-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Šestdeset let Radia Celje z mladostno
Katrco str. 34-35
INTERVJU
Po petih mandatih str. 44-45
slovo od županovanja
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 69 let

Št. 26 / Leto 69 / Celje, 26. junij 2014 / Cena 2,50 EUR
SPODBUDNE ZGODBE
Kovinarski kruh, brnenje pri Oraču ter
smuk na travi str. 7, 14, 18
Bi zaupali kozi, da popazi na vaše zelje?
O gojenju in uživanju gensko spremenjenih organizmov pri nas ni enotnega Nižanje plač pogojno mnenja. Se bomo v Sloveniji res lahko samostojno odločili, kaj želimo? str. 16-17 da odpuščanje ne str 3
GOSPODARSTVO
ZREČE
Dokončan smučarskotekaški
center na Rogli str. 5
KRONIKA
Cev v trgovini hudo
poškodovala stranko str. 23
ŽALEC-
Bistvena novost bo osrednji trg str. 10
ŠOŠTANJ -
Javna tribuna v središču mesta str. 11
KULTURA >
Muzeji in galerije kot
prostor druženja str. 36
Foto: arhiv NT (SHERPA) Fotomontaža: NT
	'if PALMA		
	GRČIJA, KOS		GRČIJA, SANTORINI 1
			H! 4
Hotel PYLI BAY 3* vse vključeno, 7 dni 29.6. in 2.7. od 399€			nočitev z zajtrkom, 7 dni 28.6. in 5.7. od 399€
J MARIBOR: 02 48 03 900 • CELJE: 03 42 84 300 • VELENJE: 03 89 84 370 |			
2
AKTUALNO
uvodnik
Dober tek!
Nekoč je bila glavna skrb naših staršev, kako bodo zagotovili, da ne bomo lačni. Vprašanje ni bilo, kakšna je kakovost tistega, kar smo pojedli, temveč ali je tega količinsko dovolj. Imeli smo to prednost, da smo lahko jedli doma pridelano hrano, ki je zrasla na vrtu ali na njivi sorodnikov in znancev. O kakšnih nizozemskih paradižnikih ali italijanskih jagodah se nam še sanjalo ni. »Tuje« blago je bilo kvečjemu iz TATJANA CVIRN južnih republik. Kako željno sem konec poletja pričakovala makedonsko grozdje! Nisem se ga mogla najesti, tako dobro je bilo. Potem se ga lepega dni ni dalo več kupiti, s samostojnostjo države smo takrat ostali brez grozdja z juga... Pojavilo pa se je italijansko, ki se niti v sanjah ni moglo primerjati s tistim, kar smo jedli prej. In enako je veljalo za cel kup drugega sadja in zelenjave.
Mlajše generacije večinoma niti ne poznajo več tistega pravega domačega okusa. Kako le, če pa je večina hrane, ki jo kupimo v trgovinah, pripotovala kdo ve od kod. Na videz lepa in mamljiva, a vprašljive kakovosti. In če so naše starše skrbele količine, se mnogi novodobni bolj ukvarjajo z vprašanjema, kako varna in zdrava je hrana, ki jo ponudijo svojemu otroku. Težav zaradi alergij je vse več, kar je zagotovo eden od pokazateljev, da naš organizem ni sposoben sprejeti vsega, kar mu nalagamo. To je pravzaprav le majhen del težav, ki nam jih lahko na daljši rok povzroča nezdrava hrana.
Tako politiki kot trgovci in nevladne organizacije imajo polna usta priporočil, kako je treba spodbujati samooskrbo. Ta je posebej nizka pri zelenjavi in krompirju. V povprečju je v zadnjih letih stopnja samooskrbe z zelenjavo skupaj znašala dobrih 35 odstotkov. Zanimivo je, da smo z govedino in mlekom samooskrbni, enako velja za vino. Se je pri slednjem sploh smiselno čuditi?
In če smo nekoč vedeli, kako smo pridelali svojo domačo solato in kje je zrasel krompir za našo ozimnico, v teh časih ni več tako. V trgovinah se je treba prebijati skozi množico deklaracij, ki naj bi povedale, od kod je živilo. Tudi če piše, da so kumare z Nizozemske, kako naj človek ve, kaj vse so prestale, preden so se znašle na našem krožniku? Pri analizah vsebnosti pesticidov v sadju so na primer leta 2012 pri nas našli prevelike količine v breskvah, kitajskem zelju, solati, kolerabi, pomarančah in papriki. Na prehrambenih izdelkih, kjer deklaracije navajajo sestavine, pa je spet problem, saj za večino niti ne veš, kaj pomenijo. Pred časom sem si s spleta nabavila seznam vseh problematičnih dodatkov v hrani in potem preučevala vsak izdelek posebej - dokler se nisem tega naveličala, ker sem ugotovila, da na koncu nimam kaj za jesti, ker je bil skoraj vsak sumljiv. Če mi je seveda uspelo prebrati mikroskopske črke na deklaraciji... Nič čudnega torej, da se proizvajalci ne strinjajo, da bi barvno dovolj vidno označevali slabe sestavine, kot je na primer sladkor.
Potrošniki pa smo vedno bolj izgubljeni in nesrečni. Ob vseh že sicer škodljivih škropivih in gnojilih, s katerimi zalivajo pridelke, ki so vse bolj spremenjeni in vse bolj daleč od nekdanje domače hrane, nas strašijo še gensko spremenjeni organizmi. Odkar smo v EU, se tudi pri odločanju o tem, ali jih želimo na svojih njivah in krožnikih, ne moremo več obnašati kot gospodarji na svoji zemlji. Kar je seveda grozljivo, ker je vsakomur jasno, da se v ozadju tovrstnih odločitev vselej skriva ekonomski interes. Resda je razvoj potreben in da bi brez njega še vedno z motikami obdelovali zemljo, ki bi rodila ali tudi ne. In res je tudi, da se povprečen državljan bolj malo spozna na gensko tehnologinjo in na vse dobre in slabe plati, ki jih prinaša. Toda slepo zaupanje znanstvenikom ni vedno najboljša rešitev, saj so nenazadnje le ljudje, tako kot mi, z vsemi dobrimi in slabimi lastnosti. Poleg tega je s hrano ljudi zelo preprosto strašiti. Zato je potrebnih čim več informacij, da ne bomo kot tisti Evropejci, ki so pred stoletji šele spoznavali krompir in menili, da je zaradi svojega videza strupen, da povzroča gobavost in da je povezan z zlimi duhovi. Slednjih bi se bilo dobro enkrat za vselej znebiti. V vmesnem času pa iz previdnosti najti svojo oskrbno mrežo neposredno pri kmetih, ki jih poznamo. Verjetno bomo manj zaskrbljeni ob vsakem grižljaju in še bolj okusno bo vse skupaj.
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba «a prijavo okvara Q3/ 42 5Q 313
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti so tako, kot je v Celju že leta v navadi, tudi letos pozdravili praporščaki vseh veteranskih organizacij, zbrane pa je nagovoril ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc.
Za več razumevanja v Sloveniji
»Samo eno domovino imamo,« je k več domoljubja zbrane v veliki dvorani Narodnega doma pozval dr. Anton Šepetavc
»Fant je videl rožo ču-dotvorno, v sanjah jo je videl ... in vzdramil se je in je šel na pot,« je z besedami Ivana Cankarja, ki simbolizirajo hrepenenje, opisal dr. Anton Šepetavc pot Slovencev do lastne države. Pred 23 leti je temu Cankarjevemu fantu uspelo utrgati rožo čudotvorno in zato zdaj ni čas za razraščajoče razočaranje, temveč priložnost, da se zavemo, da imamo samo eno domovino, za katero smo dolžni skrbeti in jo ceniti.
Osrednjo slovesnost pred državnim praznikom, dnevom državnosti, je večer-
na ploha iz atrija Knežjega dvorca pregnala v veliko dvorano Narodnega doma. Prireditev so tako, kot je v Celju že leta v navadi, tudi letos pozdravili praporščaki vseh veteranskih organizacij, zbrane pa je tokrat nagovoril ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc. Prav na tej gimnaziji so se pred petimi leti zbrali pobudniki ustanovitve domoljubnega Društva generala Maistra, med njimi pa je bil tudi dr. Šepetavc. Domoljubje in poziv vsem, da moramo ta čut v sebi bolj negovati in ga v večji meri privzgojiti tudi mladim generacijam, sta bila
tudi rdeča nit njegovega tokratnega nagovora. V njem je prepletel misli dveh velikih literatov, Ivana Cankarja in Ivana Prijatelja.
Za dežjem vselej posije sonce
»Komaj 23 let je stara naša država, med ljudmi pa je vse manj veselja, vse manj ponosa in vse manj sanj. Ivan Cankar je nekoč v sveti jezi izjavil: >Lepa je Slovenija, ko bi le Slovencev ne bilo.< Jaz pa pravim, ko bi le znali vsi razumeti, da je Slovenija naša domovina, da je ena sama in da druge nimamo,« je pozval zbrane. Če bomo
namreč to razumeli, bo manj prepirov, manj pametovanja in sprenevedanja, manj sa-moljubja in ideološko-poli-tične razklanosti. Treba je zaupati vase in verjeti v prihodnost, ljubiti in ceniti je treba svojo domovino in svojo državo. »25. junij 1991 ni stvar nekoga drugega, temveč je naš skupni praznik,« je še poudaril dr. Šepetavc, spremenljivo večerno vreme zadnjega spomladanskega dne pa primerjal z razmerami v družbi. Tako kot po vsakem dežju znova zasije sonce, bodo tudi zdajšnji krizi sledili lepši časi.
IS, foto: SHERPA
Po nove župane in svetnike
Predsednik državnega zbora Janko Veber je za 5. oktober razpisal redne volitve v občinske svete in županske volitve.
Redne volitve občinskih svetnikov in županov ureja Zakon o lokalnih volitvah. Ta določa, da se opravijo najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo ali na drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev. Zadnje redne lokalne volitve so bile 10. oktobra 2010, kar pomeni, da je izbran 5. oktober tudi zadnji možen datum. Volilni roki bodo začeli teči 21. julija.
ne prezrite
O kozi, ki čuva zelje, in oranžnem ananasu
V tokratni Naši temi se lotevamo vprašanja gojenja in uživanja gensko spremenjenih organizmov (GSO). Pri nas še ni enotnega mnenja, vprašanj pa veliko. Se bo država res lahko samostojno odločila, kaj želi?
strani 16-17
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
	»				«1 te*	#	#
3	EE1ED	dE	ca ujmig		d El	EEIEH	EMME
GOSPODARSTVO
3
Nižanje plač pogojno da, odpuščanje ne
S Ferdom Žerakom, sindikalistom v Premogovniku Velenje, o razmerah po pomladni stavki
V novem nadzornem svetu Premogovnika Velenje so Jože Kaligaro, ki je tudi predsednik NS, Klemen Potisek kot njegov namestnik in Bojan Brcar kot predstavnik zaposlenih.
Zaradi neizplačila regresa in nekaterih drugih prejemkov, napetosti z večinskim lastnikom, HSE, ter nejasnosti glede stabilnosti tekočega in dolgoročnega poslovanja Premogovnika Velenja (PV) v navezavi s Teš, ko gre za določitev cene premoga in oceno stroškovne učinkovitosti premogovnika, so se v sindikatu Premogovnika Velenje na začetku marca odločili za opozorilno stavko.
Ta je vplivala tudi na zamenjavo uprave, ki jo je vodil Milan Medved. Od začetka junija v Premogovniku Velenje delujeta nova uprava pod vodstvom Ivana Pohorca in tudi nov nadzorni svet. O sedanjih razmerah v velenjskem premogovniku po zamenjavi vodstva rudnika smo se pogovarjali s Ferdom Že-rakom, predsednikom sindikata Premogovnika Velenje.
Zakaj še niste razpustili stavkovnega odbora?
Stavkovni odbor zaenkrat ostaja, ker še niso uresničene vse naše zahteve v skupini HSE. Nekaj se dogovorimo, uresničitve tega pa potem ni.
Kaj vas trenutno najbolj moti, kaj še ni pod streho?
Delno še niso poravnana nekatera izplačila in zaveze, ki sledijo iz podpisanega sporazuma. Roki, ki so postavljeni zanje, bodo težko dosegljivi, kar sicer razumemo in zato se ponovno pogajamo.
Ste lahko konkretni?
Nekateri kljub dogovoru še niso dobili izplačane delovne uspešnosti v skupini HSE, kar je problem, čeprav gre za manjše vsote. Pogovarjamo se tudi o ceni premoga, kar ni delo sindikata, vendar je bila naša zahteva, da se oblikuje takšna cena, ki bo pokrivala vsaj proizvodne stroške.
In ta je?
O konkretni ceni težko govorim, saj jo določa vodstvo premogovnika in HSE v dogovoru s Tešem. Verjamem pa, da je cena med 2,5 in 3,0 evra za gigajoul premoga mogoča. Če bi na primer v novem letu začeli pridobivati premog po prenizki ceni, ki ne bi pokrila stroškov, to pomeni, da bi ustvarili izgubo. To je jasna zgodba in tako ne gre. Če je cena na trgu 3,8 evra in več, potem je tudi naša, na primer 2,8 evra, absolutno sprejemljiva.
Ali vam je nova uprava med sanacijskimi ukrepi najavila tudi znižanje plač?
Ferdo Žerak pravi, da so se pripravljeni pogovarjati o vseh ukrepih za sanacijo razmer v premogovniku, ne bodo pa pristali na znižanje plač.
Uprava premogovnika in uprava HSE sta to napovedali, stališče našega sindikata pa je, da če se bodo plače zniževale znotraj celotne skupine holdinga, se bo verjetno dalo dogovoriti o tem tudi z nami. Na to, da bi znižanje plač veljalo
samo za premogovnik, pa ne moremo pristati in tudi ne bomo.
Na kakšne ukrepe bi pristali, če ne na znižanje plač?
Strošek plač v celotni skupini HSE je zelo majhen in tudi če bi na primer za deset odstotkov znižali plače, je to zelo malo proti luknji, ki se obeta v HSE. Najlažje je poseči v plače. To je jasno, je takojšnji učinek, ima pa zelo velik negativen vpliv na zaposlene.
Kakšna je zdaj komunikacija z novo upravo? Se pogovarjate, pogajate ali vlada nekakšen status quo?
Se pogajamo, tudi ta teden so predvidena pogajanja, pripravljenost za dialog je na obeh straneh. Nekaterih zadev iz sporazuma ob stavki čisto tehnično verjetno ni mogoče rešiti v predvidenih rokih, zato smo se pripravljeni pogovarjati o njihovem zamiku. Verjamem, da bo pripravljenost na strani uprave, HSE in naši strani pripeljala pogajanja do uspešnega konca.
Kako ocenjujete prve poteze in ukrepe nove uprave in nadzornega sveta?
Zdajšnji SDH (bivši Sod) je naročil HSE, naj pripravi načrt finančne-
ga in poslovnega prestrukturiranja. S tem načrtom so nas seznanili. En del sanacije lahko uprava sama izvede, nekaj v soglasju s socialnimi partnerji, ostalo je predlog poslovnega preoblikovanja, pri katerem lahko imamo nekaj vpliva tudi socialni partnerji. Zahtevamo, da se ne odpušča, ostalo pa ni takšen problem za dosego dogovora.
Če bi uprava odprodala nekaj podjetij v okviru skupine PV in ne bi bilo odpuščanj - torej ne bi nasprotovali?
Sindikat nima možnosti, da bi vplival na to, nekatere zadeve pa bo tudi treba »očistiti«. S tem se strinjam, vendar vsi morajo imeti delo. Gre za problem, ki pesti celo Slovenijo, in tako kot nižati plače je najlažje odpuščati, kar mi ni všeč.
Kako gledate na reorganizacijo v nekaterih družbah v skupini HSE, v katerih je vodstvo odpravilo nadzorne svete?
To težko komentiram. Mogoče je šlo za šum v komunikaciji, vendar stoodstotni lastnik družbe to pravico ima. Menim pa, da je bilo to nerodno izpeljano.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT
Denar za Polzelo še ta teden
Evropska komisija naj bi še ta teden izdala soglasje za državno pomoč, ki jo je ministrstvo za gospodarstvo odobrilo Tovarni nogavic Polzela. Gre za pol milijona evrov likvidnostnega posojila in poroštvo za najetje posojila v enaki vrednosti.
Polzela, ki je že nekaj časa v prisilni poravnavi, denar potrebuje za program finančnega prestrukturiranja, o katerem bodo lastniki podjetja odločali na današnji (četrtkovi) seji skupščine. Pri pripravi načrtov o finančnem prestrukturiranju vodstvu podjetja pomaga nemška svetovalna družba Admetam, ki mora med drugim ugotoviti, katera so zdrava jedra tovarne.
Čigave so Terme Topolšica?
Agencija za trg vrednostnih papirjev je zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje uvedla postopek zoper nekatere delničarje Term Topolšica. Podjetje je zato sejo skupščine, ki bi morala biti prejšnji teden, preložilo na avgust.
Agencija želi izvedeti, kdo je lastnik 25-odstotnega deleža, ki je uradno v rokah družbe ACH. Dejanski lastnik naj bi bil velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, ki preko svojih podjetjih že obvladuje četrtino term. Drugo četrtino naj bi parkiral pri ACH in se tako izognil zakonodaji, ki določa, da je v primeru več kot 50-odstotnega lastništva treba objaviti ponudbo za prevzem.
Gorjup zapušča Nazarje
Iz BSH Hišnih aparatov so sporočili, da po štirinajstih letih dela v Nazarjah podjetje zapušča Boštjan Gorjup, ki je bil zadnjih osem let član uprave in direktor področja gospodarjenja. S 1. julijem bo v nemški centrali skupine v Münchnu prevzel mesto direktorja financ in kontrolinga za Evropo. Gorjupa bo nasledil Manfred Kosch, ki je v skupini BSH zaposlen že 34 let.
Tudi letos visok dobiček
V Celjskih mesninah, ki že nekaj časa veljajo za eno najbolj uspešnih podjetij v slovenski mesnopredelovalni industriji, tudi za letos napovedujejo rast. Prihodke od prodaje naj bi povečali za 7 do 8 odstotkov in ustvarili 1,8 milijona evrov čistega dobička, kolikor so ga imeli tudi lani.
Že lani je podjetju, kljub temu da je trgovcem z živili prodaja upadla za 3 odstotke, uspelo izboljšati rezultate. Prihodke od prodaje, ki so znašali skoraj 66 milijonov evrov, so v primerjavi z letom 2012 povečali za 12 odstotkov. Visoko rast dosegajo tudi letos, saj so v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prodajo povečali za 15 odstotkov. »Če ne bo večjih pretresov, zlasti na surovinskem trgu, bomo za letos načrtovano rast zagotovo dosegli,« napoveduje direktor Izidor Krivec.
Prav te dni v podjetju končujejo dva milijona evrov vredno naložbo v zorilnici za trajne izdelke, kjer so razširili prostore in kupili nove stroje. Še letos bodo zaradi novih programov razširili tudi prostore tako imenovane mikrokonfekcije za sveže meso.
JI
Vse lahko naredite, ko kredit uredite.
S kreditom v paketu varnih storitev hitro do cilja.
Odpravite se v prijetno poletje s kreditom za osebno potrošnjo z nominalno obrestno mero in brez stroškov odobritve! Zraven prejmete še varnostno SMS sporočilo prvo leto zastonj, zavarovanje plačilnih kartic (za samo 3 €) in še Visa Electron,
ki vam jo izdamo brezplačno. In imate vse, kar potrebujete.
Ponudba velja do 31. avgusta 2014.
150 let 11 banka celje
www.banka-celje.si
4
GOSPODARSTVO
Kaj prinaša nov program razvoja podeželja?
Največ sredstev namenjenih naravnim virom - Obetajo se strožji pogoji - Svetovalna služba bo organizirala predstavitve
Program razvoja podeželja RS za obdobje 20142020 naj bi bil po najbolj optimističnih napovedih potrjen do konca letošnjega leta. Prvi razpisi naj bi bili objavljeni sredi prihodnjega leta.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v začetku junija javnosti predstavilo predlog Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. Predlog programa, za katerega je namenjenih 1,1 milijarde evrov -od tega 75 odstotkov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, 25 pa iz proračuna Republike Slovenije - je vlada že poslala v pregled Evropski komisiji. Nov program ni več, kot je bil prejšnji za obdobje 2007-2013, razdeljen na štiri osi, temveč je v njem na osnovi ključnih značilnosti in potreb Slovenije opredeljenih šest prednostnih področij, ki so razdeljena na 14 glavnih ukrepov. Ti so nadalje razdeljeni na številne podukrepe.
Program razvoja podeželja, ki je skupni programski dokument posamezne države članice in Evropske komisije, naj bi odražal nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živil-stva, gozdarstva, a tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.
Ukrepi novega programa razvoja podeželja so med drugim usmerjeni v pospešitev procesov strukturnega prilagajanja v kmetijstvu, v učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, ohranjanje naravnih virov in odziv na podnebne spremembe, trajnostno
izkoriščanje gozdov in boljše tržno povezovanje na področju gozdarstva in vzdolž gozdno-lesne verige, zelena delovna mesta in skladen ter vzdržen razvoj podeželja in prenos znanja ter inovacij.
Več za izobraževanje ...
Za naravne vire bo namenjenih skoraj 52 odstotkov sredstev, za krepitev konkurenčnosti 20 odstotkov, za diverzifikacijo več kot 15 in za tržno povezovanje dobrih 9 odstotkov sredstev. Kot so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, bo novo programsko obdobje bistveno več denarja prineslo izobraževanju, inovacijam in usposabljanju kmetov, hkrati pa naj bi se z novim ukrepom »sodelovanje« povezalo čim več akterjev v kmetijskem prostoru.
... ter za za
nadstandardne prakse
Ekološko kmetovanje, ki mu bo namenjenih 55,2 milijona evrov, bo z novim programom razvoja podeželja samostojen ukrep. Največ sredstev, skoraj 271 milijonov evrov, bo namenjenih plačilom za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. Za kmetijsko-okoljski podnebni ukrep bo namenjenih približno 204 milijonov evrov. Pri tem ukrepu si bo lahko upravičenec ob izpolnjevanju vstopnih pogojev
in nekaterih obveznih zahtev sam izbral dodatne zahteve (povezane z nadstandardnim kmetijskim praksam), ki jih bo izpolnjeval na kmetijskem gospodarstvu in bo zanje prejel tudi dodatno plačilo.
Darja Jeriček je opozorila, da se na splošno obetajo strožji pogoji za sodelovanje pri posameznem ukrepu. Ob tem je dodala, da bo javna služba kmetijskega svetovanja potem, ko bo program razvoja podeželja potrdila Evropska komisija, organizirala za kmete predstavitve ukrepov v vseh izpostavah kmetijske svetovalne službe.
Še vedno nepovratna sredstva
Specialistka za razvoj podeželja v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Darja Jeriček je povedala, da bo nov program razvoja podeželja prinesel kar nekaj novosti. Sedanji ukrep za posodabljanje kmetijskih gospodarstev bo tako razdeljen na dva podukrepa, in sicer na naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost kmetijskega gospodarstva, in naložbe, ki zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem in s prilagoditvijo kmetijstva. Razpisi bodo ciljno usmerjeni, naložbe pa bodo lahko kolektivne in
povezane z ostalimi ukrepi. Nakup kmetijske mehanizacije bo, kot nam je pojasnila Jeričkova, mogoč samo kot nakup specialne mehanizacije ali kot kolektivna naložba. Podpora bo ostala v obliki nepovratnih sredstev.
Posojila za nekmetijske dejavnosti
Večja novost se obeta tudi pri sedanjem ukrepu »diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti«. Ta bo po novem podukrep »naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti«. Kot je izpostavila Jeričkova, bodo upravičencem na voljo krediti preko Slovenskega podjetniškega sklada, medtem ko nepovratnih sredstev ne bo več. Pričakujemo lahko, da se bodo naložbe v razvoj dopolnilnih dejavnosti, kot so na primer turizem in alternativni viri energije, zmanjšale, ker bo zanje na voljo zgolj povratna pomoč.
