obotavljal, naposled pa je komaj slišno zagodrnjal: Poživljam, da se rdeči trakovi odstranijol Seveda je ostal poziv brez uspeha. Čez nekaj trenotkov vnovič zagodrnja, da se je komaj razumelo: I z j a v 1 j a m to z a m o-t e n j e vere! Vladala- je grobna tišina in vse oči so bile uprte v fajmoštra, ki se je stresel same tegote. Menda je 'uvidel, da so bile njegove grožnje preotročje, pa je opravil, kar je imel opraviti, pot6m pa jo urnih krač odkuril. Po župnikovem odhodu je spregovoril sodr.‘K-o c in u r par besed pokojniku v slovo, nakar se je množica mirno razšla. Med pogrebci je bilo opaziti tudi nekaj klerikalnih provokaterjev, ki so komaj čakali trenotka, da nastane zmeda, ki bi se dala uspešno uporabiti za razne denuncija-<;ije. Toda delavstvo je bilo mirno in splošno mnenje je bilo, da tako impozantnega pogreba še ni bilo na Jesenicah. Celo na fajmoštra samega je napravil pogreb tak vtisk, da se je ves zadovoljen odrezal, ko je prišel sodrug Stare poravnat štolnino: Za tak pogreb jaz nične račun a ml Mi pa sedaj mirno čakamo ovadbe na državno Pravdništvo.
— Na naslov zdravstvene oblasti. Ob Priliki pokopa sodr. Kontschana se je nudil na jeseniškem pokopališču uprav ostuden prizor. V jami, v katero so zagrebli sodr. Kontschana, je prej ležal drug mrlič,
posamezni deli pa še niso popolnbma
strohneli. Lobanja, ki je zevala na kupu iz-metane zemlje, je bila še popolnoma cela; ravnotako vse debelejše kosti. Les od rakve je bil v sredini še popolnoma bel in le malo načet od trohnobe. Videti je bilo celo ostanke obleke, s katero je bil mrlič opravljen 1 Zemlja je bila vsa mastna, da se je človeku kar vzdigovalo, ko je gledal, kako se vleče za lopato! Če je pokopališče premajhno, naj se razširi, da bo dovolj časa za strohnenje; ako je pa zemlja preslaba, naj se ukrene tako, da bo prav.
Goriško.
— »Bralno društvo« v Otaležu priredi v nedeljo, dne 30. oktobra, veselico pri gosp. Francetu Vogriču h. št. 12. na Travniku. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor.
Trst.
— Tržaški deželni zbor. Zasedanje tržaškega deželnega zbora je bilo otvorjeno v četrtek ob pol 6. zvečer. — Poslanec Broc c hi je poročal o delovanju deželnega odbora in o programu deželnozbor-skega zasedanja. Socialni demokrat poslanec dr. P u e c h e r je predlagal, naj se že v tem zasedanju reši vprašanje reforme zakona o prispevanju in obdačenju dedščin za deželni šolski fond in vprašanje reforme občinskega volilnega reda. Slovenec poslanec dr. S la vi k je ostro kritiziral poročilo poslanca Brocchija in zlasti omenjal, da deželni zbor glede šolskega zakona in glede zakona v zemljiški knjigi, ki še nista zadobila sankcije, ni nič predelal in zadeve ni predložil vnovič deželnemu zboru. Poročilo referenta je silo sprejeto z glasovi večine in na to je bila seja zaključena.