Spremembe za mlade kmete
Novosti se obetajo tudi za mlade kmete. Pogoji za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete bodo, kot nam je povedala Jeričkova, zahtevnejši. Upravičenec bo moral biti lastnik kmetije, ki bo imela v upravljanju vsaj 6 hektarjev primerljivih kmetijskih površin. Ob oddaji vloge bo moral imeti tudi ustrezno poklic-
no znanje. Do zdaj je moral imeti upravičenec v lasti 3 hektarje primerljivih kmetijskih zemljišč, zahtevano znanje pa je lahko pridobil v 36 mesecih od izdaje odločbe o pridobitvi sredstev. Podpora bo zagotovljena v obliki nepovratne finančne pomoči, upravičenec pa jo bo prejel v dveh obrokih v obdobju največ treh let. Do maksimalnega zneska podpore, to je 70 tisoč evrov, bodo upravičeni mladi kmetje, ki bodo zaposleni na kmetiji najkasneje do vložitve zahtevka za izplačilo drugega obroka. V kolikor mladi kmet zaposlitve na kmetiji v poslovnem načrtu ne bo predvidel, bo upravičen do največ 45.500 evrov. Mladi kmet bo lahko nakupu mehanizacije namenil največ 30 odstotkov odobrenih sredstev.
Katalog stroškov proti špekulacijam
Ena bistvenih novosti bo, kot so nam sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, tudi tako imenovani Katalog stroškov za izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020. Ta bo opredelil najvišje priznane vrednosti upravičenih stroškov pri gradbeno-obrtniških delih, opremi, mehanizaciji na področju kmetijstva, predelave in gozdarstva, s čimer naj bi zajezili špekulacije pri oblikovanju cen.
JERICA POTOČNIK
Delavci Aha Secaplasta ovadili direktorja
Podjetje že skoraj dve leti ni plačalo prispevkov in davkov - Prisilno poravnavo predlagala slaba banka
Namesto stečaja, ki ga je že februarja predlagala davčna uprava, je sodišče v podjetju Aha Secaplast uvedlo prisilno poravnavo. Predlagala jo je Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je Nova Ljubljanska banka prenesla za skoraj 1,2 milijona evrov terjatev do tega laškega podjetja. Sodišče je za upravitelja imenovalo Mirana Kosa, ki od aprila vodi prisilno poravnavo tudi v podjetju Aha Emmi.
Secaplast je s tem bistriškim nančno tesno prepleten, tako podjetjem lastniško in tudi fi- kot so med seboj prepletena
tudi vsa ostala podjetja v Skupini Aha. In prav to naj bi bil tudi eden od razlogov, da je skupina, ki v dveh podjetjih v Laškem zaposluje več kot dvesto ljudi, začela razpadati.
Ali bo prisilna poravnava rešila Aha Secaplast in predvsem, koliko ljudi bo »od-
VABIMO VAS NA DAN ODPRTIH VRAT PODJETJA GOMARK. KAJ BOMO PREDSTAVILI IN PRIKAZALI: » CEPILNIKE DRV LANCMAN,	KDAJ1 27 6 2014
» POVEZOVALNIKI DRV LANCMAN, » ŽAGA KROŽNA LANCMAN s TRAKOM, » STISKALNICE ZA SADJE LANCMAN, MOTORNE PREKOPALNIKE MARKO
VLJUDNO VABLJENI
OD 9. DO 18. URE KJE:
N: 46.25175° E: 014.97522°
GOMARK D.O.O., ČEPLJE, SLOVENIJA [
DEMO DNEVI LANCMAN™feljggomark
GOMARK d.o.o. PE TABOR, Ojstrišlca vas 36 V, S/-3304 TABOR
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.iancman.si ali pišite na naslov
info@gomark.si
nesla« iz podjetja, je za zdaj težko napovedati. Kljub kar dvema zboroma v zadnjem tednu delavci odgovorov na takšna vprašanja niso dobili. Direktor Janez Stupan jim tudi ni povedal, kdaj bodo plačani vsi prispevki in davki iz naslova plač, ki jih podjetje ne plačuje že od oktobra 2012. Prav to je tudi eden od razlogov, da je ta mesec kar nekaj delavcev dalo izredno odpoved. Med njimi je tudi predsednik podjetniškega sindikata Boris Vodušek, ki naj bi bil v zadnjem času, kot je povedal predsednik celjske izpostave sindikata Neodvisnost Igor Robida, deležen nenehnih pritiskov in šikaniranja vodstva podjetja. Pritiske naj bi doživljali tudi ostali zaposleni. Tako naj bi direktor
prejšnji teden v popoldansko in nočno izmeno poslal detektiva, ki naj bi z alkotestom preverjal vinjenost zaposlenih. »Direktor išče vzroke, da bi koga odpustil iz krivdnih razlogov in podjetju ne bi bilo treba plačati odpravnine,« je prepričan predsednik celjske Neodvisnosti Igor Robida.
Zaradi neplačevanja prispevkov je sindikat že pred časom direktorja Janeza Stupana prijavil inšpekciji za delo. Ta teden je zaradi enakega razloga zoper njega na državno tožilstvo vložil še kazensko ovadbo.
V Paronu še vedno upajo
Prispevkov in davkov za svoje delavce že štiri mesece niso plačali tudi v Paronu,
drugem laškem podjetju iz Skupine Aha, ki je že šlo skozi postopek prisilne poravnave, vendar je še vedno v velikih težavah. Direktor Nedeljko Gregorič pravi, da imajo dela dovolj, vendar je denarja premalo, da bi lahko poravnavali svoje sprotne obveznosti. Med njimi je tudi drugi obrok iz prisilne poravnave, ki bi ga svojim upnikom morali plačati že pred nekaj meseci. »Največja težava Parona so njegove stare obveznosti, ki se jih brez svežega kapitala ne bomo mogli znebiti,« pravi Gregorič. V prihodnjih dneh naj bi se sestal z lastnico Mojco Lu-kančič, ki naj bi povedala, na kakšen način namerava rešiti stare Paronove grehe. V igri naj bi bil še vedno tuj vlagatelj.
JANJA INTIHAR
ne prezrite
V slovenskih naravnih zdraviliščih, ki so v preteklih desetletjih velik poudarek dala medicinski rehabilitaciji, se delež prihodka, ki ga ustvarijo na račun zdravstvene zavarovalnice, že nekaj let nezadržno krči.
Kako so se časi spremenili, govori že tale podatek iz Thermane. Leta 1995 so v Laškem z zdraviliškim zdravljenjem ustvarili 90 odstotkov prihodkov, v zadnjih letih pa v povprečju le še 30 odstotkov. Pri tem neposredni prihodki »na račun« zavarovalnice predstavljajo le še okrog 23 odstotkov vseh njihovih prihodkov.
v prihodnji številki Novega tednika
Nov hotel Natura, ki je nastal med gradnjo smučarskotekaškega centra na Rogli, odpira vrata. Prejšnji teden so imeli v njegovi okolici še kar nekaj dela.
Nove priložnosti Rogle
Dokončali so smučarskotekaški center, ki je bil namenjen tudi univerzijadi
ZREČE - »Nova pridobitev bo služila tako rekreativcem kot športnikom za njihove priprave. Tu bodo lahko najpomembnejša mednarodna tekmovanja, ki bodo z novo pridobitvijo še bolje pripravljena,« je po dokončanju smučarsko tekaškega centra na Rogli zadovoljen član uprave delniške družbe Uni-or iz Zreč Branko Bračko.
Smučarskotekaški center je stal dobrih enajst milijonov evrov. Njegova najnovejša pridobitev je večnamenski center, ki so ga zgradili kot drugi del gradnje omenjenega centra. V stavbi večnamenskega centra je hotel Natura s tridesetimi posteljami, kjer so za potrebe športnikov še garderobe, vadbeni in wellness center, ki ga še dokončujejo. Štiristo kvadra-
tnih metrov velik wellness center naj bi dokončali do začetka avgusta.
Hotel Natura bo sprejel prve goste v teh dneh, slavnostno odprtje smučarskotekaškega centra je bilo v soboto. Pred začetkom splošne gospodarske krize so načrtovali bistveno večji hotel, za prihodnost ostaja možnost prizidka s prostori za dodatnih sto gostov. V teh dneh bodo med prvimi gosti športniki iz Azerbajdžana, ki se bodo pripravljali na tekmovanja. Hotel Natura ima štiri zvezdice.
Turizem za industrijo
Smučarskotekaški center so najprej gradili za potrebe tekaškega dela univerzijade v Mariboru, ki je bila nato
odpovedana. Med prvim delom velikega projekta so zgradili jezero za zasneže-vanje, štartno-ciljni prostor in rolkarsko stezo. Velik projekt je nastal v okviru javno-zasebnega partnerstva med Občino Zreče in delniško družbo Unior, ki ima koncesijo za tridesetletno obdobje. Delež javnih sredstev v velikem projektu znaša 60 odstotkov, od česar je polovica občinskega vložka in preostalo delež države in Evropske unije. Gre za denar Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Kljub temu da je občina Zreče zelo prepoznavna kot turistična občina, je zanimivo, da turizem za občino in družbo Unior ni bistvenega pomena. V gospodarstvu Zreč, kjer so v ospredju ve-
na kratko
Turistična vodna pot vabi
ROGAŠKA SLATINA - Minulo soboto je bilo pri Kraljevem vrelcu v Spodnji Kostrivnici odprtje Turistične vodne poti Kostrivnica. Gre za pot, ki prikazuje dediščino vode, vodne vire in življenje ob vodi, obiskovalci pa ob njej spoznavajo tudi naravne in kulturne zanimivosti občine.
Občina Rogaška Slatina je za urejanje tematske poti, dolge skoraj 9 kilometrov, namenila okoli 108 tisoč evrov. Poleg vzpostavitve infrastrukture je izdala karto turistične vodne poti v nakladi deset tisoč izvodov. Cilj vzpostavitve tematske vodne poti je bilo med drugim povečati število dnevnih obiskovalcev na turističnih kmetijah, spodbuditi prodajo domačih izdelkov in povezovanje ponudnikov.	TV
Povezovanje se obrestuje
ROGATEC - Podjetje Mesnine Žerak, ki zaposluje okoli 65 sodelavcev, je lani v primerjavi z letom 2012 beležilo skoraj 40-odstotno rast prihodkov.
Podjetje je v prvih petih mesecih letošnjega leta za nadaljnjo prodajo pripravilo meso 3.900 prašičev in 380 govedi, ki jih je odkupila Kmetijska zadruga Ptuj, izdelke pa je kupcem ponudila trgovska družba Spar Slovenija. Mesnine Žerak za zagotavljanje zadostnih količin slovenskega mesa odkupujejo tudi meso mlade pitane govedi od rejcev Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, kmetov rejcev iz Obsotelja in s Kozjanskega ter kmetov iz zadrug v Selnici ob Dravi in Hočah. Direktor podjetja Franci Žerak je povedal, da je cilj povezovanja z zadrugami in s trgovci zagotavljanje več mesa slovenskega porekla na policah prodajaln in vračanje zaupanja v domače proizvode pri potrošnikih.	TV
like tovarne Unior, Swaty Comet in GKN Driveline, je delež turizma komaj dese-todstoten. V delniški družbi Unior je podobno, saj predstavlja njihov Program Turizem, ki le eden od štirih njenih programov, le 11 odstotkov od celotne dejavnosti.
Zaradi zahtev bank upnic mora Unior svoj Program Turizem celo prodati. »Smo v fazi izdaje prodajnega prospekta. Če ne bo posebnih okoliščin, bo prodaja končana do sredine prihodnjega leta,« napoveduje predsednik uprave Darko Hrastnik. Za Uniorjev RTC Krvavec je prodajni prospekt pripravljen in bi lahko zanj našli strateškega kupca še letos.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Zemljišča okoli gradu naprodaj
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina Šmarje pri Jelšah v letošnjem proračunu načrtuje za okoli 3,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje premoženja. Največje prihodke si obeta od prodaje 20 hektarjev zemljišč za golf okoli dvorca Jelšingrad, ki so ocenjena na dobre tri milijone evrov. Za njihovo prodajo je že objavljen javni razpis.
Župan Jože Čakš pravi, da je zanimanje za nakup stavbnih zemljišč mnogo manjše kot pretekla leta. Približno 450 tisoč evrov so vredna zemljišča za poslovne dejavnosti, ki jih je občina za prodajo namenila že minulo leto, a pri tem ni bila uspešna. Največje prihodke si občina seveda obeta od prodaje zemljišč pri dvorcu Jelšingrad. Te je pod svoje okrilje ponovno prevzela po prekinitvi pogodbe z Golf klubom Jelšingrad, ki površin ni ustrezno vzdrževal. V zadnjem času sta se zanje zanimala dva možna kupca, vendar je njuno zanimanje po besedah Čakša treba jemati z rezervo.	Tv
Kmalu bodo zavihali rokave
DOBJE - Med najpomembnejšimi načrti prostovoljnega gasilskega društva (PGD) za letošnje leto je razširitev gasilskega doma. Potem ko je PGD Dobje naročilo izdelavo projektne dokumentacije, je na javnem razpisu izbralo izvajalca del.
Prizidek h gasilskemu domu, vreden približno sto tisoč evrov z DDV, bo po besedah župana Franca Leskovška gradilo podjetje Gic Gradnje. Stroji naj bi v središču Dobja zabrneli avgusta. Z razširitvijo bo gasilski dom ustrezal kategoriji, ki jo ima društvo, prihodnja vlaganja pa bodo namenjena predvsem posodabljanju gasilske opreme. Sicer pa bodo dobjanski gasilci ta konec tedna pripravili »horuk« vajo in gasilsko noč.
TV
Šola in vrtec pred prenovo
ŠENTJUR - Župan Marko Diaci je minuli ponedeljek podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem del, ki bo opravil energetsko obnovo podružnične osnovne šole in vrtca v Loki pri Žusmu. Po obnovi bo šola bolj prijazna tako za okolje kot tudi za približno 60 učencev in otrok iz vrtca ter približno 10 zaposlenih.
S projektom je bila Občina Šentjur uspešna na razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor za energetsko obnovo osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti in si je tako zagotovila sofinanciranje iz Kohezij-skega sklada Evropske unije. Za naložbo, ki je vredna dobrih 80 tisoč evrov, je sofinanciranje pridobila za dobro polovico omenjene vrednosti. Bo pa z namenom izboljšanja bivalnega ugodja poskrbela tudi za nekatera dodatna dela, in sicer bo uredila manjši kabinet, garderobo za zaposlene in prostor za hrambo pripomočkov. Obnova šole in vrtca v Loki pri Žusmu naj bi bila končana do 15. avgusta.	TV
Začetek sanacije šole in vrtca
KOZJE - Podjetje Ges je v ponedeljek začelo energetsko sanacijo Osnovne šole Kozje in Vrtca Zmajček. Sanacija, vredna dobrih 443 tisoč evrov, bo predvidoma končana do 30. avgusta.
Občina Kozje je od ministrstva za infrastrukturo in prostor pridobila skoraj 341 tisoč evrov nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo šole in vrtca. Župan Dušan Andrej Kocman je z direktorjem podjetja Ges Jožetom Hartlom podpisal pogodbo v začetku junija. Kot so sporočili z občine, bo Vrtec Zmajček v obdobju sanacije nemoteno izvajal svojo dejavnost, izvajalec pa bo poskrbel za varen dostop.
JP
Entile
V
Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CELJE Tel.: 03 490 89 90
DANKS GROFJE CELJSKI i IN NIKDAR VEČ
antika.book@siol.net
Pri novi celjski založbi ANTIKA je konec aprila, po 22 letih, izšel ponatis zgodovinskega romana pisateljice Anne Wam-brechtsammer z naslovom DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ. Delo je med slovenskim bralstvom doživelo status »kultnega romana«, ki odlično opisuje vzpon in zaton najmočnejše rodbine na Slovenskem. H
Knjigo, ki je na voljo v mehki in trdi vezavi, lahko kupite ali naročite v knjigarni in antikvariatu ANTIKA, v Kocbekovi ulici 6 v Celju.
www.antika.si
6
VOLITVE 2014
O družbenem statusu naj odloča delo, ne kapital
V Velenju predstavitev kandidatov Socialdemokratskega bloka v peti volilni enoti
Da bo na prvem mestu spet človek in ne denar, mora delo v družbi spodriniti pomen kapitala. Predvsem z dejanji ob krepitvi gospodarske rasti bodo prišla tudi nova delovna mesta, so poudarki volilnega programa Socialdemokratskega bloka za vse generacije, ki sta ga za bližnje državnozborske volitve oblikovali stranki Socialni demokrati in Solidarnost. Poleg programa so v Velenju predstavili tudi svoje kandidate v peti volilni enoti Celje.
Kot je povedal predsednik stranke Socialnih demokratov Dejan Židan, želijo z zmago na volitvah ohraniti pozitivne trende in prave standarde socialdemokracije, ki so jih zagovarjali v obstoječi vladi, ki glede tega ni bila enotna, ampak tudi precej liberalno usmerjena. Zato se bodo še naprej zavzemali za ohranitev socialne države s stabilnim javnim zdravstvom, šolstvom in pokojninskim sistemom.
Za sprostitev kreditnega krča
Njihov gospodarski program, kot je še povedal Židan, je enostaven: od 3,6-milijardnega vložka v banke morajo nekaj imeti tudi državljani, zato bodo sprostili kreditni krč. Kar zadeva davke, Židan pravi, da v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami davki pri nas niso previsoki, če zaradi tega delujejo javni servisi. Obljublja pa, da ob njihovi zmagi na volitvah novih davkov ne bo.
Brez uvoza kandidatov
Podpredsednik stranke Socialni demokrati in velenjski župan Bojan Kontič je povedal, da bodo v duhu volilnega slogana, ko gre za nova delovna mesta, štela predvsem dejanja. Dejal je še, da stojijo za svojimi kandidati, ki so uspešni v svojem okolju, in da jih niso uvažali od drugod.
Proti revanšizmu
V imenu stranke Solidarnost je podpredsednik Damjan Mandlc, ki bo kandidiral v volilnem okraju Mozirje, prepričan, da je namesto države kot lastnice treba zamenjati tiste, ki ne znajo upravljati državnega premoženja, nadaljevati odločen boj proti korupciji, ki ga je začel prejšnji senat KPK, prav tako pa tudi boj proti revanšizmu, domobranstvu in preprečiti, da bi se ponovilo leto 1941.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Volitve 2014
V skladu s pravili o spremljanju državnozborskih volitev v Novem tedniku, regionalnem časopisu na Celjskem, objavljenimi v prejšnji številki Novega tednika, povzemamo dosedanje predvolilne aktivnosti.
OBVESTILO
ZA MLADE BREZPOSELNE Z DOBRO PODJETNIŠKO IDEJO
Brezposelnim mladim iz Savinjske regije, ki imajo dobro podjetniško idejo, sporočamo, da se lahko prijavijo na
JAVNI POZIV »PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA 2014«
Za štirimesečno zaposlitev z usposabljanjem za ustanovitev
svojega podjetja bo izbranih 10 najboljših. Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vse informacije in vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si.
Več informacij na: 03 589 40 90 (Tomaž Poličnik); GSM 031 813 513 (mag. Barbara Mikuš Marzidovšek), tomaz.policnik@rasr.si, barbara.marzidovsek@rasr.si; RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.,
Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje
s>.
Podjetno v svet podjetništva 2014
Naložba ihš> prihodnost
S predstavitve programa in kandidatov Socialdemokratskega bloka (SD in Solidarnost) v Velenju. Z leve Andreja Katič, Dejan Židan, Bojan Kontič in Marko Pečarič.
Kandidati: od problematike mladih do tretje razvojne osi
V	volilnem okraju Žalec bo kandidiral Boštjan Kragl, prodajni zastopnik tujega podjetja iz Braslovč, ki preboj vidi v povezovanju mlajše in starejše generacije in trajnostnem razvoju kmetijstva.
V	volilnem okraju Velenje se bosta v DZ poskušala prebiti Andreja Katič, dolgoletna direktorica velenjske občinske uprave, ki bo v parlamentu dala poudarek gospodarskim interesom
Šaleške doline, razvoju energetike in premogovništva, ter Jan Škoberne, zaposlen kot svetovalec ministra za izobraževanje, ki je napovedal, da če država ne bo zgradila tretje razvojne osi, jo bodo sami.
V volilnem okraju Celje se za poslanski mandat poteguje druga so-predsednica stranke Solidarnost Marina Tavčar Krajnc, sociologinja iz
Celja, ki dela na mariborski filozofski fakulteti in ki kot enega ključnih izzivov slovenske družbe vidi reševanje brezposelnosti mladih. Poleg nje je v Celju kandidatka SD še Olga Bezen-šek Lalic, direktorica centra za socialno delo, ki se zaradi večje pravičnosti in preglednosti zavzema za informativne izračune socialnih prejemkov podobno kot pri dohodnini.
SDS
predstavila kandidate v Celju in Žalcu
Svoje kandidate v peti volilni enoti po posameznih okrajih predstavlja tudi stranka SDS. Predstavila jih je v Celju in Žalcu.
Za sedež v državnem zboru se bosta v tretjem in četrtem volilnem okraju v volilni enoti Celje potegovali Karmen Kozmus in dosedanja poslanka Sonja Ramšak. Na ponedeljkovi novinarski konferenci MO SDS sta predstavili ključne teme strankinega programa Za gospodarsko rast, pravičnost in delovna mesta in volilnega programa Enotni zmagujemo. Za ta program v stranki menijo, da odgovarja na ključna vprašanja, pred katerimi je Slovenija. Med drugim obljubljajo, da bodo racionalizirali birokracijo in administrativni del javnega sektorja ter okrepili storitveni del, predvsem na področju zdravstva in socialnega varstva, po prenehanju delovanja slabe banke pa bodo zbrana sredstva vrnili davkoplačevalcem.
V Žalcu pa sta se predstavila Ljubo Žnidar in Robert Čehovin, ki na listi SDS kandidirata v četrtem in petem volilnem okraju.	RG
SMC s kandidati v vseh okrajih v celjski volilni enoti
Stranka Mira Cerarja (SMC) bo na bližnjih državnozborskih volitvah v peti volilni enoti Celje imela svoje kandidate v vseh volilnih okrajih.
V	naši regiji bo v volilnem okraju Šentjur (1) kandidatka Anita Koleša, v dveh volilnih okrajih v Celju (2 in 3) bosta kandidatki Margareta Guček Zakošek in Janja Sluga, v prav tako dveh volilnih okrajih v Žalcu (4 in 5) bosta kandidata Hana Šuster Erjavec in Boris Kupec, v Mozirju (6) bo kandidat Franc Lenart, medtem ko bosta kandidata v Velenju (7 in 8) Saša Tabakovic in Vladimir Lipovšek.
V	času predvolilne kampanje v Stranki Mira Cerarja načrtujejo izvedbo predvolilne konvencije v 5. volilni enoti, na kateri se bodo predstavile vse kandidatke in kandidati.
V SMC, ki je nova stranka na slovenskem političnem prizorišču, v svojem programu poudarjajo, da se zavzemajo za državo blaginje, ki si jo predstavljajo kot pravno državo, temelječo na pravičnosti in etičnih standardih, ki zagotavljajo trajnostni razvoj z inovativnostjo, znanjem in s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja. Takšna država, kot poudarjajo v SMC, spoštuje človekovo dostojanstvo, socialno in ekonomsko varnost, strpnost ter medgeneracijsko vzajemnost in solidarnost. V SMC nameravajo te cilje, kot navajajo, uresničiti z neodvisnimi, s strokovnimi in z uglednimi posamezniki.
RG
Kljub krizi so se obdržali v gradbeništvu
Kamioni nekoč prevažali olje in mleko, danes pesek in zemljo - Podjetje, ki stavina previdne korakeinzanesljivo rast
V poslovno obrtni coni tik ob glavni cesti, ki vodi od Šmarja proti Rogaški Slatini, so pred časom zrasli novi prostori podjetja Orač. Avto prevozi, strojna zemeljska dela in nizke gradnje danes režejo kruh sedmim redno in trem po-godbenozaposlenim,vod-stvo podjetja pa v zadnjem času z zadovoljstvom spremlja počasno,la stabilno rast.
Janko Orač starejši je bil zaposlen na železnici. Ker so bile sestavni del njegovega delovnega mesta nočne izmene, je razmišljal o tem, kako bi postal sam svoj šef. Najprej je prevažal olje za Tovarno Gea iz Slovenske Bistrice, za šmarsko mlekarno je vozil mleko. Neštetokrat je s svojimi rokami pomagal nalagati in raztovarjati tovor. Kasneje je svoj traktor uporabljal za razvoz gradbenega materiala, cementa, premoga. Dejal je, da sprva ni bilo lahko. Spodbudne razmere so se pokazale šele nekaj let po kozjanskem »dobrotre-su«. Okoli leta 1979 so ljudje namreč začeli množično graditi nove hiše in druge stavbe.
Iz računalništva v druge vode
Starejši sin Damjan se je po končani srednji šoli zaposlil v podjetju očeta, ko je slednji dopolnil 41 let delovne dobe, pa je podjetje prevzel mlajši sin Janko. Diplomirani raču-nalničar opaža, da so bili do leta 2008 za družinsko podjetje zlati časi, dve leti kasneje, ko je dejavnost prešla
V šmarski upravni enoti skoraj ni kraja, kjer ne bi brneli stroji Janka Orača (desno). Ta je v letih, odkar se je podal na samostojno podjetniško pot, zgradil več kot sto kilometrov cest, dvorišč, pogosto je sodeloval pri sanacijah plazov. Z donatorstvom se je pogosto odzval tudi na prošnje gasilcev, športnih, kulturnih in drugih društev v občini.
»Danes je treba storitev izvesti od začetka do konca. Stranke ne potrebujejo več samo prevoza ali samo kopanja, ampak naročijo celotno izvedbo - od izkopa, nasutja, valjanja do temeljne plošče. Raje kot pet izvajalcev imajo enega, zato potrebuješ tudi vso mehanizacijo,« pravi Janko Orač mlajši.
spodbudna zgodba
v njegove roke, pa je nekoliko drugače zastavil njeno prihodnost. »Znižati sem moral stroške, spremeniti strategijo in poiskati druge poslovne partnerje. Podjetje je kot podizvajalec na srečo pravočasno nehalo delati za tiste gradbince, ki so imeli težave s plačevanjem storitev,« pravi. V zadnjem času se mu največ priložnosti odpira na področju nizkih gradenj, pridobilo je koncesijo
za letno vzdrževanje cest občine in krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah ter nekaj naročil za opravljanje zimske službe. To je na podlagi koncesijske pogodbe sicer v preteklosti že opravljajo za celotno občino.
Dejavnost širijo
Prepričanje, da je propad večjih gradbincev omogočil več dela za manjša gradbena podjetja, ni vedno pravilno,
Novi poslovni prostori ob glavni cesti Šmarje-Rogaška Slatina
razlaga Janko Orač. »Za sodelovanje na razpisih so pomembne reference. Ko smo še delali kot podizvajalci velikih gradbenih podjetij, so slednja pobrala tudi reference. Mali izvajalci za večje posle ne dobimo bančnih garancij. Zato se osredotočamo predvsem na iskanje manjših, a dobrih priložnosti.«
Podjetje Orač danes okoli polovico poslov pridobi samo, skoraj polovico strojnih uslug pa opravi za podjetje Kitak gradnje. Posluje tudi z drugimi podjetji, vendar le ob pogoju, da so likvidna in sposobna plačevanja. Mladi podjetnik je dejavnost razširil še s 40-kilovatno sončno elektrarno, priložnost pa vidi tudi v opravljanju določenih opravil s kombajni, saj je kmetijstvo v šmarskih koncih ena od prevladujočih dejavnosti.
Od traktorja do voznega parka
Medtem ko se je oče podjetniške poti lotil z enim traktorjem, vozni park danes sestavljajo tri tovorna vozila s prikolicami in priključki, dva rovokopača, pet bagrov, valjarji in drobna mehanizacija. Glede na slovenske razmere je vozni park dober, v primerjavi s tujino pa ne tako zelo, pravi lastnik. Nakupa novih strojev in vozil si v teh časih podjetje še ne more privoščiti. Kljub temu da je Orač za takšne naložbe po-
Imava isto ime, le emšo je drugačen, pravi Janko Orač starejši, ki je leta 2010 posle predal sinu Janku Oraču mlajšemu.
skušal pridobiti nepovratne spodbude, doslej pri tem ni bil uspešen. Zadnja nova pridobitev je iz leta 2010, ostala mehanizacija pa je deležna skrbnega vzdrževanja.
Delo za domačine
Vsi zaposleni so domačini, saj so tako bolj mobilni in se lažje prilagajajo naravi poslov. Samostojni podjetnik iz Šmarja pri Jelšah skrbi, da jim zagotavlja dovolj dela in redno plačo. Tudi nadur ne pretvarja v koriščenje ur, ampak jih delavcem izplača. Na plačilni listi se jim pozna tudi, kadar sami pridobijo kakšen posel, pravi Orač, ki
bi kolektiv v prihodnje rad okrepil še s kakšnim inženirjem.
Gospodarski krizi kljubuje tudi z iskanjem prihrankov. »Prej se nismo nikoli pogajali z dobavitelji, zdaj pa se mali podjetniki prav tako pogovarjamo za rabate. Včasih smo se na primer držali enega kamnoloma, danes pa gledamo, da je lokacija čim bližja gradbišču.« Po njegovih besedah se varčevanje ne izplača na račun kakovosti, varnosti zaposlenih in vzdrževanja vozil.
TINA VENGUST Foto: TV
Cerkvi sv. Matere božje in sv. Ane sta simbol davnine in tradicije. Doslej ju je obiskalo na tisoče ljudi. Večina jih pride z željami, s prošnjami, pozitivnim namenom in te energije se kopičijo v prostoru, so prepričani domačini.
Magnet, ki privablja
Na Tinskem so doma sladko grozdje, umetnost in gostoljubni ljudje - Razgled na Toskano v malem
Na strmem hribu, obda-nem z vinogradi in »gor-cami«, leži Tinski Vrh. Ta je z veduto dveh cerkva, med katerima je le nekaj metrov razdalje, zaščitni znak Krajevne skupnosti Tinsko. Poleg miru in neokrnjene narave, ki ju tam poiščejo številni domačini in obiskovalci, kraj ponuja dobro kapljico in pogostitev, svojevrsten čar pa mu daje slikarski atelje, ki v začetku junija gosti umetnike iz vseh vetrov.
Rodovitna prst in strma prisojna lega sta domačinom že od nekdaj omogočali pridelovanje vin, ki je na vrhu Tinskega tudi danes prevladujoča dejavnost. V ravninskem delu krajevne skupnosti krajanom režejo kruh tudi druge kmetijske panoge. Predsednik krajevne
skupnosti Miran Krašovec
je vesel, da imajo Tinščani dobro urejeno komunalno infrastrukturo, skoraj do vseh gospodinjstev vodijo asfaltirane ceste. Zahvaljujoč dobro organizirani zimski službi, se tudi pozimi varno vozijo na sam vrh s približno 409 metri nadmorske višine, po katerem je speljana tudi vinsko turistična cesta.
Prireditev ne manjka
Domačini, ponosni na lepote svojega kraja, so pred štirimi leti ustanovili turistično društvo (TD). To povezuje okoli 35 članov najrazličnejših generacij iz zaselkov Spodnje in Zgornje Tinsko. Obiskovalcem, ki jih pritegneta cerkvi, predstavijo legendo, povezano z njunim nastankom,
ali jih povabijo na katero od prireditev, je povedala predsednica društva Klavdija Namurš. Minulo sredo, na dan državnosti, so se sprehodili po obronkih Tinskega in se družili ob vinski kapljici, jeseni pripravijo otroško likovno delavnico, kamor povabijo učence iz okoliških podružničnih šol, na zahvalno nedeljo novembra pa po sveti maši na razgledni ploščadi pripravijo tržnico z domačimi dobrotami.
Tesno sodelovanje društev
Člani TD so nepogrešljivi tudi v vrstah športnega društva (ŠD), ustanovljenega leta 2001. Obe društvi pozimi domačine povezujeta na adventni delavnici, kjer nastajajo venčki, voščilnice in drugi izdelki. Ob sode-
lovanju krajevne skupnosti in Lovske družine Pristava društvi v začetku leta moči združita na čistilni akciji. Krajani se pod okriljem športnega društva čez leto rekreirajo v telovadnici šole v Podčetrtku ali na športnem igrišču, na božični večer pa razsvetlijo nebo ob pohodu z baklami iz Tinskega v Zi-biko, po polnočnicah pa se vrnejo v zavetja svojih domov, je povedala predsednica ŠD Tinsko Renata Cvirn. Pri organizaciji prireditev na pomoč z veseljem priskočijo vinogradniki, gospodinje pa spečejo domače dobrote. Številni so člani Društva kmetic Ajda ali Vinogradniškega in kletarskega društva Trta, vključeni pa so tudi v vrste prostovoljnih gasilskih društev v sosednji Zibiki ali Loki pri Žusmu.
Eden pri hiši, drugi v službi
Kmetije v krajevni skupnosti so majhne in razdrobljene, zato je izključno z vinogradništvom ali z drugimi kmetijskimi panogami težko preživljati družino, pojasnijo domačini. Že od nekdaj je tako, da je eden od zakoncev doma, drugi pa hodi na delo. Ima pa več kmetij v okolici Tinskega registrirano dopolnilno dejavnost. Z domačimi mojstrovinami goste razvajajo na izletniški kmetiji Založnik in Bizjak, Vrbekova gor-ca med drugim oddaja sobe in je edina iz teh koncev vključena v projekt Turizem v zidanicah. S čudovitim razgledom na vinograde in okoliške hribe privablja tudi Gorca pri Krašu, ki jo vodi predsednik KS Miran Krašo-vec s svojo ženo Jožico.
Ponosni na večnamenski dom
Krajevna skupnost je letos izgubila prostore, ki jih je imela doslej v najemu, zato si z Občino Šmarje pri Jelšah prizadeva za nakup zemljišča, kjer bi zrasli novi prostori in športno igrišče. Ker je zob časa neusmiljen do cest, nekatere že kličejo po obnovi. »Počasi bomo morali začeti razmišljati tudi o čistilnih napravah in o možnostih podpore za njihovo gradnjo glede na to, da je pri nas vodovarstveno območje. Naši kraji so namreč eden glavnih virov za vodoo-skrbo Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja,« je povedal Krašovec. Družabni in kulturni utrip se v kraju širita tudi po zaslugi novega večnamenskega doma, ki pod svojo streho gosti najrazličnejše prireditve.
Božo Kocijan s.p., Rimska c. 22, Šmarje pri Jelšah Telefon:	splet:
(03) 5821 033 www.trgovina-lah.si
ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE
9
Še eden od zaščitnih znakov Tinskega je Gorca pri Krašu. Novembra je še posebej dišalo v tamkajšnji kuhinji, ko so okoliške ženske pripravljale rezance, mlince, rogljičke in druge dobrote, ki so jih nato ponudile na tržnici ob zahvalni nedelji.
Slikar Janko Orač, predsednica TD Tinsko Klavdija Namurš, predsednik KS Tinsko Miran Krašovec in predsednica ter član športnega društva Tinsko Renata Cvirn in Robi Cvirn na razgledni ploščadi večnamenskega doma. V ozadju je cerkev sv. Matere božje.
Namurševi so eni večjih vinogradnikov na tem območju. Ponos njihove kleti je laški rizling, a tudi sicer pridelujejo predvsem bela vina. Franc Namurš (drugi z leve) je v osmih letih, odkar na lokalni ravni podeljujejo naziv vinar leta, ta naslov osvojil že sedemkrat.
Mikaven ustvarjalni svet
Se je pa z razstavo v večnamenskem domu pred dvema tednoma končala že deveta likovna kolonija Zibika-Tin-sko, ki je bila tokrat mednarodno obarvana, saj so čopiče med drugim vihteli ustvarjalci s Hrvaške in iz Avstrije. V te konce jih redno vabi slikar Janko Orač, ki izvira iz Zibi-ke, živi pa v Novem mestu. Kot je poudaril, kolonije ne bi bilo brez podpore občine, kulturnega društva iz Zibi-ke in podpore domačinov iz
obeh dolin. Slednji slikarje vsak dan pogostijo za bogato obloženo mizo. »Za vsakim vogalom te nekaj prevzame, sploh ne veš, za kaj bi se odločil. Ustvarjalci morajo biti trdni in močni, da se znajdejo v tej pokrajini, bogati s podrobnostmi,« je Orač opisal ustvarjalne zagate, ki jih povzroča obilje lepega na Tinskem. To bo jeseni na ogled še na razstavi v šmar-skem kulturnem domu, kjer bodo prav tako predstavljena nastala dela.
TINA VENGUST Foto: TV
Legenda pravi, da je bilo Tinsko nekoč močno poraslo z divjim rastjem in grmovjem, na vrhu Tinske gore pa je stala le lovska kapela. Za časa celjskih grofov se je ena od njihovih brhkih gospo-dičen v teh krajih izgubila in Celjski so se zaobljubili, da bodo ob kapeli zgradili cerkev, če izgubljeno deklico najdejo živo in zdravo. V zahvalo za uslišano prošnjo so dali postaviti cerkev sv. Ane.
Janko Orač pri delu v svojem ateljeju, od koder se pogled odpira na Mariborsko Pohorje, Uršljo goro, Peco, Kamniško-Savinjske Alpe, Boč in Donačko goro. Orač razgled imenuje kar Toskana v malem.
Pod mogočno krošnjo Peterlinove bukve
ASI
J____1 ŠRAML L. s.p.
FRIZERSKI SALON PRI MINKI Šmarje pri Jelšah, Rogaška c. 1
tel.: 03/81 90991,031 685 712 www.pri-minki.si
Ml frizerski salon pri-minki kernen
actyva
h /JIM 4V i I NALEPKE-NENALEPKE-REKLAME-NEREKLAME ■ UHH^m:! www.tampex.si • 03/81 90 990*041 685 712
Naravna znamenitost občine Šmarje pri Jelšah je tudi Peterli-nova bukev, ki je stara več kot štiristo let in je verjetno najstarejše drevo v občini.
Peterlinova bukev je bila leta 2007 izbrana za drevo leta. Takrat je v višino merila 23 metrov, obseg njenega debla je znašal 427 centimetrov, premer krošnje je bil 23,5 metra, medtem ko je listna površina imela 2.657 kvadratnih metrov. Bukev, ki naj bi na leto proizvedla 1,6 tone kisika, raste nekaj deset metrov pred cerkvama Matere božje in sv. Ane na Tinskem. O njej pravijo, da oddaja pozitivno energijo. Zato se popotniki, ki jih pot zanese po Tinskem vrhu, nemalokrat ustavijo ob njej, objamejo njeno mogočno deblo in začutijo nekaj njene pozitivne energije.
TV Foto: TV
Drevo je zelo prizadela suša v letu 2003. Kljub zalivanju krajanov, ki so se trudili, da bi ga ohranili, mu grozi propad.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Glavno vodilo pri načrtovanju nove podobe Petrovč je bila po besedah arhitekta Davida Mišiča kulturna dediščina, in sicer neposredna bližina bazilike in poselitveni vzorec.
Bistvena novost bo osrednji trg
Po prenovi žalskega mestnega središča kmalu z novo podobo še petrovško vaško jedro
ŽALEC - Občina si že nekaj let prizadeva obnoviti petrovško vaško središče. Idejni projekt z naslovom Obnova vaškega jedra Petrovč, ki ga je prejšnji teden predstavila še domačinom, kot glavno novost predvideva osrednji trg za baziliko, in sicer na mestu nekdanje kmetije, ki jo je občina odkupila, lastnikom pa na robu naselja zgradila novo.
NA UPI ŽALEC USPESN0 ZAKLJUČILI ŠE EN PROJEKT
V četrtek, 19. junija, so na UPI - ljudski univerzi Žalec s predstavitvijo rezultatov in evalvacijsko okroglo mizo zaključili z aktivnostmi v projektu Programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih 2012 - 2014. V okviru projekta, ki ga sofinancirata Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad, so na UPI Žalec izvedli 1400 brezplačnih izobraževalnih ur in vanje vključi-
dinatorica projekta Tina Baloh. Dr. Dermol je med drugim povedal, da je bil program spodbujanja kom-petenc podjetništva za vse udeležence koristen predvsem zato, »ker jim je omogočil izgradnjo socialne mreže in jih povezal z realnim svetom podjetništva.« Prof. Grajžljeva, predavateljica v tečaju poslovne nemščine, pa je pojasnila, da so se v program vključili večinoma brezposelni, ki so se pripravljali na delo v tujini. Pri odločitvi je po njenem mnenju pretehtalo dejstvo, da je bil program brezplačen. »Rezultati celotnega projekta kažejo na to, da ljudje v resnici potrebujejo splošna, neformalna znanja, a si jih dandanes vse težje privoščijo,« je ob zaključku okrogle mize dejala direktorica UPI Žalec Franja Centrih. In dodala, da sta ključna rezultata projekta zadovoljni udeleženci in povezovanje s partnerskimi institucijami v lokalnem okolju.
Na okrogli mizi so sodelovali (z leve proti desni): Tina Baloh, Franja Centrih, Valerij Dermol, Gordana Grajžel Foto: arhiv UPI
Projekt Programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih je različnim ciljnim skupinam - brezposelnim, zaposlenim, priseljencem, mladim, bodočim podjetnikom - omogočal brezplačno udeležbo v kar 11 različnih 50-urnih programih (tuji jeziki, podjetništvo, retorika, slovenski jezik za tujce, osebne finance, računalništvo, Evropska unija). V vseh programih je bilo število udeležencev večje od načrtovanega, na ravni celotnega projekta pa je
število vseh udeležencev preseglo načrtovano število kar za 24 odstotkov.
Zaključek projekta so na UPI-ju posvetili evalvaciji izvedenega projekta. To so storili z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predavatelja v programih dr. Valerij Dermol, sicer prodekan Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Celje, in prof. Gordana Grajžel ter direktorica UPI Žalec Franja Centrih, pogovor pa je vodila koor-
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
Novo vaško jedro bo na območju nekdanje kmetije, ki je bila v neposredni bližini bazilike. Občina je kmetijo odkupila in jo porušila ter lastnikom na robu naselja zgradila novo.
Občina Žalec je kmetijo želela porušiti že lani jeseni, a je pri tem naletela na nasprotovanje najbližjega soseda. Ker so pristojni organi njegovo pritožbo zavrnili, je občina
konec prej šnjega tedna po nekaj mesecih lahko nadaljevala rušenje in tako uredila prostor za osrednji trg in gradnjo večnamenske zgradbe.
Središče ostaja bazilika
Neposredna bližina ceste Petrovče-Kasaze, speljana v neposredni bližini vhoda v cerkev, onemogoča razvoj vaškega jedra pred samo sakralno zgradbo. Urbanistom ni preostalo drugega, kot da nov trg, ki bo služil prosvetnim in verskim vsebinam, uredijo za cerkvijo, kjer je bila še nedavno kmetija. Ob njem bodo zgradili večnamensko zgradbo, v kateri bodo po novem knjižnica, društveni prostori, turističnoinfor-macijski center in manjša dvorana z notranjim in zunanjim odrom ter najverjetneje tudi krajevna skupnost. Direktorica občinske uprave Tanja Raz-boršek Rehar je zadovoljna,
da so urbanisti na kreativen način uspeli razrešiti pomisleke soseda, ki se je bal, da bo nova dejavnost motila njegov mir. Del fasade bodo namreč »izrezali« in jo kot zid postavili med sosedom in trgom. Tovrstna postavitev bo obenem pomenila tudi ustrezne prostore za kmečko tržnico in zunanje razstave.
Čakali bodo na
ugoden razpis
In kdaj lahko pričakujemo novo podobo? Po besedah direktorice občinske uprave bo obnova, vredna najmanj milijon evrov, končana najkasneje
čez štiri leta. Projektant bo na podlagi idejne osnove v prihodnjih mesecih izdelal projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo. Občina Žalec bo s tem pripravljena na razpise za sofinanciranje obnove. Direktorica poudarja, da kljub temu da so Žalčani pred časom od plačila davka od iger na srečo prejeli zajetno vsoto denarja, tega ne bodo porabili zgolj za en sam projekt, temveč ga bodo še dodatno oplemeniti, ko ga bodo namenjali kot lasten delež za udeležbo pri sofinanciranih naložbah.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠO
NA KRATKO
Šestdeset let posvečanja mladini
RADEČE - Društvo prijateljev mladine letos praznuje šestdeset let delovanja. Kljub temu da v društvu vztraja le nekaj zanesenjakov, poskušajo za otroke organizirati čim več prireditev.
Člani Društva prijateljev mladine Radeče mesečno organizirajo poučno igranje ob pravljičnih uricah v radeški knjižnici. Za pusta priredijo zabavo s plesom, krofi in konfeti, tudi na Dnevih splavarjenja poskrbijo za prijetno in poučno preživljanje prostega časa mladih, nanje se spomnijo tudi ob tednu otroka, ob koncu leta pa za najmlajše pripravijo obisk dedka Mraza. Jubilej bo društvo obeležilo jeseni, ko bo v okviru občinskega praznika pripravilo slavnostno akademijo. Ob tednu otroka bosta sledila še odprtje razstave fotografij o delovanju društva in rojstnodnevna zabava v radeški športni dvorani.	TV
Izvajalec je izbran
LUČE - Občina je na podlagi javnega razpisa izbrala izvajalca za obnovo vodovoda in kanalizacije na območju Krnice.
Izvajalec del, samostojni podjetnik Anton Kladnik, bo v kratkem začel obnovitvena dela, ki naj bi jih zaključil predvidoma v tridesetih dneh. S tem bo občina obnovila še najstarejši del javnega vodovodnega omrežja v Lučah. Vrednost predvidenih del znaša 150 isoč evrov.
HŽ
Niso ga še sprejeli
VRANSKO - Svetniki so se na junijski seji seznanili z zaključnim računom za preteklo leto. V letu 2013 je Občina Vransko ustvarila dobre tri milijone evrov prihodkov in prav toliko odhodkov.
Računovodkinja skupne občinske uprave Tabor-Vransko Petra Slatinšek je pojasnila, da so uspeli uresničiti projekte, ki so si jih zadali z lanskoletnim rebalansom v drugi polovici proračunskega leta. Prvotni načrt prihodkov in odhodkov je bil sicer bistveno večji. V vodo so v prvi vrsti padli transferni prihodki, kar pomeni finančna sredstva, ki jih občini namenja država za tekočo porabo in naložbe. Kljub temu, da so svetniki o zaključnem računu razpravljali na seji prejšnji teden, o njegovem sprejetju niso glasovali. Občina se je namreč odločila, da ga posreduje v pregled reviziji in občinskemu nadzornemu odboru. O računu bodo odločali na seji konec avgusta.	ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
11
Šoštanj dobiva novo podobo
Energetsko učinkovit vrtec - Javna tribuna v središču mesta
ŠOŠTANJ - Ggradnja novega vrtca je ena od prednostnih nalog občine že zadnji dve leti. Župan Občine Šoštanj Darko Menih si je z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Petrom Dermolom v spremstvu podžupanov Vikija Dreva in Vojka Krne-ža ogledal gradbišče novega vrtca v Šoštanju, kjer jih je sprejel direktor podjetja Esotech Marko Škoberne. Skupaj so si ogledali nastajanje novega 16-oddelčnega vrtca, ki ga občina gradi po sistemu javno-zasebnega partnerstva, zasebni partner pa je podjetje Esotech.