— Agitačna šola. V torek, dne 25. t. m. se je otvoril tečaj za agitatorje, ki ga je ustanovil politični odbor po sklepu zadnje deželne konference v Trstu. V ta tečaj se je vpisalo 15 sodrugov, ki so obljubili in o katerih smo tudi prepričani, da bodo obiska-vali kurz do konca. Pouk je razdeljen v dva dela: teoretični in praktični. Prvega vodi sodrug dr. Ferfolja, drugega pa sodrug Petejan. Pouk se bo vršil sedaj vsak torek ob pol devetih zvečer. Pozneje se bo morda poskusilo urediti pouk dvakrat na teden. K temu pripomnimo samo željo, da bi ta šola donesla stranki najboljših sadov. Začetek je storjen, sedaj pa naprej 1
— Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo se je v »Narodnem domu« ob ne-preveliki udeležbi, sicer pa izborno uprizorila Alfred Spitzerjsva dvodejanka »Vampirji« in enodejanka »V civilu«. V prvi nam pisatelj podaja sliko izzakulisnega življenja z Oljsko goro in Kalvarijo gledaliških umetnikov. Igralo se je izredno dobro. Gospa Dragutinovičeva se je z lepim uspehom potrudila vživeti se v vlogo »Lone«, gledališke igralke, ki je z višave slave padla v uboštvo in po uri na Oljski gori v roke barona Raka, ki ga ne ljubi. Jako dobra v vlogi igralke Delonne je bila gospodična Garvasova. Na svojem mestu so bili g. Boleslavski, Dragu-tinovič, Bratina, Ljubič in drugi. Ne tako g. Vaupotič. Namen njegove vloge, ki nam predstavlja brezznačajueža, ki izkorišča do skrajnosti ljubezen Lone in jo zapušča, ko nima zanj drugega kot čisto iu vročo ljubezen, ni tak, da bi vzbujal smeh. »V civilu« so nastopili najboljši igralci: Boleslavski, Me-kindova, Ljubič, Bratina in Dragutinovič ter rešili svoje vloge jako dobro. Če bi bilo v dvorani nekoliko več miru med'predstavo in če bi prišli vsi pravočasno v dvorano, bi bilo zelo hvalevredno.
V nedeljo 29. t. m. se uprizori igra s petjem »Zapravljivec«. V torek 1. nov. na vseh svetnikov dan popoldne 1’ imman-cabile »Mlinar in njegova hči«, zvečer ob 8. »Ugrabljene Sabir.ke«. Dne 2. novembra ob 4. popoldne pa »Zimsko solnce«. Sodruge opozarjamo, da se;po-služijo znižanih vstopnic, ki so na razpolago v »Ljudskem odru«.
— Gibanje tramvajskih uslužbencev v Trstu. V soboto, dne 22. t. m. se je vršil v dvorani Mally mnogobrojnO’ obiskan shod tržaških tramvajskih uslužbencev. Na tem shodu so razpravljali o odgovoru tramvajsko družbe na spomenico. Iz odgbvora se vidi jasno, da družba nima nobenega namena ustreči upravičenim zahtevam uslužbencev, katerih položaj je zelo slab. Ni čuda, ako prevladuje med uslužbenci mnenje, da jim ne bo preostalo drugo kakor poseči po zadnjem sredstvu, po stavki. Zakaj uslužbenci nimijo
namena in ne povoda, da bi se dali od bogate družbe voditi za nos. Shod je otvoril predsednik tramvajske podružnice Bidusso. Tajnik Natlačen je poročal o odgovoru družbe na spomenico. Družba ponuja 10 kron povišanja na mesec kondukterjem in 7'50 kron postrežčkom. Kakšne so sedaj plače tramvajskih uslužbencev? Evo jih; Takoj, ko vstopijo v službo 100 kron mesečno. Po treh letih 105 kron, po osmih letih 110 kron, po trinajstih letih 115 kron, pc osemnajstih letih 120 kron, po tridesetih letih 125 kron. Plače postreščkov so pa sledeče: Takoj po vstopu 75 K, po 3 letih 80 K, po 8 letih 85 K, po 13 letih 90 K, po 18 letih 95 K, po 20 letih 100 K mesečno. Ako pomislimo na sedanjo vsestransko draginjo in na te plače, moramo priti do zaključka, da je res norčevanje, ako ponuja sedaj družba uslužbencem 10, odnosno 7-50 K mesečnega poviška. Seveda pripoveduje družba, da žive uslužbenci dobro, češ da dobe veliko napitnine. Toda uslužbenci so siti beračenja in hočejo dobiti za svoje delo primerno odškodnino od družbe, za katero delajo. Pa je tudi žalostno od družbe, da se sploh ne sramuje, da ji delavce plačujejo ljudje, ki se v tramvaju vozijo in ki že itak vožnjo drago plačajo. Največ ogorčenja je zbudila vest, da družba zaradi tega ni še odgovorila na vsa vprašanja, ker se spomenica uslužbencev nahaja na policiji, kjer jo neki policijski uradnik študira. Po dolgotrajni in živahni razpravi so sprevideli, da je potrebno ukreniti še druge korake in pojasniti ljudstvu svoje grenke razmere, preden se proglasi stavka. Nato so sklenili po pomirjevalnem govoru sodruga Todeschinija, da nalože odboru, da o uspehu dosedanjih korakov pri družbi poroča županu in namestniku. Mi bomo pa po naših močeh skušali našim čitateljem poročati o vseh nadalj-nih dogodkih tega upravičenega gibanja.