Trenutno gradnja Vrtca Šoštanj poteka nemoteno v skladu s časovnim načrtom. Edini problem, s katerim se soočajo, so nestabilne vremenske razmere, je pojasnil podžupan Občine Šoštanj Vojko Krneža. Načrt gradnje je dolg, zato bo vreme na potek gradnje močno vplivalo. Pritličje vrtca je že zastekljeno, zdaj gradijo leseni del osrednjega prostora. Vgrajeno je talno gretje, končuje se tudi razpis za izbiro izvajalca
notranje opreme in zunanjih igral. S sredstvi, pridobljenimi iz nadomestila za stavbno pravico in komunalo, bodo krili stroške za nakup notranje opreme, 90 odstotkov je že zagotovljenih. Denar, pridobljen z drugih razpisov, po besedah župana Darka Meniha prednostno vlagajo v gradnjo vrtca. »Največji projekt občine je zagotovo vrtec. Njegovo vzdrževanje in obratovanje bosta na letni ravni povzročila 687 tisoč evrov stroškov, medtem ko je vrednost celotne naložbe 5 milijonov 335 tisoč evrov.« Uporabnino za obdobje 15 let bodo zasebnemu partnerju Esotechu začeli plačevati ob odprtju vrtca, kar bo predvidoma 1. septembra.
Zvesti strogim merilom
Eno najpomembnejših
meril pri izbiri izvajalca za
gradnjo vrtca je bila energetska učinkovitost. Zato je predsednica Krajevne skupnosti Šoštanj Vilma Fece zahtevala, naj ne odstopajo od dogovorjenih energetskih
parametrov, sicer bo terjala revizijo še pred koncem gradnje. Podžupan Krneža je zatrdil, da je bila koncesijska pogodba osnova za zagotovljeno energetsko učinkovitost in da ne bo prišlo do odstopanj ali morebitnega aneksa k pogodbi. »Naj izvajalec joka in stoka,« je povedal podžupan, »od zelo strogih kriterijev ne bomo odstopali.« Vrtec gradijo v neposredni bližini športne dvorane, kjer vse aktivnosti potekajo nemoteno. Uporaba vrtca je po napovedih podžupana načrtovana septembra.
Odprt prireditveni prostor
Gradijo in obnavljajo tudi v središču mesta. Predvidoma ta teden bodo objavili tudi razpis za prenovo Trga svobode, je sporočila Tjaša Rehar, višja svetovalka za odnose z javnostmi na Občini Šoštanj. Začetna projektantska vrednost naložbe je ocenjena na od 600 do 700 tisoč evrov. Projektant Rok Poles je pojasnil, da načrt
urbanizacije trga in središča obsega preplastitev asfalta, poenostavitev prometne ureditve, ureditev varčnejše javne razsvetljave, zmanjšanje števila parkirišč ter povezavo občinske stavbe s trgom. Po njegovih besedah je packa, ki kvari videz trga, oporni zid med občinsko stavbo in trgom. Zid bodo odstranili in uredili široke stopnice, ki bodo služile tudi kot javna tribuna in odprt prireditveni prostor.
Pomembna bosta ozelenitev središča z drevoredom topolov, gabrov, ginkov in tlakovanje z naravnimi materiali lokalnega izvora, s pohorskim tonalitom in granitom. Postavili bodo tudi klopi in s tem trg preuredili v družabno središče, kjer bo omogočeno samo še začasno parkiranje vse do konca gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ko bodo parkirišča popolnoma odstranili. Obnova je vizualno usklajena tudi s projektom obnove mestne tržnice.
ANJA KOVAČIČ
Foto: arhiv Občina Šoštanj
Od leve proti desni stojijo Marjan Verboten, Drago Pavlič, Robert Lindič (vsi Esotech), Viki Drev (podžupan Občine Šoštanj), Marko Škoberne (predsednik uprave Esotecha), Darko Menih (župan), Peter Dermol (direktor Teša), Aljaž Zajamšek (Esotech), Vojko Krneža (podžupan), ki so si ogledali gradbišče novega 16-oddelčnega vrtca v Šoštanju, kjer dela potekajo po časovnem načrtu.
Poletni turistični prevozi s kombijem
SOLČAVA - Na območju Logarske doline, Solčavskega in Luč bodo v poletnem času tudi letos na voljo turistični prevozi s kombijem.
Turistični delavci Solčave, Luč in Logarske doline so se povezali z lokalnimi ponudniki kombi prevozov in v želji po lažji dostopnosti za turiste in hkrati zmanjšanju števila osebnih avtomobilov ter z njimi povezanega onesnaževanja okolja in gneče v poletnih mesecih organizirali prevoze s kombijem. Ta bo vozil vsako sredo in soboto do 23. avgusta 2014 od Luč do Logarske doline z vstopno-izstopnimi točkami pri vseh turistično privlačnih znamenitostih. Prevoz s kombijem bo za stacionarne goste Solčavskega in Luč brezplačen, ostali turisti pa bodo za prevoz plačali konzumacijo po tri evre. Unovčili jo bodo lahko v katerem od turističnih oziroma gostinskih objektov. HŽ
V spomin na zaveznike
DOBRNA - V Vrbi, kjer je med drugo svetovno vojno strmoglavilo ameriško vojaško letalo, so v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Letos je minilo 70 let, odkar so nacisti letalo sestrelili.
Po strmoglavljenju je sedem članov zavezniške letalske posadke takoj umrlo. V spomin na letalce, ki so življenja darovali za osvoboditev Evrope, je Zveza borcev za vrednote NOB Vojnik-Dobrna poskrbela za spominsko ploščo. Finančno sta to omogočili občini Dobrna in Vojnik. Na nedeljski slovesnosti je bil glavni govornik predsednik pokrajinskega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Celje Stane Mele, ki je poudaril sodelovanje partizanov in zaveznikov. Dogodek v Vrbi je podrobno predstavil ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika, ki ga je raziskal. V kulturnem programu so nastopili pevska zbora z Dobrne in iz Vojnika ter učenci z Dobrne in Socke.	BJ
NA KRATKO
V Hrastovcu 30 gospodinjstev do pitne vode
VELENJE - Mestna občina Velenje in podjetje Mariborski vodovodi, kot izvajalec del, sta podpisala pogodbo za izgradnjo vodovodnega omrežja v naselju Hrastovec, s čimer se bo na omrežje priključilo več kot 30 gospodinjstev.
Hkrati bodo s to investicijo sanirali del javne poti, ki jo je poškodoval plaz. Vrednost projekta je 345 tisoč evrov, dela pa naj pa bi končali v dveh mesecih. »Gre za veliko pridobitev za krajane tega območja, saj so doslej uporabljali vaško zajetje, zdaj bodo dobili pitno vodo iz vodovnega omrežja. Hkrati bo s tem zagotovljena protipožarna zaščita, saj bo mogoče zajemanje vode iz hidranta«, je o pomenu investicije povedal Anton Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti pri Mestni občini Velenje.
RG
Udarniki za novo igrišče
REČICA OB SAVINJI - V okviru prireditev ob občinskem prazniku so se novega večnamenskega športnega igrišča, imenovanega Pri žagci, razveselili krajani treh vasi na desni strani Savinje.
Na Pobrežjah, kot domačini z enotnim imenom imenujejo zaselke Zgornje in Spodnje Pobrežje ter Trnovec, je ideja o ureditvi lastnega igrišča zorela dolga leta. Predlani so za zemljišče na območju nekdanje gmajne končno sklenili najemno pogodbo in izvedli prva zemeljska dela. Kasneje skoraj nihče več ni štel številnih udarniških ur, ki so jih Po-brežani preživeli pri urejanju igrišča, namenjenega druženju vseh generacij. Dela so ob pomoči občine izvajali skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Pobrežje, katerega člani so pripravili tudi otvoritveno slovesnost.
AK
Praznovali pod stoletnimi lipami
ŽALEC - Krajevna skupnost Gotovlje je v soboto praznovala krajevni praznik in dan državnosti. Pred tem je bilo še 10. tekmovanje s starimi brizgalnami in 6. memorial Maruške Cokan.
Praznovanje je tudi letos popestrila vrsta dogodkov, ki so jih domača društva in organizacije pripravile med 13. in 25. junijem. V kulturnem programu sobotne prireditve pod stoletnimi lipami so nastopili ženski in moški pevski zbor, učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje ter kitaristki Anja Šket in Vesna Pobežin, krajevna skupnost pa je zaslužnim občanom podelila bronaste in srebrne plakete.
ŠO
Manj obiska v muzeju usnjarstva
ŠOŠTANJ - Lani so v muzeju usnjarstva zabeležili najslabši obisk v vseh letih od ustanovitve leta 2009, ugotavljajo v poročilu o delovanju muzeja, ki ga bo v začetku prihodnjega tedna obravnaval šoštanjski občinski svet.
Lani so prodali le 869 vstopnic, kar je bistveno manj od najboljšega leta 2010, ko si je razstave v muzeju ogledalo 1.954 obiskovalcev s plačano vstopnico. Brezplačno si je sicer muzej lani ogledalo 563 obiskovalcev. Zato pa ni bistveno upadel obisk prireditev v muzeju, ki si jih je lani ogledalo 944 ljudi, kar je na ravni leta 2010.
V vodstvu muzeja, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Muzej Velenje, opozarjajo tudi na nestabilno financiranje muzeja, tako da je tudi za letošnje leto ogrožena realizacija načrtovanega programa. Občina Šoštanj sicer financira plače in materialne stroške, upravljalec, Muzej Velenje, pa izvajanje programa.
RG
Žička kartuzija, najstarejša v srednji Evropi. Samostan je leta 1782 ukinil cesar Jožef II.
Vobjemu zgodovine
Špitalič in njegova Žička kartuzija - Zaradi bogate zgodovine trnova pot do poslovilne vežice - Na tromeji konjiške, šentjurske in vojniške občine
Predsednik krajevne skupnosti Špitalič Janko Marinšek ob povečani fotografiji Žičke kartuzije.
Romanski portal cerkve v Špitaliču je nekaj posebnega.
Včasih je bilo v okolici Špitaliča precej več ljudi. »Veliko mladih se je odselilo, nekateri se vračajo in gradijo svoje domove,« opaža v zadnjem obdobju Janko Marinšek, predsednik Krajevne skupnosti Špitalič (občina Slovenske Konjice). Gre za nekoliko odmaknjeno vas in krajevno skupnost, ki je dobila ime po srednjeveški bolnici, po »špitalu«. Kraj, ki je v dolini sv. Janeza Krstni-ka, še danes delno živi za srednji vek. Tam je namreč znamenita Žička kartuzija, priljubljen turistični cilj.
V središču krajevne skupnosti ni veliko ljudi, saj sta stalno naseljeni komaj dve hiši, dve kmetiji. Vseeno je krajevna skupnost, kjer živi 380 prebivalcev, po površini v občini med največjimi. Otrok manjka in veliki starinski stavbi podružnične osnovne šole in vrtca grozi čez nekaj let v najslabšem primeru zaprtje. Bistvo problema je, da vozijo nekateri starši otroke v vrtec in šolo v Slovenske Konjice, čeprav je bila velika šola v Špitaliču
pred nekaj leti povsem prenovljena.
Župnišče ob cerkvi Marijinega obiskovanja je že dolgo prazno, upravitelj župnije je v bližnjih Žičah. Prizadevni župljani so spomeniško zaščiteno župnišče pred nekaj tedni celovito prenovili in poskrbeli
OPTIKA
DOMICELJ
Redni očesni pregledi
za novo streho, stavbno pohištvo ter fasado. Stavbo, ki sameva, želi Turistično društvo Špitalič nameniti turizmu, med drugim za prireditve.
Težko do vežice
V dolini sv. Janeza Kr-stnika je skoraj vsak ka-
men povezan z bogato srednjeveško, kartuzijansko zgodovino. Prebivalci si zelo prizadevajo, da bi jo ohranili. Pred kratkim je bil slovesen blagoslov zadnjih pridobitev župnijske cerkve Marijinega obiskovanja, kjer so postavili nove klopi, ki so od spodaj ogrevane.
30 LET
Z VAMI
VILMA DOMICELJ s.p.; Celjska 1ar SLOVENSKE KONJICE
Delovni čas:
GSM: 041 705 545
v zdravstvenem domu Oplotnica,
po pogodbi z zdravstvenim domom dr. A.Drolca
iz Maribora, dobavitelj' MTP ZZZS
in Vam čestitamo ob občinskem prazniku.
SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJEJO
13
Gastuž, najstarejša gostilna v srednji Evropi, ki je ob Žički kartuziji.
Središče vasi Špitalič s cerkvijo, pokopališčem, z župniščem in s šolo.
Obnovili so tudi glavni oltar in enega od stranskih.
Ti izjemni kulturni spomeniki so tako ponos kot velika težava Špitaliča, a ne samo zaradi dragih obnovitvenih del. Zaradi spomeniške zaščite območja Špitaliča so se v kraju kar desetletje in pol borili za novo pokopališko poslovilno vežico. Glavna težava ni bil denar, ampak soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina je problem rešila tako, da je v bližini pokopališča odkupila dve hiši, ki so ju nato podrli in postavili današnjemu času primerno vežico. Graditi so jo začeli lani, dokončati jo nameravajo prihodnje leto. Pokojniki zdaj ležijo v sosednjih poslovilnih vežicah v Žičah, Ločah in Slovenskih Konjicah.
Na tromeji
Krajevna skupnosti Špitalič je na tromeji konjiške, šentjurske in vojniške občine. Iz središča Špitaliča je le nekaj kilometrov do Dra-melj in Črešnjic, do avtocestnega priključka v Tepanju je manj kot deset kilometrov. Krajevna skupnost je
hribovita in za kmetovanje zahtevna, zato odhaja veliko krajanov na delo v bližnje in manj bližnje večje kraje. Predsednik KS pravi, da je velika težava ne ravno najboljša infrastruktura. Javnih poti, za katere skrbita občina in KS, je okoli trideset kilometrov, nekaj kilometrov jih je še makadamskih. Tudi obstoječe ceste so že potrebne prepla-stitve. Skupni vodovod imajo skoraj vsa gospodinjstva, z izjemo dela zaselka Tolsti Vrh, za katerega pripravljajo projektno dokumentacijo. »Problem številka ena so plazovi. Na Starih Sleme-nah ogroža plaz stanovanjsko hišo, vendar denarja za sanacijo še ni,« omenja predsednik KS. Več plazov ogroža cestišča.
»Velika novost je odprto širokopasovno omrežje, čeprav se v vseh gospodinjstvih nanj niso priklopili. Njegove prednosti najbolj ceni mladina,« ugotavlja predsednik Marinšek. Letos so prav tako asfaltirali medobčinsko cesto med zaselkoma Stare in Zgornje Slemene, proti šentjurski občini. Različnih že-
lja tudi v Špitaliču ne manjka, med drugim želijo najti investitorja za večnamensko stavbo v središču kraja, kjer je bila nekoč vaška trgovina. Tam si želijo stanovanja za mlade družine.
Skladovi ribniki
V Špitaliču ne manjka niti novih pridobitev niti problemov. Poglavje zase je problem treh nekdanjih kar-tuzijanskih ribnikov ob cesti med Špitaličem in Žičko kar-tuzijo, ki so zaraščeni. Njihovo obnovo načrtujejo dolga leta, vendar je zemlja v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je tudi v tem primeru slab gospodar. V času skladovega gospodarjenja so v ribnikih zrasla velika drevesa, ki jih je treba odstraniti. Po dolgoletnih prizadevanjih je konjiška občina to območje končno dobila v najem in s skladom ureja še zadnje formalnosti. Ribnike naj bi očistili še letos, načrtujejo prav tako postavitev klopi za obiskovalce doline, ki jih ne manjka. Tudi v nedeljo jih ni manjkalo, ko je bilo v Žički kartuziji srečanje zeli-ščarjev Slovenije. Nekdanjo
Žičko kartuzijo, najstarejšo v srednji Evropi, obišče po dvajset tisoč obiskovalcev na leto.
V krajevni skupnosti Špitalič seveda nimajo samo Žičke kartuzije. V kraju je registrirana steza za motokros, kjer so med drugim tekmovanja, ki jih pripravlja Av-to-moto društvo Slovenske
Konjice. Steza je pod avtocestnim viaduktom Škedenj. Med domačini je bolj priljubljeno kot steza za motokros strelstvo, saj so krajani povezani v strelsko društvo. V društvu pripravljajo vsakoletno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško.
Različnega povezovanja krajanov ne manjka. Prilo-
žnostna kulturna skupina se posebej izkaže za vsakoletni materinski dan, pred praznikom dela vsako leto postavijo mlaj. Krajani se prav tako družijo ob zaključku leta pred silvestrovim, za starejše pripravljajo vsakoletno srečanje starejših krajanov.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Zlatarstvo in
prodaja ur Pefin
Marjana Švab s.p.
Celjska c. la, 3210 Slovenske Konjice Telefon prodajalna: 03 75 90 880 Gsm: 051 605 166 Fax: 03 75 90 881
Delovni čas:
8-12 in 13-18 sobota: 8 -12
Cenjenim strankam se zahvaljujemo in Vam čestitamo ob občinskem prazniku občine Slovenske Konjice.
14
SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJEJO
Po vsem svetu
»Zadnja tri leta izdelujemo dele za vetrne elektrarne v sodelovanju z zagrebško tovarno Končar,« omenja Borut
Od avtoprevozništva do mehanske obdelave strojnih delov in kmetijskih strojev Marguč ki bratom Pomaga očetu Pri
vodenju podjetja.
Podjetje Tekoma iz Dra-že vasi, ki je na območju občine Slovenske Konjice, ima dolgo zgodovino. Njegov ustanovitelj in direktor Ferdinand Marguč je bil najprej avtoprevoznik, nato se je posvetil kovinski obrti. Tekoma ima danes več kot šestdeset zaposlenih. Nekateri so delo dobili tudi v času krize.
Ime podjetja Tekoma je skovano iz treh besed: ter-moplasti, kovinarstvo in Marguč. Včasih so namreč kar polovico njegove proizvodnje predstavljali termo-plasti, ki danes niso več v ospredju. Tekoma je namreč že dolgo pretežno kovinarsko podjetje.
Ferdinand Marguč je najprej začel kot obrtnik av-toprevoznik in je imel dva tovornjaka. Nato se je preusmeril v izdelavo kovinskih predmetov in začel izdelovati izdelke za potrebe zo-botehnike ter stiskalnice za
SPODBUDNE ZGODBE
grozdje. To je v bistvu pomenilo začetek današnje Teko-me. Marguč je začel kmalu izdelovati različne izdelke za potrebe kovinske industrije, različne strojne elemente. »Na trgu se je izkazalo, da so iskane vrtavkaste brane, zato smo začeli delati še na področju kmetijskega programa,« pojasnjuje nekaj mejnikov Tekome ustanoviteljev sin Borut Marguč. Očetu pomaga pri vodenju podjetja skupaj z bratom Sašem. Poleg vrtavkastih bran so začeli izdelovati še obračalne vario pluge, s katerimi lahko orači prilagodijo širino brazde. Med gozdarsko opremo so v Tekomi razvili sekalnike za lesno biomaso, za sekance. Zaradi uspešnega kmetijskega in gozdarskega programa načrtujejo v Te-
komi gradnjo dodatne hale, velike okoli tisoč kvadratnih metrov.
Za vetrne elektrarne
Polovico proizvodnje predstavljata kmetijski in gozdarski program, to je izdelovanje različnih traktorskih priključkov. Tekomine priključke je mogoče najti predvsem v maloprodaji, v trgovinah s kmetijsko mehanizacijo, vse več jih izvozijo. Druga polovica Tekomine proizvodnje je mehanska obdelava strojnih delov, kjer poskrbijo za dele vetrnih elektrarn in vodnih elektrarn. Po Končarjevem naročilu so izdelali strojne dele za petnajst vetrnih elektrarn. Njihovi deli za vetrne in vodne elektrarne so po
Iz proizvodnih prostorov podjetja Tekoma v Draži vasi, ki ima več kot šestdeset zaposlenih. Na fotografiji ustanoviteljeva sinova Borut in Sašo Marguč, ki pomagata očetu pri vodenju podjetja (na fotografiji od leve proti desni strani).
Rastišče žičkega grobeljnika.
Cveti samo v Sotenskem
Žički grobeljnik je endemit, to je rastlina, ki raste v Sloveniji samo v kamnolomu v Sotenskem, v okolici Žič. Gre za edino rastišče rastlinske podvrste, ki je tam zadnje čase vzdrževano ter zavarovano z ograjo.
Nevsakdanja rastlina rumene barve, ki cveti od aprila in maja, je po občinskem odloku zaščitena kot naravni spomenik. Trganje žičkega grobeljnika, ki so ga raziskovali že avstro--ogrski botaniki, je seveda prepovedano. Opisujejo ga kot toploljubno zeljnato trajnico, iz družine križnic, ki zraste od deset do dvajset centimetrov visoko.
BJ, foto: arhiv NT
vsem svetu, od Nemčije do Japonske. Hidromehansko opremo izdelujejo med drugim za potrebe družb Hitachi, Andritz in Alston.
Za koroški trg
Tekomina novost je nov obrat na Ravnah na Koroškem. Tam je podjetje sodelovalo s podjetjem Litostroj Ravne v prisilni poravnavi. Za doplačilo so iz Tekome kupili več strojev, ki jim na Koroškem omogočajo težko obdelavo kovin. »Svoje zmogljivosti smo želeli razširiti tako, da lahko izdelujemo še večje izdelke,« odgovarja Borut Marguč. Zato lahko
obdelujejo strojne elemente vse do sto petdeset ton za en izdelek. Na Ravnah imajo trenutno sedem zaposlenih.
Kljub krizi brez odpuščanj
In leta svetovne gospodarske krize? »Na začetku je bilo manj naročil, predvsem na področju mehanske obdelave,« se spominja Marguč začetka splošne krize. Velikih gradenj vodnih elektrarn po svetu ni bilo več, zato je bilo naročil manj. Na področju mehanske obdelave se kriza še čuti, zlasti zaradi padca cen. Zadnji dve leti je spet več naročil, na trgu je mo-
goče doseči nekoliko višje cene. Na področju kmetijske in gozdarske strojne opreme v letih splošne gospodarske krize s prodajo ni bilo večjih težav. Podjetje iz Draže vasi ves čas krize posluje normalno in ko je bilo naročil manj, kljub temu ni nihče ostal brez službe. V zadnjem obdobju so v podjetju zaposlili celo nove delavce, od ključavničarjev in varilcev do operaterjev na CNC-strojih. »Naročil je vse več, čeprav si tega, da je krize konec, še ne upam reči,« odgovarja Borut Marguč.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Osrednja prireditev občinskega praznika Slovenskih Konjic bo v ponedeljek, 30. junija. Na slavnostni seji bodo podelili letošnja občinska priznanja, v kulturnem programu bo nastopila domača vokalna skupina Expe. Prireditev bo v domu kulture ob 18. uri.
INFO
Excellent SME | Proizvodi Konitex - blizu naravi človeka.
► KONITEX d.o.o., Mestni trg 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE, Telefon: (0)3 575 6066, e-mail: konitexdoo@siol.net; www.konitex.si
PROIZVODNJA IN PREDELAVA CELULOZNIH MATERIALOV IN REG EN ERIRAN EGA USNJA
Na stičišču različnih evropskih kultur, v majhnem mestu Slovenske Konjice, se ohranja industrijska tradicija že stoletja - iz razvoja usnjarstva skozi čas tudi v proizvodnjo najrazljičnejših materialov in komponent za obutveno industrijo in galanterijo. Konitex v tem toku ustvarja celulozne materiale in regenerirano usnje - združujoč tradicijo s sodobnostjo, izkušnje z novimi izzivi, ustvarjalnost s prijaznimi rešitvami za svoje uporabnike.
Proizvodi, narejeni v Konitexu, imajo svoje mesto na vseh koncih sveta.
Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku!
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Obnova tik pred koncem
Gosposka ulica tri tedne zaprta za promet
CELJE - V ponedeljek so za tri tedne v celoti zaprli za promet Gosposko ulico in kot napovedujejo v mestni občini, bodo delavci podjetja Mineral v tem času dokončali tlakovanje zgornjega dela Glavnega trga, na zahodnem delu trga pa se bodo lotili izvedbenih del za predstavitev poznoantične rimske vile in mozaika, ki je bil odkrit v času arheoloških izkopavanj.
Čisto zadnja, zaključna dela opravljajo še vzdolž zgornjega dela Stanetove ulice in na trgu pred Mestnim kinom Metropol. V naslednjih dveh tednih bodo na tem območju odpravljali nekatere pomanjkljivosti in namestili še manjkajočo urbano opremo, kot so stojala za kolesa, klopi in koši za odpadke. Prvi del obnove starega mestnega jedra v Celju se je začel leta 2010 in je zajemal dela na Krekovem trgu s sosednjimi ulicami ter v večjem delu Prešernove in osrednjem delu Stanetove ulice. Naložba je bila vredna malo manj kot 4,2 milijona evrov, od tega je bilo 2,5 milijona evrov evropskega sofinanciranja. Konec
Zaradi tlakovanja zgornjega dela Glavnega trga bo za ves promet tri tedne zaprta Gosposka ulica na tem območju.
lanskega poletja začeta obnova Glavnega trga in preostanka Stanetove ulice s trgom pred Mestnim kinom Metropol je ocenjena na približno 3,6 milijona evrov, od tega bo Evropa primaknila poldrugi milijon.
Koliko bo obnova dejansko stala, zaenkrat še ni znano, saj bo končna številka odvisna od stroškov predstavitve arheoloških najdb. Prav tako tudi še ni znano, kdaj se bodo v Celju lotili še tretjega dela obnove mestnega središča. Kot pri
dosedanjih dveh bodo namreč tudi za izvedbo del na novo urejenem Prešernovem trgu ter območju ob mestni tržnici v mestni občini kandidirali za evropski denar.
IS
Foto: SHERPA
NA KRATKO
Obeležili devetdeset let delovanja
NAZARJE - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so z dvodnevno prireditvijo obeležili devetdeset let delovanja društva. Praznovanje se je začelo v petek s slavnostno akademijo v tamkajšnjem kulturnem domu.
Slavnostni govornik, predsednik PGD Nazarje Roman Kraj-ner, je v govoru orisal kratko zgodovino društva in se zahvalil vsem bivšim in aktivnim članom za njihov prispevek. Sledila je podelitev zahval sponzorjem in podpornikom ter odlikovanj prve, druge in tretje stopnje GZ zSd. Naslednji dan so praznovanje nadaljevali pred gasilskim domom, kjer so bili slavnostni govorniki Ivan Krefl, podpredsednik pGd Nazarje, Franci Šink, predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje, Vinko Sentočnik, predstavnik GZS, in nazarska županja Majda Podkrižnik. Sledili so blagoslov in predaja ključev novega vozila, namenjenega za posredovanje v različnih nesrečah, poveljniku Boštjanu Cigaletu ter gasilska veselica z ansamblom Slovenski zvoki.	HŽ
V Prožinski vasi
napredujejo
ŠTORE - Ob obstoječem gasilskem domu v Prožinski vasi gradijo novo večnamensko stavbo, ki bo služila tako gasilcem kot članom drugih društev. Pred nekaj dnevi so izdelali drugo ploščo stavbe, ki bo imela tristo kvadratnih metrov uporabnih površin.
Za gradnjo nove večnamenske stavbe v Prožinski vasi so se odločili zaradi prostorske stiske v obstoječem gasilskem domu. V novi stavbi bodo garaža za gasilsko vozilo, prostor za sestanke društev in prostor za hrambo njihovih stvari. Pri gradnji si pomagajo z denarjem iz občinskega proračuna, gasilci delno pomagajo s prostovoljnim delom. Stavba naj bi bila pod streho do jeseni.
Gasilsko društvo Prožinska vas ima 140 članov, od tega več kot štirideset mladih, ki so uspešni na različnih tekmovanjih. Na državnem tekmovanju v Ormožu, ki je bilo prejšnji mesec, se je enota mladink uvrstila na deseto mesto. Na tekmovanju Gasilske zveze Celje v tem mesecu je Prožinska vas sodelovala s šestimi enotami, ki so dosegle odlične rezultate. Nazadnje so se gasilke iz Prožinske vasi izkazale še na tekmovanju v Svetem Štefanu, kjer so za las zgrešile prvo mesto.
BJ
Na Kovaškem pikniku
ZREČE - Na Rogli je bila v nedeljo vsakoletna prireditev Kovaški piknik, kjer so se srečali zaposleni v družbi Unior, njihovi svojci in številni drugi udeleženci.
Med piknikom so bila različna športna tekmovanja, posebna pozornost je bila namenjena otrokom, ki so lahko risali, peli in sodelovali pri športnih dejavnostih. Ob tej priložnosti so med drugim pripravili prikaz kovanja po starem in razstavo o zgodovini družbe Unior, kjer so bile na ogled fotografije in predmeti. Od današnje dejavnosti Uniorja so na stojnicah posebej predstavili njegove različne programe. Na letošnjo 95-letnico družbe, ki ima 2.100 zaposlenih, sta med nagovori posebej opozorila predsednik uprave Darko Hrastnik in župan Boris Podvršnik.
BJ
Paška vas - Slatine s kanalizacijo
ŠMARTNO OB PAKI - Na novo zgrajenem črpališču v Slatinah (pri Roglu) naj bi v soboto slovesno otvorili kanalizacijo v tem delu občine.
Financiranje projekta temelji na pogodbi med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Občino Šmartno ob Paki. Investicijo delno financira Evropska unija in sicer iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajala se je v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.	BPT
g
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50. In 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
OBVEŠČA JAVNOST O JAVNI RAZGRNITVI
dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja.
I.
(1)	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja, ki ga je izdelalo podjetje UMARH, d. o. o., Ptuj, pod številko projekta 03/14.
(2)	Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema zemljišča s parc. št.: 204/5, 204/4, 205/2, 205/1, 206, vse k. o. Spodnja Hudinja.
(3)	Velikost obravnavanega območja je 1.831 m2.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 27. 6. 2014 do vključno 28. 7. 2014:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Mestne četrti Hudinja, Ulica frankolovskih žrtev 17A, 3000 Celje.
III.
Javna obravnava bo potekala 9. 7. 2014 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 15. uri.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 28. 7. 2014 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN Zgornja Hudinja«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/okolje/8-staticne-strani/86-javna-naznanila-javnosti--o-javnih-razgrnitvah-prostorskih-aktov in posredovala v sprejem.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot župan
Številka zadeve: 3505-13/2013 Datum: 11. 6. 2014
Za pomoč mladostnikom
CELJE - Prehod mladih v prvo zaposlitev je težak, za-posljivost mladih s posebnimi potrebami pa je še slabša. V Savinjski regiji bo zato prihodnji dve leti delovala informacijska točka Stičišče Prehod, kjer bodo mladostnikom pomagali in jih podpirali pri prehodu iz šole v svet dela.
Stičišče Prehod za Savinjsko regijo so odprli v Zavodu za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov Racio Social, podobna informacijska točka pa deluje le še v Kranju. V zavodu so se že pred leti vključili v projekt Prehod in med leti 2010 in 2013 usposobili več strokovnih sodelavcev za posamezna področja svetovanja. Po zaključku so uspeli program nadgraditi in zdajšnji projekt Stičišče Prehod bo v prihodnjih dveh letih v Savinjski regiji mladim s posebnimi potrebami zagotavljal celovit model pomoči na prehodu iz šole v svet dela. Mrežo sodelovanja, v kateri je že vrsta inštitucij, bodo jeseni dopolnili še s čim več predstavniki delodajalcev in s področja šolstva tudi osnovnih šol.	IS
16
NAŠA TEMA
Anamarija Slabe: »Na Inštitutu za trajnostni razvoj menimo, da je zadnji dogovor popolnoma nesprejemljiv tako vsebinsko kot načelno. Vsebinsko namreč predlog državam ne daje dovolj trdnih podlag za prepoved gso, medtem ko gre na načelni ravni za demokratični samomor. Suverene (demokratične) države, ki naj bi delovale v interesu svojih državljanov, postavlja na isto raven kot multinacionalna podjetja, ki delujejo v interesu ustvarjanja dobička za svoje lastnike.«
»Aditiv v hrani, kot je npr. sojin lecitin v čokoladi, je lahko nan tega ne vemo, ker tega ni treba označiti. Prav tako lahko pecivo lujejo iz GS-soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljaj Margarina je lahko narejena iz olja GS-ogrščice... Tudi encimi, kot pomožna tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja sokov, sira, majoneze..., so izdelani s pomočjo genskega inžen tem vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij,« opozarjajo med d Skupaj za zdravje človeka in narave.
O kozi, ki čuva zelje, in oranžnem ananasu
O gojenju in uživanju GSO pri nas ni enotnega mnenja - Se bo država res lahko samostojno odločila, kaj želi?
Ali gensko spremenjeni organizmi (GSO) lahko ogrozijo ekološko kmetijstvo in zdravje ljudi? Ali gre zgolj za nepotrebno stra-šenje na osnovi premajhnega poznavanja dejstev? Dve povsem nasprotujoči si vprašanji se zastavljata na osnovi trditev, ki jih navajajo na eni strani nasprotniki GSO in na drugi zagovorniki - slednji so pri nas v manjšini. Ponovno sta postali aktualni minule dni, ko je po nekaj letih vročih razprav v okviru EU o tem, kako samostojne naj bi bile pri odločanju o gojenju gensko spremenjenih (GS) rastlin države članice, prišlo do političnega dogovora. Toda zdi se, da tudi ta ne prinaša celovitih rešitev za tiste države, ki nasprotujejo gojenju GS-rastlin na svojem ozemlju. Takšna je tudi Slovenija.
V EU in s tem tudi pri nas je za zdaj dovoljeno gojenje GS--koruze Monsanta MON 810, medtem ko na odobritev za gojenja čaka še ena vrsta koruze, pritiski multinacionalk, ki se ukvarjajo s kmetijsko gensko tehnologijo, pa naj bi bili vse močnejši. Pri nas tovrstne pridelave še ni bilo, saj so nenazadnje pogoji zanjo za morebitnega pridelovalca zelo zahtevni. V večini evropskih držav javno mnenje tej pridelavi ni naklonjeno, zato se zdi toliko bolj pomemben omenjeni dogovor, o katerem se bo moral izreči tudi novi Evropski parlament. Slovenija je ob tem opozorila, da so pomembni kriteriji, na podlagi katerih bo država članica lahko prepovedala GSO. Ti morajo biti bolje opredeljeni zaradi večje pravne varnosti.
Izdelki, ki so proizvedeni iz GSO, morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma/ sestavine)«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov, proizvedenih iz živali, ki so bile krmljene z GS-krmo, ni treba posebej označiti, enako tudi ne fermentiranih izdelkov, proizvedenih s pomočjo GS-mikroorganizmov (npr. jogurti, siri). Enako velja za živila, pri katerih so bili uporabljeni encimi, proizvedeni iz GS-mikroorganizmov. Označevanje ni potrebno za živilo oziroma krmo, ki vsebuje največ 0,9 odstotka dovoljenega GS--organizma, pod pogojem, da je njegova prisotnost v izdelku naključna in tehnično neizogibna, kar mora proizvajalec tudi dokazati.
»Kot bi kozi dali čuvati zelje«
Da sprejeti dogovor vprašanja o suverenosti držav pri odločanju o gojenju GS rastlin ne rešuje dovolj dobro, opozarjajo tako kot v nekaterih drugih državah tudi naše organizacije civilne družbe. Na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) menijo, da dogovor odpira nova zaskrbljujoča vprašanja. Če bi obveljalo to, kar piše, bi bil postopek tak, da bi posamezna država članica, ki bi želela prepovedati določeno GS-sorto, morala o tem obvestiti Evropsko komisijo. Ta bi od proizvajalca nato zahtevala, naj državo izvzame iz zahteve za območje gojenja. Proizvajalec pa bi lahko odločal o tem, ali je ta zahteva upravičena ali ne. »To pomeni, da bi podjetja, katerih glavni motiv je dobiček, postavili na isto raven kot suverene države. Kako je to mogoče? To je tako, kot da bi kozi dali čuvati zelje,« je slikovita direktorica inštituta Anamarija Slabe in opozarja tudi na nevarnost, da bi države na ta način prepovedale gojenje nekaterih sort, ob če-
V slovenski zakonodaji je zapisana naslednja definicija: »Gensko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali z naravno rekombinacijo.«
mer bi hitreje odobrile nove, saj jih same ne bi gojile. To bi lahko bil vzvod za pritisk proizvajalcev na države in sčasoma bi to privedlo do vse večjega onesnaženja z GSO v celotni EU.
Ker mora predlog potrditi Evropski parlament, si nasprotniki takšne vsebine dogovora prizadevajo, da bi člane parlamenta prepričali, da to ni sprejemljivo.
Zakaj takšno nasprotovanje?
Sicer pa nasprotovanje GSO ni nekaj novega in tudi ne gre za le peščico tistih, ki v okviru EU ne podpirajo sejanja GS-rastlin. Da genska tehnologija v kmetijstvu in na krožniku ne prinaša nič dobrega, opozarjajo številni. V obliki dveh brošur je očitke povzel ITR. Genska tehnologija omogoča izolacijo genov in nenaraven način njihovega kombiniranja ter prenašanja na katerikoli organizem ne glede na vrsto. Tako ustvarja živali, rastline in mikroorganizme na način, ki se v naravi ne dogaja. Zato so Američani lahko prenesli podganji gen za rast v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste, in dobiček se je povečal. Nasprotniki pa ločijo uporabo genskega inženiringa v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in farmaciji. Pri slednjih je tveganje manjše, saj gre za skrbno nadzorovane zaprte sisteme.
Vsako leto je sicer spoznanj o medsebojnih vplivih genov več, v veliki meri pa so še vedno neznanka, zato so tudi učinki uživanja GS-živil
na zdravje ljudi po mnenju nasprotnikov premalo znani. Pri tem opozarjajo na nevarnosti možnih kroničnih ali alergenih učinkov, ki še niso bili ustrezno raziskani. Zavračajo tudi trditev, da lahko GS-rastline odpravijo lakoto v svetu, saj ta ni posledica premajhne pridelave in je ni mogoče odpraviti s tehnološko rešitvijo. GS-rastline kmetom v svetu niso prinesle vidnih koristi in tudi njihov dobiček ni nič večji, saj so semena in škropiva toliko dražja. Obljube višjih pridelkov in manjše porabe pesticidov se niso uresničile.
Kmetijska genska tehnologija je le posel peščice multinacionalk, kot so Monsanto, Syngenta, Bayer, BASF ... Kdor nadzira seme, nadzira trg, ki bo vedno obstajal, saj ljudje morajo jesti, opozarjajo v ITR. GSO ne samo da ogrožajo pestrost vrst, so tudi nevarnost za ekološko kmetijstvo, kjer jih ni dovoljeno uporabljati, se pa lahko nenadzorovano širijo v okolju.
Bali so se tudi krompirja
Zagovorniki GSO te argumente zavračajo. Med njimi je tudi prof. dr. Borut Bo-hanec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi, da bi z veseljem kupil oranžni ananas, če bi mu država to možnost omogočila. Meni, da je dolgoletna negativna medijska kampanja povzročila takšen odklonilen
odnos ljudi do GSO, medtem ko resničnih dejstev večina ne pozna dovolj dobro. Znanstveniki pa so po njegovih besedah enotni glede koristi genske tehnologije. Na enem od seznamov znanstvenih člankov, ki govorijo o tem, da je GS-hrana varna, je na primer več kot 600 člankov, opozarja Bohanec. Sam uporablja besedo žlahtnje-nje rastlin in meni, da pri genski tehnologiji ne gre za nekaj novega, saj se metode uporabljajo tako pri proizvodnji encimov kot zdravil že desetletja. »Kot sporna se metoda dejansko omenja le pri hrani,« pravi Bohanec. Rad postreže s konkretnimi primeri o delu generacij žlah-tniteljev v preteklem stoletju, ki so prispevali k sedanjemu obilju hrane in njeni raznolikosti. Žlahtnjenje je ustvarilo povsem nove sorte. »Večji pridelovalci že dolgo pridelujejo paradižnikove hibride, čeprav je takšno seme desetkrat dražje. V paradižniku, kot ga poznamo danes, je bolj malo naravnega. Ravno zato je tako dober. Prav paradižnik je bil prva v ZDA sproščena GS-vrsta. Ima spremenjen gen, ki mu je omogočil mnogo počasnejše mehčanje. Odtrgal si zrelega in je ovenel šele čez nekaj tednov. Ko so
ga prodajali konzerviranega v Angliji, niso mogli proizvesti dovolj, da bi zadostili povpraševanju. Po objavi člankov o frankenštajnski hrani pa so prisilili trgovce, naj tudi paradižnik umaknejo s polic. Sicer pa strah pred novim, vsaj pri hrani, ni nobena novost. Ljudi je bilo pred stoletji strah tudi krompirja,« opozarja Bohanec.
Evropa dveh hitrosti tudi pri GSO?
Na vprašanje, kako komentira zadnji dogovor glede gojenja GSO v EU, prof. dr. Borut Bohanec odgovarja: »Predlog zakona, za katerega še ne vemo, kakšen v resnici bo, je v bistvu dober kompromis. Uvaja namreč Evropo dveh hitrosti, v kateri bodo ne le države, ki nasprotujejo uvedbi genske tehnologije, ampak tudi one, ki jo zagovarjajo. Zato se bo očitno zgodilo, da bodo določene GS-sorte ponekod v pridelavi, drugje pa ne. Trenutno stanje je namreč popolna blokada, ki ovira tudi one, ki želijo nasprotno. V zadnjem času je to poleg tradicionalno naklonjenih (Nizozemska, Finska ...) zlasti Velika Britanija. V državah, kjer ničesar ne pridelujemo, recimo v Sloveniji, se torej ne bo spremenilo nič, v drugih pa gredo stvari seveda naprej.« Tisti, ki bi radi imeli možnost večje izbire pri pridelavi in ponudbi GS-živil pri nas, bodo verjetno tudi v prihodnje razočarani. Tisti, ki se takim živilom želijo povsem izogniti, pa lahko izberejo lastno pridelavo ali oskrbo na ekološki kmetij, kjer je obvezna sonaravna reja živali in prepovedana uporaba GSO. Vsi skupaj pa si zagotovo želijo več informacij o vsem, kar se dogaja na tem področju, ker se šele na takšen način lahko odločijo.
Pridelava GSO je osredotočena na Severno in Južno Ameriko, kar predstavlja okrog 7 odstotkov veh kmetijskih površin na Zemlji. V EU je največ površin s koruzo posejanih v Španiji.
NASA TEMA
17
jen iz GS-soje, a • in omake izde-jo GS-paradižnik. ki se uporabljajo L, piva, sadnih iringa. Nekateri v Irugim v gibanju
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Brez genetike bi danes človeštvo stradalo. Tisti, ki govorijo o GSO kot o nekakšnem zlu, verjetno premalo poznajo te stvari. Včasih je prašič potreboval tri do štiri leta, da je zrasel do teže 50 kg, razmerje med mesom in maščobo pa je bilo 20 proti 80 v korist slednje. Danes potrebuje štiri mesece, da zraste do 110 kg, razmerje med mesom in maščobo pa je 90 proti 10 v korist mesa. V procesih rasti prebivalstva je bila nujna tudi genetika. Če je nadzorovana, v njej ne vidim nič slabega, saj lahko izkoristi lastnosti, ki so pri živalih ali rastlinah koristne za ljudi. Genetika je odigrala pomembno vlogo v prašičereji in govedoreji. Danes so pasme vrhunske. Naši rejci krmijo v glavnem s silažo, trdim, da glede pitanja ni zlorab. Te bi zaznali pri odkupu, saj ima takšno meso drugačne lastnosti.« (JI)
Znak Brez GSO
Lani so certifikat z oznako Pridelano - proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov kot prvi pri nas uvedli v Mlekarni Celeia. Na svoje mlečne izdelke so dodali omenjeni znak, saj so uspešno končali postopek za pridobitev ustreznih certifikatov.
V Evropi je kar nekaj živil in krme označenih z napisom Brez GSO. V Sloveniji je standard za podeljevanje tega znaka razvil Inštitut za kontrolo in certifikacijo - IKC v Mariboru. Certifikat pa lahko pridobi le tisti izdelek, kjer od kmeta do trgovske police v živilu preverjeno ni gensko spremenjenega organizma. Pridobitev takšnega certifikata seveda ni zastonj. V primeru mlekarne so na primer delavci inštituta morali obiskati na stotine kmetij in preveriti postopke, od reje ži-
Ta znak lahko pridobijo pridelovalci in predelovalci za svoje izdelke, v katerih ni GSO.
vali, pridobivanja mleka do transporta in predelave. V zadnjem času je tak certifikat pridobil tudi eden od slovenskih izdelovalcev testenin. Prednost takega certifikata vidijo v tem, da potrošniki bolj zaupajo proizvajalcem, medtem ko zagovorniki GSO menijo, da je takšno označevanje nepotrebno.
Živila in krma z GSO
Če dovoljena vrsta GS koruze pri nas še ne raste, saj so zakonski pogoji strogo določeni in zahtevni za kmetovalca, ki bi želel tako pridelavo, pa ima pri nas več GSO dovoljenje za uporabo kot živilo ali krma. Med temi so: koruza (tudi sladka, koruzno olje, koruzni škrob, glukozni sirup in glukoza iz koruze, koruzni
kosmiči), soja (sojine beljakovine, sojino oje, lecitin iz soje), olje oljne repice, industrijski škrob iz gensko spremenjenega krompirja amfora, celuloza iz bombaža, aditivi, proizvedeni iz navedenih surovin, krma, proizvedena iz naštetih surovin, bakterijska bioma-sa in biomasa iz kvasovk za prehrano živali. Vsa živila in krma, ki vsebujejo več kot 0,9 odstotka že odobrenega GSO, morajo biti posebej označena.
Označevanje je pomanjkljivo?
Označevanje o vsebnosti GSO pa ni potrebno, ko gre za meso, mleko, jajca, ribe in druge izdelke, četudi so narejeni ali pridelani iz živali, ki so kr-mljene z GS-krmo. Enako velja za jogurte in sire. Veliko ljudi ne ve, da se GS-soja uporablja za krmo živali in da je četrtina koruze gensko spremenjene in da te organizme pojemo z mesom živali, a tudi z mlekom in mlečnimi izdelki.
Zagovorniki GSO trdijo, da so količine GSO, ki jih s tem pojemo, tako zanemarljive, da niso omembe vredne. Kot pravi profesor doktor Borut Bohanec, je v krmi, ki je na voljo v Sloveniji in je seveda označena z napisom GSO, prisotna soja, uvožena večinoma iz Južne Amerike. »Te sodobne sorte soje imajo dodan gen ESPS, zato so odporne na herbicid glifosat. Gen in njegov produkt - beljakovina - sta podrobno proučena in ne povzročata nikakršnih nezaželenih učinkov. V soji, ki jo jedo živali, je te beljakovine manj kot 0,04 odstotka od vseh v sojinem zrnju prisotnih beljakovin. Po zaužitju se takoj razgradi, kar so testirali na mnogih živalskih vrstah. Od kod torej ideja, da bi lahko protein, ki je prisoten v krmi, na kakršenkoli način škodil kravam ali njihovemu mleku? Bujna domišljija ali prebrisan marketing?«
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
O manipulaciji in izgubljeni vojni
Slovenska javnost je načeloma proti gensko spremenjeni hrani. O tem, ali bi gojil gensko spremenjene rastline, smo povprašali kmeta Janeza Čepina s Klak iz občine Kozje. Potrošnika Andreja Baha z Gubnega v občini Kozje pa smo vprašali, kaj meni o gensko spremenjeni hrani in ali spremlja prisotnost GSO na deklaracijah izdelkov v trgovinah.