— »Edinost« od 26. oktobra t. 1. piše v poročilu o smrti g. Janeza Dekleve v Vipavi med drugim to-le: »Pokojnik, ki je bil tast g. dvornega svetnika Trnovca« itd. — Nam pa je znano — kakor tudi urednikom okolu »Edinosti« — da je bil pokojnik tudi tast proletarca Fr. Kukanje, preddelavca v Lloydovem arsenalu, katerega je pa sicer vedno demokratizem povdarjajoča »Edinost« vede — utajila!
ŽEPNI KOIiEDftR
za delavce in prometne uslužbence mr je izšel.
Dobiva se pri upravi „Rdečega Prapora."
socialcem Preyerjem. Prvi je dobil 8477, drugi 10.832, vsi drugi kandidati skupaj 4682 glasov. — V Hietzingu je izvoljen krščanski socialec župan Neumayer z 9786 glasovi. Socialni demokrat Polke je dobil 6896 glasov, nemško nacionalni kandidat 562.
Društvene vesti.
Klub jugoslovanskih montanistov »Sloga« v Pfibramu si je izvolil za zimski semester sledeči odbor: Predsednik Matija Lipužič; tajnik Bogdan Pavlovič; blagajnik Milan Vulovič; knjižničar Josip Močnik.
Za tislt ovni sklad.:
Vesela družba po predavanju sodr. Iv. Cankarja v restavraciji Dreher v Trstu K 8 —.
Iz Trsta: Ker smo dobili slovenskega tehnika, ki bo iznašel tretji izvir vode za Trst, darujemo „Rd. Prap.“ K 8-90. Bravo!
Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška varstvena znamka
,IICOc
Umetnost in književnost.
Janez Trdina: Bajke in povesti VIII.
V založbi L. Schwentnerja je izšla nova knjiga Trdinovih spisov. Vsebina je sledeča: Franja — Dvanajst lastnosti. — Ivan Slo-bodin — Slovenske novele — Dolenjske ženitve — Omika. Tudi te povesti in črtice se odlikujejo z vsemi tistimi pisateljskimi prednostmi, ki smo jih že tolikrat naštevali in jamčijo, da bodo Trdinovi knjigi ostali zvesti njeni stari prijatelji, katerim se gotovo pridruži še mnogo novih. Cena broširani knjigi je 2 K 50 vin., elegantno vezani 3 K 50 vin., po pošti 20 vin. več.
Opereta. V četrtek se je prvič na slovenskem odru pel Leharjev »Grof Luksemburški«. Ker pa je bila premičra bolj glavna skušnja, bomo poročali po reprizi.
Po zaključku lista.
Zagreb, 29. oktobra. Pri včerajšnjih saborskih volitvah se je dosegel definitiven re-rezultat v 75 okrajih, dočim bodo v 13 ožje volitve. Izvoljenih je 32 kandidatov hrvaško srbske koalicije, 15 Tomašičevih kandidatov, 12 frankovsko krščansko socialnih, 10 star-čevičanskih, 1 ši-bski radikalec in-2 divjaka.