Janez Čepin: »Mediji poročajo, da gre samo za spremembo gena in da je treba takšne rastline manj škropiti, uporabiti manj pesticidov. Ampak po drugi strani se je treba vprašati, zakaj potem teh semen ne moremo razmnoževati. Vidi se, da je vse to iz trte zvito, samo zato, da manipulirajo z nami. Kar je lepo dokazal Monsanto. Če uporabiš njihovo seme koruze, potem lahko gojiš samo še njihovo. To pomeni, da si odvisen od njih. Če se spremembe dogajajo v naravi, je drugače. Če to mi naredimo v laboratoriju, sintetično in na hitro, pa še kaj uide iz rok, je pa lahko problem. Vsi se moramo boriti za pridelavo lastne hrane. Svetovna banka semen shranjuje vsa semena zato, da bodo ostala tudi zanamcem. Treba je ohraniti avtohtone sorte. Ne moreš gojiti neko tujo stvar, ki ni prilagojena, in pričakovati, da boš od nje imel veliko. Generacije za nami bodo verjetno rekle, da se pred gensko spremenjeno hrano nekatere bolezni niso pojavljale.«
Andrej Bah: »Sem proti gensko spremenjeni hrani. Če živali jedo gensko spremenjeno hrano, vpliva to tudi na ljudi, ki jedo to meso. Nikakor ne bi kupoval takšne hrane. Raziskave so pokazale, da je živalim, ki so jedle takšno hrano, padla plodnost. Vprašanje je, kaj bo z ljudmi. Monsanto je poglavje zase. Nanj se sploh ne upajo spraviti, ker je tako močan. Ljudje se ga bojijo. V trgovinah je zelo slabo označeno, kaj je gensko spremenjeno. Ponavadi to piše v zelo drobnem tisku. Marsikdo tudi ne ve, kaj to pomeni. Zdi se mi, da izgubljamo vojno proti GSO. Gensko spremenjena koruza, ki je odporna na sušo, naj bi bila za ene države idealna rešitev. Pa se je pozneje pokazalo, da kmetom umira živina, ljudje pa se čudno obnašajo.«
JERICA POTOČNIK, foto: JP
I***
I ,
PRILOGA
Gornji Gra
Smučanje 365 dni na leto
Nove možnosti smučanja po travi na kmetiji Slapnik
Smučanje po travi je podobno navadnemu, zimskemu smučanju - ni pa mogoče drsenje, tehnika je težja, precej spominja na rolanje, tudi padci so bolj boleči je glavne razlike med navadnim smučanjem in smučanjem po travi opisal Matjaž Rihter s kmetije Slapnik. Rihter je tudi predsednik Smučarskega društva Nova Štifta.
Kmetija Slapnik je ekološka kmetija, ki leži med 600 in 700 metri nadmorske višine. Ukvarja se z ovčjerejo, ponuja prostor za piknike in možnost prenočevanja v skupnih prostorih, od leta 2013 ima uporabno dovoljenje za smučanje, kjer seveda izstopa možnost letnega smučanja. Zaradi zaprtja trgovine v Novi Štifti in zaradi odprtosti novim možnostim so se na kmetiji odločili poskusiti tudi stem inponudbo obogatiti z izdelki lokalnih prebivalcev.
Zeleno smučanje
Za smučanje po travi veljajo identični predpisi kot za navadno, zimsko smučanje. Je pa tehnično bolj zahtevno, zato so se te obogatitve v ponudbinakmetijiSlapnik lotili počasi in previdno. Zanimanje ljudi po tovrstnem smučanju je sicer bilo prisotno, nad to idejo pa sta jih navdušila Jani in Primož Slemenšek iz Smučarskega društva Beli zajec iz Mozirja. Številni so se želeli preizkusiti v smučanju na travi, vendar so Rihterjevi videli, da v prvi vrsti potrebujejo nekoga, ki bo interesentom tehniko sploh lahko pokazal. Na kmetijo je prišel Martin Štepanek, lani tretji na svetu v smučanju po travi, in danes je Matjaž Rihter licenci-ran vaditelj češke smučarske zveze. V Sloveniji t. i. »grass ski« še ni del Smučarske zveze Slovenije, vendar naj bi interes za to zvrst obstajal.
Adrenalinska popestritev
Lastnik kmetije Boštjan Rihter pravi, da kakšnega velikega zaslužka s tovrstnim smučanjem ni, je pa zanimivost in popestritev, saj imajo na kmetiji urejeno vso infrastrukturo, ki jo potrebujejo za smučanje. Za smučanje po travi potrebujete svojo smučarsko obutev, ki je enaka kot pri zimskem smučanju. Potrebujete palice in obvezno tudi ščitnike - želvo in zaščito za sklepe.
»Pri smučanju na travinidrsenja,ni potuhe. Padci na travi so lahko bolj boleči od tistih na snegu.«
Tudi čelada je obvezen del opreme, medtem ko si smuči lahko izposodite na kmetiji. Trenutno jih imajo šest parov. Poudarjajo, da brez vaditelja in hitrega tečaja tehnike nikogar ne spustijo na smuči. Nekateri se zelo hitro naučijo, drugi so po besedah Boštjana »reveži«. Smučanje na travi je precej posebno, padci pa so zaradi odsotnosti snega, ki bi omilil zakone težnosti, še manj prijetni kot sicer.
Ustvari si svoje delovno mesto
Oče Boštjan Rihter, mama Bojana, otroka Martina in Matjaž živijo na ekološki kmetiji, katere prvotna dejavnost je ovčjereja. Od 100 do 120 ovc je del vsakdana Rihterjevih, ki se ob tem ukvarjajo še z marsičim. Ker je trgovina v Novi Štifti izgubljala upe za bolj svetlo prihodnost, so se jo odločili prevzeti in ji napisati novo
zgodbo. Teden dni pred odprtjem je vsa družina tako rekoč dihala za nov projekt in prostori so že dobivali prenovljeno podobo. Ponudba
SPODBUDNA ZGODBA
»Le kam bi prišli, če bi delali samo tisto, kar se splača? Potem bi že zdavnaj prenehali tudi kmetovati,« pravi Boštjan Rihter, gospodar ekološke kmetije Slapnik iz Nove Štifte, kraja nad Gornjim Gradom. Kmetija je svojo turistčno ponudbo obogatila s čisto posebno novostjo - s poletnim smučanjem po travi.
Družina Rihter (oče Boštjan, mama Bojana, hči Martina in sin Matjaž) med pripravami na odprtje nove trgovine v Novi Štifti. Trgovina bo poleg standardne ponudbe ponujala tudi izdelke lokalnih certificiranih ponudnikov. (Foto: BF)
bo vsebovala že obstoječe živilske in druge osnovne artikle ter tudi izdelke lokalnih certificiranih proizvajalcev. V trgovini bo delala 25-le-
tna hči Martina. Po dokončani ekonomski fakulteti v Mariboru za službo ni bilo najboljših obetov in tako bo začela poslovno pot v domači trgovini.
Trgovina kot del kraja
Mama Bojana je učiteljica v Podružnični šoli Nova Štifta, kombinirano poučuje tretji in četrti razred. Šolo trenutno obiskuje 18 učencev in po besedah Bojane so zelo povezani, hkrati pa v tej majhni šoli ponujajo prav vse, od kosila do podaljšanega bivanja. Intenzivno sode-
lujejo s krajem, pripravljajo številne proslave, povezanost učencev pa se po njenih besedah vidi tudi kasneje, ko otroci odrastejo in še vedno aktivno pripomorejo k skupnosti. Bojana pa v trgovini ne vidi zgolj poslovne priložnosti, ampak dejavnost in kraj, kjer se imajo krajani možnost srečevati in izmenjevati misli. Tudi šole ne vidi zgolj kot vzgojno-izo-braževalne enote, ampak kot kraj, kjer se kali tudi lokalna pripadnost. Kjer so ljudje, se pletejo ideje. In to je tisto, kar kraj ohranja živ.
BARBARA FUŽIR

•T 3	d"
' V Ml U
HTM
I. :'wmr
«I
Na smučišču na kmetiji Slapnik je mogoče smučati tako poleti kot pozimi. Smuči za smučanje po travi tudi izposojajo. (Foto: Matej Bevc)
GORNJI GRAD PRAZNUJE
19
•HKF'	IV.. ■ T* '	V 1	■	"
Gornji Grad obkrožajo številni hribi in planine, med drugim Menina, Lepenatka, Rogatec. Kraj je idealno Predsednik TD Gomji (tod |ztok Ko|enc pred ^orm^vno tab|o. Levo zgoraj je rumeno-be|a markacija,
izhodišče tako za lahkotne sprehode kot tudi za daljše ture. (Foto: JANEZ PUSTOSLEMŠEK)	ki ji morajo slediti, desno zgoraj pa znak beneditkinske romarske poti, ki vodi iz St. Paula v Avstriji in se
konča v Gornjem Gradu. (Foto: BF)
Sodelujmo z naravo
V sodelovanju z lokalnim prebivalstvom kar 22 novih tematskih poti
Takšna sta namen in geslo večletnega projekta tematskih poti v Gornjem Gradu, ki pod okriljem TD Gornji Grad dobiva končno podobo. Projekt, za katerim se skriva ogromno truda, ur in požrtvovalnosti, ponuja kar 22 novih tematskih poti po občini, ki so primerne tudi za kolesarje.
Prvi vtis, ki ga obiskovalec Gornjega Grada dobi, je zeleno in tudi igličasto okolje.
Občina je neverjetno bogata z gozdovi in ne glede na to, ali boste vanjo stopili iz Radmirja in se peljali čez Hom mimo slavnih »gavg« (vislic) ali pa boste vanjo šli iz kamniške strani, čez 902 metra visok prelaz Črnivec, so pretežno smrekovi gozdovi tisti, ki se obiskovalcu najprej vtisnejo v spomin. Gornji Grad je kraj, kjer se skoraj dobesedno zaletite v spomenike resnično bogate zgodovine, kraj, kjer je največja slovenska katedrala.
Skoraj sto kilometrov tematskih poti
Turistično društvo Gornji Grad ima zanimive začetke, saj so vrli Gornegrajci že leta 1892 ustanovili klub za olep-šanje trga. »To ni bilo društvo v današnjem pomenu besede,« pravi Iztok Kolenc, a kljub temu kaže, da je tradicija prizadevanja za pestro turistično ponudbo in lep kraj že dolga. Predsednik društva poudarja, da je to zapleten projekt, ki je zahteval sodelovanje številnih vpletenih -lastnikov zemljišč, društva, občine, kjer kot gonilno silo izpostavlja Lucijo Poličnik. Društvo mora v prvi vrsti delovati za ljudi in to najprej domače. Velika ideja, ki sicer še čaka na uresničitev, s kolesarskimi potmi povezati celotno
Zgornjo Savinjsko dolino, še ni zaživela, so pa uspeli narediti v Gornjem Gradu. Informativna zloženka, ki jo bodo v kratkem predstavili, bo tako predstavila kar 22 tematskih poti: za vsako so poskrbeli za kratko razlago njenega imena, označeni so znamenitosti, lokalni ponudniki ob poti, strmost, primernost za kolesa, predviden čas.
Skupaj z lokalnimi ponudniki
Pri načrtovanju in označevanju so se držali standardov, tesno pa so se povezali tudi z lokalnimi ponudniki. Na pohodnika ali kolesarja, ki se bo odpravil raziskovat gornjegrajsko okolico, so mislili iz več vidikov - v prvi vrsti si lahko ogleda znamenitosti, hitro pa lahko postane tudi lačen in žejen. In takrat se lahko oglasi pri domačinih. Na zgornjesavinjski želodec. Ali ribe iz Drete. »Bistveno je, da te poti za svoje najprej sprejme lokalno prebivalstvo,« izpostavlja Kolenc, ki navaja, da so prvi odzivi v Bočni in Novi Štifti pozitivni in dajejo zagon za naprej. Poti so jasno označene z rumeno-belo markacijo, v središču Gornjega Grada, v bližini turistično informacijskega centra pa najdete tudi veliko informativno tablo, ki zajema vse poti in informacije o njih.
Upoštevali so že dano
»Ohranjamo že obstoječe poti,« pravi Iztok. Pri snovanju projekta so sledili potem, ki že obstajajo, so funkcionalne in ki seveda vodijo po poteh naravne in kulturne dediščine. V prihodnosti načrtujejo tudi možne prevoze s kočijo. Romarska pot tako na primer logično po-
daljšuje romarsko benediktinsko pot, ki sicer vodi od beneditktinskega samostana v St. Paulu v Labotski dolini v Avstriji do Gornjega Grada, kjer je v srednjem veku prav tako deloval benediktinski samostan. Pot se začne v Gornjem gradu in pelje do cerkve Marije Zvezde, še danes ene pomebnejših romarskih središč. Jurčkova pot vodi po poteh ljubiteljev gob, ki morajo jeseni tako na pot obvezno vzeti tudi košaro, kamor odlagajo nabrane jurčke. Tomanova pot vodi na prelaz Črnicec, kjer
se stikata Menina in Kašna planina. Attemsova pot,
imenovana po ljubljanskem škofu Attemsu, ki je dal postaviti katedralo v Gornjem Gradu, pohodnika pelje med številnimi točkami kulturne dediščine kraja. Čebelarska pot turistu predstavi Bočno, kraj, znan po čebelarski dejavnosti; ena lepših in bolj razglednih, ki jo je kot svojo ljubšo izpostavil tudi Iztok, pa je panoramska, skupek štirih poti, med drugim tudi Jezdne, kjer lahko uživate v prelepem razgledu na Gornji Grad in okoliške planine.
»Društvo mora že po statutu delovati v interesu ljudi,« pravi Iztok Kolenc, predsednik Turističnega društva Gornji Grad, ki si je zastavilo in izpeljalo večletni projekt tematskih poti, a se obenem drži že obstoječih poti in zgodb in se trudi ohranjati naravo ter ne agresivno posegati vanjo.
Večina poti se med sabo prepleta in tako popotnik ni omejen zgolj na eno pot. Iztok Kolenc kot prednost navaja, da so to že obstoječe poti in tako agresivni posegi v naravo niso bili potrebni, poti so le ponekod obnovili in markirali ter opremili z informacijami.
BARBARA FUŽIR
20
KULTURA
Grofje Celjski tokrat v kabaretski različici
Gledališko-glasbena prireditev ob Vodnem stolpu uradno odprla pestro poletno kulturno dogajanje v Celju
Odprtje Poletja v Celju, knežjem mestu in povabilo k obisku Poletne muzejske noči v mestu sta bila letos povsem zgodovinsko obarvana. Celjski kulturniki so se namreč v soboto zvečer ob Vodnem stolpu na zabaven način sprehodili skozi najpomembnejše mejnike zgodovine grofov Celjskih.
V gledališko-glasbeni predstavi so se prepletali hudomušni dramski vložki in glasbene točke znanih celjskih glasbenih sestavov. Maturant I. gimnazije v Celju Luka Marcen, režiser in dramaturg predstave, je pri nastajanju kabareta izhajal iz zgodovinskega dejstva, da letos mineva 600 let od kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico. Odločil se je, da bo grofe Celjske predstavil na nekoliko drugačen način, predvsem hudomušen. Z doživetim deklamiranjem besedil, katerih avtor je bil kar sam, in izvirnim prepevanjem je številne obiskovalce, ki so dodobra zapolnili prostor okrog Vodnega stolpa, popeljal v čas, ko je na Celjskem vlada ta najznamenitejša plemiška rodbina.
»Celjanom, ki vsaj po imenu poznajo Hermana, Friderika
in Veroniko Deseniško, sem na sproščen način želel predstaviti še njihovo življenje, o katerem številni ne vedo dosti,« osnovno zamisel pojasnjuje Marcen, ki se je med predstavo prelevil v najbolj prepoznavne člane celjske plemiške rodbine. Začel je pri njihovih koreninah, Žovneških. Predstavil je Konrada I. Žovne-škega, ki naj bi bil eden prvih slovenskih srednjeveških lirikov. V nadaljevanju se je dotaknil Hermana II. Celjskega, Friderika II. Celjskega, Barbare Celjske, Veronike Deseniške in popotovanje skozi zgodovino sklenil z Ulrikom II. Celjskim.
Za glasbeni del so poskrbeli člani Celjskega godalnega orkestra, Celjskega pevskega društva, celjskega mešanega komornega pevskega zbora in Celjskega okteta. Z igranjem na klavir, ki je še dodatno dramatiziralo srednjeveško vzdušje, se je izkazal maturant I. gimnazije v Celju in avtor glasbe Lenart Piano. V glasbi so odsevale karikirane osebnosti vsakega grofa posebej in prepletali različni stili, od džeza do srednjeveške trubadurske glasbe.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA


/
Za glasbeno podobo sobotnega dogodka so poskrbeli različni celjski glasbeni sestavi, med drugim tudi člani Celjskega okteta.
Izšla je nova številka revije Vpogled
Savinjsko-šaleški literati so prejšnji četrtek v Savinovi hiši v Žalcu predstavili letošnjo številko književne revije Vpogled, ki izhaja od leta 2006.
V njej je objavljen izbor najboljših literarnih del domačih, to je savinjsko-šaleških avtorjev, in gostujočih piscev s celotnega slovenskega območja. Prepletajo se poezija, proza, eseji-stika, predstavitve knjižnih novosti in projektov oziroma inštitucij, ki delujejo na področju književnosti in kulture. Po mnenju odgovornega urednika Zorana Pevca tokratno, 16. izdajo revije, ki zadnji dve leti izhaja enkrat letno, še posebej zaznamuje uvodnik, sicer namenjen obravnavi aktualnih družbenih tem. Letos govori o tesnobnem času in kriznem obdobju, ki ne zaznamuje življenja samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Posebna pozornost je namenjena področju kulture in literarnem ustvarjanju.
ŠO
Maturant I. gimnazije v Celju Luka Marcen, ki je v gledališko-glasbeni predstavi spretno krmaril med najbolj znanimi liki Celjskih, je tudi avtor besedila, režiser in dramaturg kabareta.
Sreda, 2. julij
20.30 VODNI STOLP CELJANI CELJANOM: CROSSOVER,
GLASBENO VIZUALNI SPEKTAKEL
Goran Bojčevski / Stane Špegel / Tomaž Marčič
Četrtek, 3. julij
18.00 MESTNA PLAŽA PREDSTAVA ZA OTROKE: Halo, Rdeča kapica?
Priredba in režija: Goran Završnik Scenografija in kostumografija: Katarina Zalar Dramaturgija: Ajda Valcl Igrata: Mojca Weber in Marko Plantan
18.00 GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI MARKA POŽLEPA. Po razstavi bo vodila kustosinja Maja Antončič.
20.30 VODNI STOLP CELJANI CELJANOM: KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ORFEJ CELJE
Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
ZAVOD CELEIA CELJE
IffiCTM IIBÜMI KI JK
C
B
Ekskluzivni	_
pokrovitelj
v liskanem BBBflBBBt
mediju:
Pokrovitelji:
O
banka celje
i VZAJEMNA
Q triglav Simbfo
KULTURA
21
Fotografije naravnih vrednot, ki bodo v celjski knjižnici na ogled do začetka julija, so nastajale povsem načrtovano, celjski fotograf Franci Horvat pa jih je posnel v prvi polovici letošnjega leta.
Naravne vrednote izginjajo?
V Osrednji knjižnici Celje v teh dneh ni mogoče brskati zgolj po knjižnem gradivu, temveč si je mogoče ogledati tudi naravne vrednote Celja in okolice. Franci Horvat je v ponedeljek v Levstikovi dvorani odprl razstavo fotografij z naslovom Naravne vrednote Celja in okolice.
Celjski alpinistični popotnik in fotograf je v fotografski objektiv ujel Savinjo, Grmado, Volčeke pri Bukovžlaku, kjer sta dve zanimivi vrsti metuljev,
Stenico pri Lopati in nenazadnje Plev-čakov hrast na Hudinji. Gre za povsem sveže fotografije, ki so načrtno nastajale v prvi polovici letošnjega leta. Med njimi je še posebej zanimiva primerjava Plevčakovega hrasta. Avtor ga je namreč za podobno razstavo fotografiral že leta 1998. »Naravne vrednote zaradi industrije in njenih negativnih vplivov na žalost izginjajo. Nekatera mogočna drevesa kažejo klavrno podobo zaradi številnih posegov v naravo. Omenje-
ni hrast je v šestnajstih letih izgubil velik del svojega sijaja. Nekoč čista Savinja, ki je privabljala kopalce ob blizu in daleč ter je bila ponos Celja, je danes zanimiva zgolj za sprehode ob njej,« je prepričan Horvat, ki prav z razstavo opozarja in izpostavlja pomen omenjenih naravnih lepot, ki so po njegovem mnenju vse prevečkrat zapostavljene.
ŠO
Foto: SHERPA
S kulturnimi prireditvami do živahnega poletnega utripa
V Velenju se bodo jutri (v petek) začele 30. poletne kulturne prireditve. Prvi v nizu več kot 50 dogodkov različnih umetniških zvrsti, ki se bodo zvrstili v poletnih dneh in bodo večinoma brezplačni, bo jutri ob 21. uri koncert skupine Brencl banda.
Že naslednji dan, v soboto, bo velenjsko občinstvo prisluhnilo multimedijske-
mu koncertu Most v izvedbi Gorana Bojčevskega in Staneta Špegla. Sledili bodo še številni drugi koncerti, med drugim tudi Nece Falk na Velenjskem gradu, Vlada Kreslina na vrtu vile Herberstein, skupine Čompe in koncert resne glasbe mladih talentov Jureta in Mihe Smir-nova Oštirja.
Konec avgusta bo pod okriljem Poletnih kultur-
nih prireditev 26. citrarski festival Prešmentane citre. Sklop plesnih in gledaliških predstav bo zajemal predstavitev folklornega društva Koleda, monokomedijo Mišo Frajer, Janko Hajer v izvedbi domačina Karlija Čretnika in gledališko-glasbeno predstavo Piaf, Edith Piaf z Vesno Pernarčič.
Najmlajšim je tudi letos namenjen velik kos pogače
poletnih dogodkov. Sklop Poletje na travniku je razdeljen na Sobotne lutkarije, niz otroških gledaliških oziroma lutkovnih predstav, in Torkove igrarije, delavnice za najmlajše na prostem. Poletni kino Zvezde pod zvezdami bo ob ponedeljkih zvečer pred Domom kulture Velenje postregel z devetimi filmskimi projekcijami.
ŠO
zvočne slike kulture
^c LrSjlf fjgr Gf|
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15


www.radiocelje.com
raci i a c e I j e
95.1 ] 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
NA KRATKO
V zavetju besede
LJUBNO OB SAVINJI - V okviru Tedna ljubiteljske kulture je mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Fašunovi hiši na Ljubnem pripravila regijsko srečanje seniorskih piscev V zavetju besede 2014.
Prvi del srečanja je bil namenjen delavnici pod vodstvom strokovne spremljevalke Lilijane Klemenčič, in sicer s strokovnim posvetom in pregledom prijavljenih del. V nadaljevanju sta sledila javno branje izbranih del in kulturni program s harmonikašem Klemnom Lamprečnikom in otroško folklorno skupino Mlinček. Med prispelimi deli je strokovna spremljevalka Lilijana Klemenčič izbrala tri finalistke, Marjano Rihter iz Šmartnega ob Dreti, Ivano Žvipelj iz Mozirja in Lidijo Polak s Prevalj, katerih dela bodo objavljena v zborniku V zavetju besede. Med vsemi finalisti jih bo osem po izboru državnega selektorja Davida Bedrača povabljenih na državno srečanje starejših literatov, ki bo novembra v Ljubljani.
HŽ
Kulturna dvorana in knjižnica še letos
BRASLOVČE - V Braslovčah je po odprtju večnamenske poslovno-stanovanjske zgradbe, ki je zrasla na podlagi javno-zasebnega partnerstva med tamkajšnjo občino in podjetjem Jagros, še kako živahno.