V prvem zagrčbškein okraju je izvoljen ban Tom ašič s precejšnjo Večino. So'dr. ^Korač je v Sidu v ožji volitvi.
Dunaj, 29. oktobra. Včeraj sta se imela zasesti vsled Luegerjeve smrti izpraznjena mandata za deželni zbor v ' eopoldstadtu in za državni zbor v Hietzingu. V Leopold-stadtu bo ožja volitev med socialnim demokratom S c h u h m e i e r j e m in krščanskim
Ceno posteljno perje in puh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2’—, polbelega K 2'80, belega K 4*—, prima puhastega K 6'—, izredno finega skubljenega K 8-— sivega puha. K S-—, belega K 10’—, izredno fini prsnr puh K 12-—
— — od 5 kilograma naprej franko. — —
— Gotove postelje -
iz gosto tkanega, rdečega, modreca, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široka ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 široki, dovolj napolnjene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem K 16'—, s pol-puhom K 20'—, s puliom K 24'—. Pernica sama K 12 —, 14 —, 16 —, blazinice K S —, 3-50, 4 —.
■ Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke. K 15'—,
18'.— in 20'—. Blazinice,, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in1 široki;, K 4'50, 5'— ini y •5'50. Spodnje pernice la gradla, 180 cm dolge in 116 široke, K 13’— in 15'—, pošije po povzetju,
— zavoj zastonj od K 10'— naprej franko —
Maks Berger, Descheoitz štev. 1D84 - Bohmerwald.
Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zasionj in franko. Če ne dopade, se zameni ali denar nazaj
L Jax&sin
Ljubljana
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev
za rodbino in obrt ZPisalni stroji „A.čLlerec
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
mmm
*
Dunajsko fino iti svitlo likanje
5
Ljubljana, Zidovska ul. št. 3.
se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsakovrstno čiščenje perila po zelo točni in najboljši postrežbi ter
  nizki ceni. ...............................:	z:;:1::	1	■	=
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AV STBO - AMERIKAN JL
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama. električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom. na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, sveži kruh. posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikovt V neverno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna najasnila dajo drage valja brtzplačie pri glavni agentnri za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
mmpt	3C*lodvor*ka	ul.	06.
>11..-Mii,.-, itIIlii- vifi.ni.--i i -iBiTiiTim TrnrrT -1	n	»rifMmi.r.ymaar	i	»rmnii	hit	inmi
;ez
ga ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN“!
Zavračajte ponaredbe!
L^udskajcakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana.
Postavno varovano.
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča
Klobuke,
Ivan QnHJr Založnik c. kr. avstrij-■Vall JUKlItf skih držav. uradntkOT.
Ljubjana, Pod trančo št. 2.
Postaja električne železnice.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
S. Bo Ul sc h
Ceno posteljno perje!
KTaJlsolJil ieškl nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K ; belega puhastega 5'10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K. 8 K;
fiuha sivega 6—7 K, be-ega, finega 10 K ; najfinejši prsni puli 12 K. Naročil« od 5 kg naprej franko.
rde-be-
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,1470,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50, 5-20 in S'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
ZgotoTljene postelje ££•£££
[JI
Besi
Ju/tjJfeittl
l/sfanopfreno 1862.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
3====== registrovana zadruga z omejeno zavezo ======
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in	Izvršuje vsa mizarska stavbna
— del^_____________—
tapetniškega blaga.	Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Uvoz kape Pefežaaf/lica kave
Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu.
Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. —
Vaš zdravnik
vam priporoča francosko žganje ,Diana', ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana“ je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana“ in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana“ in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — —	znamko.	—	—
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana* in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —'50; srednje K 1'20; velike K 2-40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc, žganja „Diana“ r. z o. zna Dunaju I. Hohenstau-fengasse 3 t.
fUHCOSKO SUHI nuli
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.