Kozjanska trgovska veriga jo je zgradila do tretje gradbene faze in v poslovnem delu nato uredila trgovino ter manjši gostinski lokal. Občina bo v svojih prostorih, za katere mesečno namenja 16 tisoč evrov, v celoti pa jo bodo stali približno milijon evrov, uredila kulturno dvorano, knjižnico in prostore za društva. Kljub temu da še ni odplačala celotnega zneska, je že postala etažna lastnica, kar je tudi pogoj, da lahko dokonča naložbo. Projektantska ocena zaključnih del znaša približno 1,1 milijona evrov, za kar ima občina v proračunu že namenjenih nekaj sredstev, razliko bo po besedah župana pokrila s posojilom. V kolikor bo občina hitro in brez zapletov našla najugodnejšega izvajalca del, bodo občinski prostori v tej večnamenski zgradbi zaživeli še letos.
ŠO
Letni koncert zbora
BISTRICA OB SOTLI - Na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli je bil v soboto že 33. letni koncert Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli. Nastopila sta tudi Pihalna godba Schloss Ziel iz Nemčije in akademski pevski zbor iz Maribora.
Člani mešanega pevskega zbora iz Bistrice ob Sotli so se prvič srečali s člani Pihalne godbe Schloss Ziel leta 1997. Spletli so prijateljske vezi in od takrat se redno srečujejo - na vsaki dve leti - enkrat v Nemčiji, drugič doma. Pevski zbor iz Bistrice ob Sotli pa je v preteklosti sodeloval tudi z Akademskim pevskim zborom Maribor, ki je letos marca prvič prejel zlato plaketo na festivalu Naša pesem. Tokrat sta se srečala že tretjič.
JP
Male vokalne skupine v Bočni
GORNJI GRAD - Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje, je v okviru Tedna ljubiteljske kulture v dvorani Kulturnega doma Bočna pripravil Regijsko srečanje malih vokalnih skupin.
Na srečanju so nastopili Ženska vokalna skupina Glasovir, KD Vitis, Vokalne skupine Shalom, Grič, Osti jarej in Fortuna, Kvarteta Svit in Štiglic in Oktet Žetev. Program je povezoval Luka Paulič. Strokovni spremljevalec, ki je ob koncu nastopov na individualnih razgovorih z vodji o vsaki skupini podal strokovno mnenje, je bil Nikolaj Žličar.
O kapljici veselja
LAŠKO - Likovno društvo je s soorganizatorji minulo soboto v Zdraviliškem parku Laško organiziralo prijateljsko slikarsko druženje v počastitev 160. obletnice Thermane Laško. Druženje so naslovili Kapljica veselja na sotočju dobrega.
Nastala dela v poljubni tehniki in poljubnem formatu so ob 15. uri predstavili na razstavi Kapljica veselja na sotočju dobrega, strokovna komisija pa je tri najboljša dela tudi nagradila. Pester kulturni program je sooblikovala Laška pihalna godba, zapeli so pevski zbori, v parku pa so dopoldne posadili tudi drevo, ki simbolizira pomen ljubiteljske kulture.
TV
22
IZ NAŠIH KRAJEV
»Delovni urnik je precej naporen, saj kombiniramo dnevna in nočna snemanja, kar pomeni, da ali vstajamo zgodaj zjutraj ali gremo zgodaj zjutraj spat. Vendar je naš trud poplačan, saj je material zelo dober in režiser zadovoljen z delom ekipe,« je še povedala direktorica filma Barbara Daljavec.
Snemanje novega slovenskega celovečernega filma v Velenju, kjer bodo opravili osem snemalnih dni.
V Velenju Dekleta
v ■
ne jocejo
S snemanja novega slovenskega celovečerca
VELENJE - V teh dneh, še zlasti pa minuli konec tedna, so v Velenju intenzivno snemali nov slovenski celovečerni film Dekleta ne jočejo scenarista in režiserja Matevža Luzarja.
Film so začeli snemati 11. junija, zanj pa je predvidenih 28 snemalnih dni, ki jih bodo opravili v Ljubljani in Velenju. »Za snemanje v Velenju, kjer bo osem snemalnih dni, smo se prvenstveno odločili zaradi arhitekture mesta. Odločitve nismo obžalovali niti za trenutek, saj so nas poleg zanimivega mestnega jedra presenetili tudi prebivalci, njihova dobrohotnost, strpnost in pozitivna energija,«, je povedala Barbara Daljavec, direktorica filma.
Pripravljajo ga v produkciji igranega programa Televizije Slovenija v sodelovanju z Mestno občino Velenje.
Poleg Titovega trga, Cankarjeve in Prešernove ulice so velenjske snemalne lokacije še garaže na Stantetovi, plaža Velenjskega jezera in še nekatere. Zaradi snemanja minuli konec tedna je bilo nekaj cest in ulic v središču mesta zaprtih.
Čas za akcijo
Film Dekleta ne jočejo pripoveduje o spremenljivi sreči v življenju, v njem pa spremljamo zgodbo Tatjane, žene lokalnega poslovneža Mileta, ki se ukvarja z dvomljivimi posli. Ko njen mož
zaradi »nezgode pri delu« pristane v bolnišnici, je prisiljena brezskrbno življenje zamenjati za surovo realnost in nadaljevati možev posel. Suzi, Miletova hči iz prvega zakona, ki si je ustvarila svoje življenje, se odloči, da se bo preselila v rojstno mesto in preživela nekaj časa z očetom. Čeprav Tatjana in Suzi nista naravni zaveznici in je njuno razmerje konfliktno, se med reševanjem iz zagate povežeta, saj časi ne dopuščajo, da bi dekleti jokali, ampak ju silijo v boj za preživetje.
Znani filmski obrazi
V filmu nastopa nekaj znanih igralskih imen: Tanja
Skrb za mlade
REČICA OB SAVINJI - Skrb za ureditev medgeneracij-skega središča oziroma centra za druženje mladih je eden prednostnih projektov, ki se jih lotevajo v občini. Gre za aktivnosti v okviru projekta Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti - Medgen borza, pri katerem sodelujejo z Občino Loška dolina, s hrvaškima občinama Grad Ludbreg in Grad Prelog, kot peti partner pa se je vključil Inštitut Antona Trstenjaka.
Na delavnicah, ki ju je kot partner rečiške občine pripravil in izvedel Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, so spregovorili o pričakovanjih glede dejavnosti in aktivnosti v medgeneracijskem središču. Kot je povedala direktorica
NA KRATKO
S koncertom bliže mamografu
PODČETRTEK - Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku in Občina Podčetrtek sta v nedeljo organizirala dobrodelni koncert za pomoč pri nabavi digitalnega mamografa za Splošno bolnišnico Brežice. Uspelo jima je zbrati približno dva tisoč evrov, od tega jih je tisoč darovala Občina Podčetrtek.
Na koncertu so nastopili pevci, glasbeniki in plesalci iz občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Društvo Za zdravo Posavje je pred približno letom začelo zbirati sredstva za mamograf pod geslom Za naše skupno zdravje. Akciji se je s samostojnim dobrodelnim koncertom pridružilo tudi Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku. Kot je povedala Veronika Kajba iz omenjenega društva, so se za organizacijo dobrodelnega koncerta v Podčetrtku odločili tudi zato, ker se mnogo žensk z območja Kozjanskega in Obsotelja poslužuje storitev Splošne bolnišnice Brežice.
JP
Štiri priznanja
VOJNIK - Na praznovanju krajevnega praznika Vojnika so podelili štiri priznanja. Letošnja krajevna priznanja so podelili Strelskemu društvu bratov Dobrotinšek, čebelarskemu društvu, Hedviki in Miranu Kovaču ter Emiliji Kladnik Sorčan.
Sorčanova je zborovodkinja, ki že dve desetletji vodi zbore in posebej spodbuja mlade pevce. Vinogradnik Miran Kovač je prejel naziv vinar leta 2013 in leta 2012, njegova mama Hedvika prav tako sodeluje v vinogradniškem društvu. Čebelarsko društvo je pridobilo številne nove člane, v strelskem društvu so uspešni na tekmovanjih. Priznanja so podelili na prireditvi ob kulturnem prazniku, kjer so nastopili mladi glasbeniki in glasbena družina Brezovšek. Pred tem sta bili slavnostna seja sveta KS in položitev venca ob spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. Na številne posameznike, katerih imena so zapisana na spomeniku, je opozoril lokalni ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc, ki raziskuje njihove usode.
BJ
Ribič, Maša Derganc, Nina Rakovec, Jure Henigman, Branko Šturbej, Peter Muse-vski, Valter Dragan, Ljerka Belak, Igor Žužek, Vladimir Vlaškalič in drugi.
Pred ekipo so še trije dneva snemanja v Velenju, potem se bodo selili v Ljubljano. Načrtujejo, da bodo film posneli do 20. julija, potem se bo jeseni začela postpro-dukcija. Občinstvu se bodo premierno predstavili jeseni prihodnje leto, je še povedala Barbara Daljavec.
Film bo, kot napovedujejo ustvarjalci filma, ponujal veliko nepredvidljivega dogajanja in humorja.
ROBERT GORJANC Foto: MARKO HUTTER
velenjske ljudske univerze Brigita Kropušek Ranzinger, bodo na osnovi izraženih želja izoblikovali predlog strategije aktivnosti centra za druženje mladih. V rečiškem centru bodo pripravljali različne prostočasne aktivnosti in prireditve, skrbeli za varstvo otrok, vzpostavili informacijsko točko, preko projekta Odtis dediščine zbirali pričevanja o domači občini in izvedli še več drugih aktivnosti za medgenera-cijsko povezovanje in sodelovanje. Zasnovo za nastanek centra in začrtane aktivnosti je predstavila koordinatorka mreže Urška Selišnik, ki je opomnila, da medgeneracijsko sodelovanje v Evropi postaja vse bolj uveljavljena oblika za preživljanje kakovostnega prostega časa tako mladih kot starejših.
AK, HŽ
Nove pridobitve
SLOVENSKE KONJICE - V okviru praznovanja občinskega praznika so v občini slovesno predali namenu več novih pridobitev.
Ob cesti Slovenske Konjice-Polene so tako odprli pol kilometra pločnika, za katerega so iz občinskega proračuna prispevali 140 tisoč evrov. Zaradi pločnika so morali cestišče razširiti in zgraditi podporne zidove, poleg tega so med drugim zamenjali spodnji ustroj cestišča.
Pred občinskim praznikom so prav tako uradno predali namenu osemsto metrov posodobljenega odseka ceste Perovec-Brezje, ki je bil v zadnjem obdobju v občini med najslabše urejenimi. Njegova posodobitev je stala sto tisoč evrov. Pred praznikom so prav tako predali namenu posodobljeno cesto Kolačno-Zafošt, ki je bila pred tem makadamska. Njena modernizacija je stala 42 tisoč evrov. Za vse tri naložbe, ki so jih omogočili z denarjem občinskega proračuna, je otvoritveni trak prerezal župan Miran Gorinšek.
BJ
Manjka parkirnih mest
VITANJE - Medobčinsko redarstvo je imelo lani v tej občini največ dela na področju mirujočega prometa. O tem je na zadnji seji občinskega sveta poročala vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Nataša Kos.
V središču Vitanja, kjer je ozka dolina, prostora za parkiranje in ureditev parkirnih mest primanjkuje. »Težave povzročajo dlje časa parkirana vozila, ki jih tam puščajo avtobusni potniki. Ena od rešitev je postavitev ustrezne signalizacije za območje kratkotrajnega parkiranja, to je modro cono,« ugotavljajo v letnem poročilu medobčinskega inšpektorata in redarstva. Do težav prihaja prav tako pri trški živilski trgovini, kjer prihaja na enosmerni cesti zaradi dostave blaga do zastoja. Vozniki osebnih vozil zato tam avtomobile obračajo in se vračajo na glavno cesto tako, da prometna pravila kršijo. Za lažje prometne kršitve je redarstvo lani v Vitanju izdalo 41 opozoril na kraju samem, poleg tega so napisali pet plačilnih nalogov. Iz redarstva še opozarjajo, da je v trgu po odprtju vesoljskega centra vse več turističnih avtobusov, za katere manjka možnosti pravilnega parkiranja.
BJ
KRONIKA
23
Fotografija s kraja nesreče. 73-letnik je v času nesreče stal skrajno desno ob tehtnici. Cev, ki je bila naslonjena k zidu (levo), je čez žage padla nanj. (Foto: osebni arhiv oškodovanca)
Cev v trgovini hudo poškodovala
IT	Policija naj bi ovadila zaposlenega, pri čemer
m I I lmw preiskava še ni končana
V celjski trgovini Inpos se je v začetku junija zgodila nesreča, v kateri je bila zelo hudo poškodovana stranka. Gre za 73-letnega Celjana F. R., na katerega je padla šestmetrska železna cev. To se je zgodila medtem ko je čakal v vrsti v delu, kjer je polodprto skladišče, kamor so ga predhodno poslali zaposleni v prodajalni. Moškemu je cev trajno poškodovala vid in mu zdrobila tudi lične in nosne kosti, za nekaj trenutkov je celo izgubil zavest. Kriminalisti okoliščine nesreče še preiskujejo, po naših podatkih pa naj bi ovadili enega od zaposlenih.
Nesreča se je zgodila 3. junija v popoldanskem času, ko je 73-letnik v Inposu iskal gradbeni material, ki ga je potreboval, nakar ga je eden od prodajalcev v prostorih trgovine napotil na oddelek metalurgije. »Ko sem odšel tja, sta bili tam pred menoj še dve stranki. Videl sem, da je delavec prelagal železno cev in jo prislonil k steni. Nato sem slišal samo, da je nekdo zakričal, naj pazim, in takrat sem začutil, da je nekaj padlo name. Naprej se skoraj ničesar ne spominjam,« je povedal 73-letni F. R. Moškemu je prvo pomoč nudil delavec, nato so na kraj prišli tudi reševalci nujne medicinske pomoči. Po nesreči je bil šestnajst dni v mariborskem kliničnem centru, kjer je bil operiran, a verjetno bo potrebnih še več operacij, ki jim bo sledi-
la tudi dolgotrajna rehabilitacija.
Malomarnost delavca?
Njegova zgodba je enaka opisu dogodka, kot so nam ga poslali s celjske policije: »Oškodovanec je bil v trenutku nesreče v polodprtem skladišču podjetja, in sicer v neposredni bližini pisarne za razrez metalurgije. V tem času je zaposleni drugi stranki na rezalnem stroju odrezal železno cev in jo položil k steni, kjer so bile v navpičnem položaju še preostale železne cevi. Cevi so spolzele, ena je padla na občana in ga hudo poškodovala.« Kriminalisti naj bi do zdaj že ovadili enega od zaposlenih zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Več kot očitno so v tem videli malomarnost, saj so ovadbo spisali na podlagi 3. odstavka 123. člena Kazenskega zakonika RS, kjer je zapisano, da je za nekoga, ki povzroči hudo telesno poškodbo na podlagi malomarnosti, predpisana zaporna kazen do dveh let.
Prva takšna nesreča
V Inposu so nam odgovorili, da je »do nezgode prišlo pri prodaji in razrezu pohištvenih profilov. Kljub nameščenim oznakam, da je nepooblaščenim osebam dostop nedovoljen, se tega ni upoštevalo.« Predvsem
Podobni nesreči, kjer sta bili hudo poškodovani stranki v trgovini, naj bi se na Celjskem že zgodili, in sicer pred več kot petimi leti (ne gre za Inpos). V enem primeru so pomična vrata stisnila stranko v predelu očal, ki so se zdrobila in porezala oškodovanko, v drugem primeru pa se je poškodovanec zaletel v steklena vrata, ki so se polomila, steklo pa ga je pri tem poškodovalo.
okoliščine povezane s podatkom, da se »ni upoštevalo znakov za prepovedan vstop« na to območje, bodo kriminalisti še preiskali, saj 73-letnik trdi, da ga je tja poslal delavec v prodajalni, prav tako naj bi pred njim bili še dve stranki, ki ju očitno nihče ni opozoril, da tam ne bi smeli biti. V Inposu še dodajajo, da je bil to prvi primer takšne nezgode v 25 letih poslovanja te družbe in da je delovno inšpekcijo o nesreči obvestil tudi njihov pooblaščeni strokovni izvajalec za področje varstva pri delu. Nismo pa dobili odgovora iz Inposa na vprašanje, ali so morda zoper koga od zaposlenih uvedli nadzor ali morebiti disciplinski postopek.
Inšpekcija ukrepa
Obrnili smo se tudi na Inšpektorat za delo RS, kjer so v odgovorih zapisali, da je takšen dogodek »povezan s kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti«. Je pa delovni inšpektor od strokovnega delavca za varnost pri delu v Inposu zahteval pisno obvestilo o dogodku in interno raziskavo v zvezi s
poškodbo. Inposu je inšpekcija tudi naložila, naj nemudoma zagotovi izvajanje potrebnih začasnih ukrepov, da se nevaren pojav, kot temu dogodku strokovno pravijo, ne bi več ponovil oziroma da ne bi prišlo do podobne delovne nezgode.
»Kasneje je inšpektor opravil ogled kraja poškodbe in ugotovil, da v Inposu začasne ukrepe že izvajajo. Pri pregledu je ugotovil še, da oprema za nudenje prve pomoči na oddelku črne metalurgije ne vsebuje predpisane vsebine, zaradi česar bo delodajalcu izdal ureditveno odločbo. Delodajalec sicer pripravlja tudi strokovne rešitve za trajne ukrepe, o katerih mora tudi poročati inšpektorju,« so nam odgovorili z Inšpektorata za delo RS. A tudi tam očitno preiskava še ni končana, saj so še napisali, da je glede na zakon o inšpekciji delovni inšpektor »prepuščen tudi lastni iznajdljivosti, da v primerih, kot se je zgodil v Inposu, najprej učinkovito prepreči ponovitev nezgod, v nadaljevanju pa raziskuje tudi druge okoliščine in vzroke nesreče«.
SIMONA ŠOLINIČ
Prijeli
»filmske«
vlomilce
V Citycenter kar z avtom
Celjski kriminalisti so z mariborskimi policisti po sedmih mesecih uspeli raziskati enega izmed »filmskih« vlomov, ki se je zgodil 4. decembra lani v celjskem Citycentru. Vlomilci so se namreč v trgovski center pripeljali kar z osebnim vozilom in tatvino v Big bangu izvedli v manj kot treh minutah. Za seboj so pustili za več kot 90 tisoč evrov škode. Preiskava je pokazala, da gre za tri Mariborčane in Novomeščana.
Storilci so vlom organizirali v noči na 4. december, v Citycenter pa so se pripeljali skozi steklena vhodna vrata iz smeri Resljeve ulice. Avtomobil so nato »parkirali« pri Big
bangu, tam nakradli predmete v vrednosti 10.300 evrov, pri čemer naj bi šlo predvsem za mobilne telefone. Samo s poškodovanjem vrat pri vlomu so centru storili za okoli 80 tisočakov škode. Po tatvini so se odpeljali na območje Bovš pri Vojniku, kjer so ukradeno vozilo zažgali, da bi tako uničili sledi kaznivega dejanja.
Vlomilci so stari od 37 do 52 let. Pred vlomom so se dobili v Mariboru, tam ukradli BMW, s katerim so izvedli vlom. Škoda s tatvino vozila in z njegovim uničenjem znaša še dodatnih 2.500 evrov. Vse so ovadili zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, za kar jim grozi do pet let zapora.
SŠol
INFO 113
Pretepel partnerko
Celjski kriminalisti so sredi preteklega tedna ovadili moškega, ki mu očitajo nasilje v družini.
V	noči na 16. junij naj bi na silo skozi vhodna vrata vstopil v stanovanje nekdanje izvenzakonske partnerke. Pri tem ji je grozil in jo pretepel. Preiskava še ni končana, zoper nasilneža pa so policisti izdali tudi ukrep prepovedi približevanja oškodovanki.
Zdrsnil na snežišču
Na zavarovani plezalni poti Savinjsko sedlo-Koroška Rinka se je minuli konec tedna zgodila nesreča, v kateri se je poškodoval 27-letni planinec.
Moški je zdrsnil na snežišču in padel v okoli dva metra globoko razpoko med snežiščem in skalami. Hudo poškodovanega planinca so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center.
Požig v Novi vasi
V	soboto nekaj minut pred 17. uro so morali prostovoljni gasilci z območja Slovenskih Konjic posredovati v Novi vasi na Konjiškem.
Požar je namreč izbruhnil na lesenem objektu. Škode naj bi bilo za okoli 3 tisoč evrov, policisti pa so po ogledu pogorišča ugotovili, da je šlo najverjetneje za požig. Storilca še iščejo. Dan kasneje je zagorelo še v sortirnici odpadkov v Bukovžlaku. V požaru ni bil nihče poškodovan. Ogenj naj bi v tem primeru izbruhnil zaradi samovžiga odpadkov.
Presenetil vlomilca
Celjski policisti so v soboto malo pred polnočjo dobili klic iz Čače vasi. Poklical jih je lastnik ene od stanovanjskih hiš, ki je v svojem domu zalotil dva neznanca. Vlomila sta v hišo in eden izmed njiju je lastnika poškropil s solzilcem.
Na srečo do fizičnega stika ni prišlo, saj sta nepridiprava iz hiše pobegnila. Policija ju še ni izsledila. Prav tako še ni znano, kdo je sicer iz odklenjene stanovanjske hiše v Roški ulici v Celju ukradel dve denarnici z denarjem. Še vedno iščejo tudi tatove, ki so vlomili v hišo v Leskovcu. V prostore so prišli skozi vrata na terasi. Lastniki hiše pogrešajo računalnik, zlatnino in nekaj denarja. V Kukovčevi ulici v Celju pa je neznanec vlomil v pomožni objekt ob hiši in odnesel parni čistilec, več orodja, pijačo in hrano.
24
ŠPORT
V celjskem Athletu oblikovali strokovno vodstvo
Pri mlajših selekcijah bo strokovne vrste okrepila Klavdija Oblak
V	celjskem ženskem košarkarskem klubu Athlete so s skupščino in piknikom dokončno potegnili črto pod preteklo sezono. Na skupščini je bilo izvoljeno novo vodstvo kluba za naslednje štiriletno obdobje.
Predsednik kluba ostaja Urban Majcen, ki ga uspešno vodi že od leta 2007. Podpredsednik z vsemi pooblastili predsednika je postal Borut Kop, člani skupščine pa so na podpredsedniško mesto izvolili tudi Petra Drobeža, ki je v upravnem odboru kluba aktiven od leta 2007. Direktor kluba tudi v novem mandatu ostaja Matej Polutnik, ki je na različnih vodstvenih funkcijah v klubu prisoten že vse od njegove odcepitve od moškega kluba leta 1994, športni direktor pa je Uroš Kranjc.
V	novo sezono z ničlo
V	nov upravni odbor so bili soglasno izvoljeni Urban Majcen, Borut Kop, Peter Dro-bež, Matej Polutnik, Uroš Kranjc, Luka Turk, Matevž Jug, Milan Kojič, Janko Parfant, Damjan Hempt in Jure Cekuta mlajši. »S preteklo sezono smo zelo zadovoljni. Lahko se pohvalimo s številnimi odličnimi dosežki v vseh selekcijah. Ob vseh rezultatih je bil velik napredek tudi pri najmlajših selekcijah. Pohvalimo se lahko tudi s finančnim
stanjem, kajti skozi sezono smo se uspešno prebili in v novo gremo brez minusa, gremo z ničlo. So pa seveda težave pri pridobivanju finančnih sredstev. Prihodnja sezona bo gotovo prav tako zanimiva in upajmo, da še enkrat uspešna,« je z zadovoljstvom pristavil Borut Kop, podpredsednik ŽKK Athlete.
Igralski mozaik sestavljen?
Strokovni štab Athleta bo v mlajših klubskih selekcijah v prihodnji sezoni okrepila trenerka Klavdija Oblak, ki je nazadnje igrala za Odejo iz Škofje Loke. Celjski klub bo v novi sezoni na domačih in mednarodnih tekmovanjih v sedmih starostnih selekcijah nastopil s kar desetimi ekipami, partnersko ŠD Jana pa na območju Laškega, Rimskih Toplic, Radeč in Sevnice še z dvema ekipama mlajših starostnih kategorij. Vse bolj pa postaja jasno, da je sestava prve ekipe za novo tekmovalno sezono končana. Na klubskem pikniku sta se predstavili novinki Anamarija Prezelj in Ivana Dojkic, ki sta kot kaže zaokrožili sestavljanje zasedbe trenerja Damirja Grgiča. Ta se bo na novo sezono začela pripravljati v prvi polovici avgusta.
MITJA KNEZ Foto: VILI ŠUSTER
Ivana Dojkic (druga z desne) se je piknika Athleta udeležila s staršema in z bratom. V prihodnje bo 16-letni hrvaški biser zagotovo velika pridobitev zasedbe trenerja Damirja Grgiča.
Mihevc prevzel Tajfun, Rituper pa Elektro
Košarkarski klub Tajfun je za novega trenerja članskega moštva potrdil Šentjurčana Dejana Mihevca. Ta je nazadnje vodil Grosuplje, v domačem Šentjurju pa je v preteklosti že pomagal trenerjema Damjanu Novakoviču in Matjažu Tovorniku. S Tajfunom je podpisal triletno pogodbo.
Do sprememb je prišlo tudi v Šoštanju, kjer je bilo kmalu po sezoni jasno, da v prihodnje prve ekipe KK Elektra ne bo več vodil Vladimir Rizman, ki ji je zagotovil obstanek v ligi. Zamenjal ga je Rajko Rituper. Celjskemu območju je dobro znan predvsem iz časov, ko je nosil dres polzelskih Hopsov.
Tik preden so v laškem klubu Zlato-rog odšli na poletne počitnice, so sporočili nekaj zanimivosti. Prva je bila, da Frano Marasovič ostaja v Laškem, potem ko so se pojavljale napačne informacije, da naj bi zapustil Tri lilije. Pridružila sta se mu prva dva novinca v članski ekipi laškega kluba. To sta 30-letni Saša Zagorac, ki je igral za Grosuplje, in 25-letni Igor Tratnik, ki je igral za Portorož. Oba sta s športnim direktorjem kluba Alešem Antauerjem podpisala dveletno pogodbo, medtem ko je Antauer z dosedanjim članom Zlatoroga Bojanom Jovanovičem podpisal novo enoletno pogodbo. Še vedno imajo veljavne pogodbe Goran Jurak, Miha Lapornik, Žiga Dimec in Matic Maček. Tik pred sklenitvijo sodelovanja naj bi bil tudi Miha Vašl, dosedanji član polzelskih Hopsov.
MITJA KNEZ Foto: KK Tajfun
36-letni Šentjurčan Dejan Mihevc bo v prihodnje dirigiral prvi ekipi Tajfuna.
Celjski košarkarski strokovnjak Aleš Pipan in vodstvo ljubljanskega košarkarskega kluba Uniona Olimpije sta se dogovorila za podaljšanje sodelovanja za naslednji dve sezoni z možnostjo prekinitve pogodbe po prvi sezoni. Eden najboljših slovenskih košarkarjev tako ostaja za krmilom ljubljanske zasedbe, ki je v pretekli sezoni državnega prvenstva zasedla drugo mesto.
Za Velenjčane ugoden »evropski« žreb
V taboru velenjskega Rudarja so z nestrpnostjo čakali na kvalifikacijski žreb za ligo Europa. Ta jim je v prvem krogu za nasprotnika namenil ekipo FK La^i iz Albanije.
Prva tekma bo na sporedu 3. julija, odigrana bo na domačem igrišču Rudarja Ob jezeru, medtem ko bo povratni obračun v Albaniji teden kasneje. V primeru napredovanja v drugi krog se bodo Velenjčani pomerili z ukrajinsko Zoryo iz Luganska. Rudar je sicer v kvalifikacijskem ciklusu za nastop v elitni evropski ligi nazadnje nastopil v sezoni 2009/10, ko je izpadel proti beograjski Cr-veni zvezdi. »Knapi« so v svoji evropski zgodovini odigrali štiri obračune v pokalu pokalnih zmagovalcev, osem v pokalu Intertoto in štiri v kvalifikacijah za nastop v evropski ligi. FK Lagi je prejšnjo sezono končal na tretjem mestu, albanska ekipa pa je v evropskih tekmovanjih v preteklosti nastopila dvakrat in obakrat izpadla v prvem krogu. »V primerjavi z drugimi nasprotniki iz bobna smo dobili ugodnega tekmeca. Zdaj je na vrsti podrobna analiza albanske ekipe. Na obračuna se
Ivan Firer in soigralci so v 1. krogu kvalifikacij za ligo Europa dobili ugodnega nasprotnika.
bomo dobro pripravili in upam, da bomo iztržili ugodna rezultata za napredovanje v naslednji krog,« je optimistično dejal trener
Hladen tuš za Celjane
Celjski nogometaši, ki se bodo morali v novi sezoni sprijazniti z igranjem le domačega prvenstva, so na prvi pripravljalni tekmi doživeli hladen tuš, ko je v njihovi mreži odjeknila prava petarda. Ekipa Simona Rožmana se je v sosednji Avstriji pomerila z moštvom Botev iz Plovdiva, ki je sicer bolgarski prvoligaš, ki je zmagal s 5:1. Botev bo v prihodnjih tednih igral kvalifikacije za ligo Europa, Celje pa je šele dodobra zakorakalo v priprave. Kljub temu rezultat ni spodbuden, čeprav je šlo šele za prvo tekmo. Edini gol je dosegel Blaž Zbičajnik. Jutri celjsko moštvo čaka nov prijateljski obračun, in sicer z avstrijsko zasedbo St. Andra.
Rudarja Jernej Javornik, ki je bil z žrebom več kot zadovoljen.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Novopečeni slovenski reprezen-tant Rajko Rotman, ki je nazadnje navduševal v dresu Rudarja, je po dobri sezoni in predvsem po dveh odličnih predstavah za izbrano vrsto Slovenije dobil novega delodajalca. Kariero bo nadaljeval v Turčiji, v klubu Istanbul BB, ki se je znova uvrstil v najelitnejše tekmovanje Turčije. Dogovoril se je za štiriletno pogodbo, Rudar pa bo z njegovim prestopom zaslužil dobrih 300 tisoč evrov.
ŠPORT
25
Kolesarska elita v naših krajih
Priložnost tudi za turistično promocijo
Na Evropski ploščadi na Zdraviliškem trgu v Rogaški Slatini je bil minulo soboto dopoldan štart tretje etape 21. mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji. Gre za največjo, najbolj odmevno in najpomembnejšo kolesarsko prireditev v državi, ki je bila velik organizacijski izziv za občino gostiteljico. Vrhunski kolesarji so vozili tudi čez druge kraje na Celjskem.
18 vrhunskih kolesarskih ekip, ki vozijo tudi na dirkah, kot so Tour de France in Giro d'Italia, je najprej kolesarilo po zaprtem delu dirke v Rogaški Slatini, kjer so peljale tudi čez vseh pet krožišč. Nato so se ekipe podale mimo Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Podčetrtka, Oplotnice, Slovenskih Konjic in Zreč proti Trem Kraljem. Tako imenovana kraljevska etapa je bila s približno 909 metri višinske razlike in po 182 prevoženih kilometrih najtežja in najdaljša etapa letošnje dirke po Sloveniji.
Etapo je osvojil triindvaj-setletni Italijan Francesco Manuel Bongiorno. Junak 21. kolesarske dirke po Sloveniji, ki je oblekel rumeno
Utrinek s štarta tretje etape v Rogaški Slatini
majico, pa je bil Portugalec Tiago Machado.
Od tega dogodka so si veliko promocijo obetali predvsem v Rogaški Slatini, kjer so ekipe z najbolj zvenečimi imeni kolesarstva tudi prenočile. Kot je zagotovil vodja organizacijskega odbora za Rogaško
Slatino in tajnik občine Marjan Čuješ, so turistični ponudniki prepoznali priložnost, da kolesarjem iz tujih držav približajo svoje storitve in se potegujejo tudi za predstavitve v njihovih okoljih.
TINA VENGUST Foto: ŠTEFAN JEREBIC
Na štartu letošnje »slovenske pentlje« so bila znova vrhunske tuje ekipe: najboljša ruska ekipa (Katusha), najboljša avstralska ekipa (GreenEdge - zmagovalci ekipnega kronometra na letošnji dirki Giro d'Italia), najboljša italijanska ekipa Cannondale z dvakratnim svetovnim prvakom Slovencem Matejem Mo-horičem in italijanska ekipa Lampre, v kateri vozi lanskoletni drugouvrščeni Slovenec Jan Polanc. Kolesarji novomeške Adrie Mobil so imeli v svojih vrstah lanskoletnega zmagovalca Radoslava Rogino.
Razveselili Nareksova in Velenškova
V Budimpešti se je bila konec tedna tekma svetovnega pokala judoistov, kjer je sodelovalo 407 borcev in bork iz 53 držav. Od članov celjskega kluba Z dežele Sankaku sta se najvišje prebili Petra Nareks in Ana Velenšek.
Velenškova je med borkami do 78 kilogramov osvojila drugo mesto. Na poti do nove vrhunske uvrstitve je najprej premagala Nizozemko Guusje Stenhuis, nato je bila v nadaljevanju boljša še od Ukrajinke Viktorije Turks. V
polfinalu se je spoprijela z Madžarko Abigel Jo in jo premagala z iponom. V finalu pa je imela varovanka trenerja Marjana Fabjana težko nasprotnico, borila se je z Nizozemko Marhinde Verkerk, svetovno prvakinjo iz leta 2009 ter letošnjo evropsko podprvakinjo, ki pa je bila za Velenškovo premočna.
Tudi Petra Nareks je še enkrat potrdila, da formo pospešeno dviguje. V kategoriji do 52 kg je bila tretja. Brez uvrstitev so ostali Tina Trstenjak, Matjaž Trbovc in Adrijan Gomboc.
Zaradi premajhnega kimona Matjaža Trbov-ca je bil trener Marjan Fabjan prvi dan suspendiran, zato ni smel biti ob blazinah. »Povsem upravičeno sem bil suspendiran. Odločitev sem sprejel, saj nismo bili povsem seznanjeni z novimi pravili. Zgodilo se je pač, da sem bil ob nepravem času na nepravem mestu. Ko so Matjažu pregledovali kimono, so opazili, da ni bilo po predpisih, zato sem bil odstranjen, tekmovalec pa lahko potem brez trenerja vseeno tekmuje,« je dogodek pokomentiral Marjan
Fabjan. »Bili smo uspešni in kot se je izkazalo, so se nam priprave v Podčetrtku obrestovale. Razveselili sta Petra in Ana. Imam pa občutek, da bi lahko še kdo od drugih dosegel kakšen dober rezultat. Trenutno imamo sicer šest, sedem tekmovalcev v klubu, ki delajo po programu in na katere lahko v prihodnje računamo, da pridejo do dobrih rezultatov.« Tudi tokrat sta manjkala Lucija Polavder in Roki Drakšič, ki se bosta po poškodbi kmalu vrnila.
MITJA KNEZ
Ratejeva in Tomičeva nista imeli pomoči
Slovenija je v dveh tekmovalnih dneh ekipnega atletskega evropskega prvenstva v estonskem Talinu v prvi ligi zasedla predzadnje mesto in posledično izpadla na nižji nivo tekmovanja.
Slovenija je končala na enajstem mestu, na koncu pa še v drugi ligi. Zmagala je Belorusija, v superligo pa napredujeta še Norveška in Finska. Ob naši reprezentanci je na nižji nivo izpadla tudi zadnjeuvrščena Madžarska. Tako Marina Tomič v teku na 100 metrov z ovirami kot tudi Martina Ratej v mestu kopja sta bili s končnima drugima mestoma premalo za uspeh v Ta-linu, kjer se je končala zgodba o tekmovanju v prvi atletski ligi.
MITJA KNEZ
Zaušnica vodstvu Seha lige
Tri slovenska rokometna moštva, Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje in Maribor, v prihodnji sezoni kot kaže ne bodo sodelovala v regionalnem tekmovanju, ligi Seha. Vodstvo lige je namreč postavilo zanje nesprejemljive pogoje.
Vodilni iz slovenskih klubov so zavrnili plačilo 150 tisoč evrov pristopnine. Zeleno luč igranju naših ekip v ligi Seha je sicer pretekli teden Rokometna zveza Slovenije prižgala, a se je zdaj dokončno zapletlo pri finančnem vidiku slovenskega sodelovanja in nerazumnem vztrajanju vodstva regionalnega tekmovanja pri za slovenske klube nesprejemljivih pogojih. Ali se bo vodstvo lige omehčalo, kar je seveda praktično nemogoče, bo jasno v naslednjih dneh.
MITJA KNEZ
Trženje vzajemnih skladov
za družbe za upravljanje
Infond
vzajemni sldadl
Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo
vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.:
Atka Prima d.o.o.
v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
"Tržno sporočilo. Družba ATKA - PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http://uuujuu.alta.si/disclaimer.
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
RENAULT 5 five, l. 1994, prevoženih 96.000 km, redno servisiran, prodam za 200 EUR. Telefon 031 477-171.
1798
JUGO 55-A, odlično ohranjen, registriran, garažiran, letnik 87, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 5771-290.1834 PEUGEOT 207 sw (karavan), 1,4 vti, 70 kw, (95 k.m.), reg. 3/2008, prevoženih 55.000 km, kovinska barva -srebrna, 1. lastnik, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 319-764. 18 4 5 PEUGEOT 207 hdi, letnik 2008, prevoženih 128.000 km, garažiran, nikoli poškodovan, zelo dobro ohranjen, narejen veliki servis, menjani diski in ploščice, prodam. Telefon 041 634-547 - Darko.	1847
KUPIM
POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128.	p
POSEST
PRODAM
ZAZIDLJIVO parcelo, 450 m2, na Zgornji Hudinji, z elektriko in kabelsko, prodam. Telefon 041 345-066. 1799
OBNOVLJENO hišo v Šempetru, nova oprema, vseljivo takoj, prodam. V račun vzamem stanovanje, cena 96.000 EUR. Telefon 031 493-944. 786 ENOSTANOVANJSKO počitniško hišico z zunanjim paviljonom, pritličje 45,32 m2, parket, na gradbeno zazidljivi in komunalno urejeni parceli, 982 m2 ob reki Dreti (Lačja vas 31 a), vpisano v ZK, prodam za 49.000 EUR. Več na: nepremičnina.net in bolha.com. Telefon 041 611-660.	n VIKEND na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.
1794
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2, za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE, Šmartno v Rožni dolini, deloma stavbno, deloma kmetijsko zemljišče v k.o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, prodam po skupni ceni 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n CELJE, Ronkova, stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansarda, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska tv, prodam za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, cena 49.900 EUR. informacije po telefonu 041 708-198.
n
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9 b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, cena 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
NA 1.800 m2 veliki parceli prodam takoj vseljivo, manjšo stanovanjsko hišo, na relaciji Šentjur-Olimje-Šmarje, za 60.000 EUR. Telefon 040 760-930. p
V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam bivalni vikend s centralnim ogrevanjem, z vinsko kletjo in štiristo trsi, sadnim drevjem različnih sort in vso kletar-sko opremo, na sončni legi, z lepim razgledom po Obsotelju. Telefon 041 560-539.	1813
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
PODARIM
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 26. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 27. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00
Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 28. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 29. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Primož Feguš 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 30. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna
PETROVČE, novo, 2-sobno stanovanje na naslovu Petrovče 33 (2 sobi+wc, brez kopalnice) v I. nadstropju poslovno--stanovanjske stavbe, neto tlorisne površine 53,02 m2, 2 parkirni mesti, priključki elektrika, voda, plin, prodamo za 39.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠTORE, dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, prodam po skupni ceni 43.000,00 EUR. Možna tudi ločena prodaja, stanovanje po ceni 36.000,00 EUR, garaža po ceni 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, neopre-mljeno, v Vojkovi 12 v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 253960.	1814
ODDAM
UREJEN poslovni prostor, 28 m2, za kakršnokoli obrtno ali drugo dejavnost, z večjim ograjenim dvoriščem, v okolici Celja, oddam. Telefon 070 598-261, 041 262-063.	1849
HIŠO podarim mlajšim upokojencem v zameno za mojo oskrbo. Telefon 070 557-986.	1809
BI l\	i
astrologinjaAAAj	it 17
jasnovidnost U"U 1	lili
11
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
GARSONJERO na Lavi, v izmeri 30 m2, na novo adaptirana, najemnina 200 EUR, oddam. Telefon 041 785-353. 1763 ŽUSTERNA - Koper, oddam apartma za tri osebe, z več parkirnimi mesti (ktv, internet, klima), 5 minut oddaljen od morja, v času od 1. 7. do 28. 7. in od 18. 8. do 30. 9. 2014. Cena 30 EUR/ dan. Informacije po 12. uri na telefon 031 826-091.	1804
NOVA vas, v najem oddam obnovljeno in opremljeno garsonjero z ločeno kuhinjsko nišo. Najem 210 EUR. Varščina v višini trikratne najemnine. Telefon 041 892-306.	p
PRODAM
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1730
APARTMA, staro jedro Izole, 150 m od morja (2 odrasla, 1 otrok), 35 EUR/ dan, oddam. Telefon 031 370-486. p APARTMA za 6 oseb na otoku Murter, 35
m oddaljen od morja, oddam, cena 60 EUR/dan. Telefon 031 655-373.1737
firimmi
lastroioglnja
0906430
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
(domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Gregor Deleja, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 1. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 2. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po
KUHINJO, kompletno, bele barve, ugodno prodam. Telefon (03) 5770-303.
1836
ZAMRZOVALNO omaro, hladilnik, ste-klokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo 300 l, pralni stroj, pomivalni stroj, prodam. Telefon 070 332-210.
184
PRODAM
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece in prašiče do 35 kg, prodam. Telefon 041 797-052.	1791
OVNA, starega 1 leto, prodam. Telefon 031 739-590.	1840
domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Katrca: Sj ni rejs
2.	Modrijani: Zadnjič nocoj
3.	Poskočni muzikanti: Adijo, madam
4.	Bitenc: Kres za ples
5.	Gorenjski kvintet in poštar Peška: Naš poštar Peška
Zaupate nam že
—69 let—
K
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-4 3 8, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p TELIČKO simentalko, staro dva meseca in dva telička prodam. Telefon 031 840282.	1740 KOKOŠI nesnice, rjave in grahaste barve, tik pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p KOZE s kozlički ali posamezno prodam. Informacije zvečer, telefon (03) 5708106. 1749 BIKCA, starega 4 tedne, prodam. Telefon 031 823-820. 1841 TELIČKO, staro 3 mesece in dva prašiča, težka 30 kg, prodam. Telefon 051 353105. 1827 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 096 BIKCA, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 877-151. 1820 PRAŠIČE od 30 do 200 kg, prodamo. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476. p ENOLETNE kokoši za zakol ali nesnost (po naročilu tudi očiščene) ter piščance bele za dopitanje, dobite na Farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Na zalogi tudi visoko kvalitetna perutninska krma. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 7001-446. 1817
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. p
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	STAY WITH ME - SAM SMITH (3)	
2.	SUMMER - CALVIN HARRIS	(5)
3.	A SKY FULL OF STARS -	
	COLDPLAY	(3)
4.	I WILL NEVER LET YOU	
	DOWN - RITA ORA	(4)
5.	HOME - NAUGHTY BOY	
	FT ROMANS	(1)
6.	NOBODY TO LOVE - SIGMA	(4)
7. LOVE NEVER FELT SO GOOD -		M.
	JACKSON & J. TIMBERLAKE	(5)
8.	CLICHE LOVE SONG - BASIM	(1)
9.	UPTIGHT DOWNTOWN - LA	
	ROUX	(2)
10. JUBEL - KLINGANDE		(2)
		
	DOMAČA LESTVICA	
1.	MEN VSE - CAZZAFURA	
	FT. SENIDAH	(3)
2.	Z MANO GREŠ - ALMA	(3)
3.	NJEJ - NIJE	(5)
4.	TAKO JE - LEA SIRK	(4)
5.	STARA DUŠA - MI2	(2)
6.	NENAVADNO JE OK - KING FOO (1)	
7. NEZNANI SVET - 3SOMS		(5)
8.	SEDE MI - CHALLE SALLE	(4)
9.	LE S TABO - ATLANTIX	(2)
10. SAMO MORJE VE - SARA		
	KOBOLD	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	GHOST - ELLA HENDERSON	
	LIVE IT UP - COLBIE CAILLAT	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	TO JE PLAN - FLORA & PARIS	
	ZA TVOJ NASMEH - NIKKA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA ARLIČA
iz Pristove 14, Dobrna
V teh težkih trenutkih je težko najti besede, s katerimi bi se zahvalili sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za vse izrečene besede soža-lja, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala Jurčku in Vidi za njuno nesebično pomoč.
Njegovi najdražji
PRODAM
SLIVOVKO, sadjevec in domače ocvirke, prodam. Telefon 070 864-169. 1843
VINO jurka, izabela, nič škropljeno, 50 litrov, ugodno prodam. Telefon 030 929-341.
1825
Občina Polzela sporoča, da je umrla
MILENA BLAGOTINŠEK
svetnica Občinskega sveta Občine Polzela
Svetnice se bomo s spoštovanjem spominjali.
Župan Jože Kužnik, občinski svet ter občinska uprava Občine Polzela
Na Polzeli, 21. junija 2014
SUHE, okrogle bale, primerne tudi za konje, prodam. Možnost organiziranja prevoza. Telefon 041 802-480 - Igor.
1803
26 BAL silirane črne detelje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671.
1807
OSTALO
PRODAM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
DRVA bukova, cena 105 EUR, drva so slovenska, brez ostankov v sredini, prodam. Telefon 041 242-405. p 150 LET staro vitrino in stare knjige ter znamke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5483-847.	1729
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno. Telefon 070 376-076.	p
PRAŠIČE, težke približno 20 kg, mesnata pasma, in domačo slivovko, prodam. Telefon 031 538-012, 031 237-193.
1751
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, nov, v garanciji prodam za 1.900 EUR in nov invalidski voziček, električni, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p SUHA bukova drva, metrska ali po želji razžagana, prodam. Telefon 041 816277, (03) 5772-385. 1792
KUHINJSKI element - pomivalno korito in dve električni plošči, dimenzije 100 x 80 x 60 cm, prodam in napihljiv bazen dimenzije 300 * 80 cm, prodam za 25 EUR. Telefon 070 612-705. 1795 BIKA simentalca, težkega 370 kg in smrekove deske, 5 cm, prodam. Telefon 040 524-780.	1822
TELIČKO simentalko, 180 kg, vino in domače češnje prodam. Telefon 070 667-374.	140
DRVA v hlodih ali razžagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 040 211-346.
Poroke
Celje
Poročila sta se: Eva MERNIK in Se-bastjan BOH, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Lucija ŠERGAN in Rok PETRIČ, oba iz Dola pri Hrastniku, Anja KOLAR iz Dola pri Hrastniku in Damjan BOGOVIČ iz Koprivnice, Tamara PINTAR in Tomaž VASLE, oba iz Laškega, Karmen ZUPANC in Damijan ŽEFRAN, oba iz Velike Pirešice, Tea BEVC in Matic HOLOBAR, oba iz Škofje vasi, Martina BABIČ iz Pivole in Klemen KLEMENAK iz Prihove.
Mozirje
Poročili so se: Maja ANŽLOVAR in Boštjan ROME, oba iz Briš, Maja ALE-
KSIČ in Simon GORENJEC, oba iz Trbovelj, Katarina KOCUVAN iz Dramelj in Jure MATJAŽ iz Mozirja. Velenje
Poročila sta se: Lidija VODOŠEK in Ljubo PERČIČ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Stanislava RAZBORŠEK iz Celja, 79 let, Anton MEDVED iz Dobrne, 86 let, Marija KAPUS iz Prebolda, 81 let, Miroslava OBREZ iz Laškega, 84 let, Štefanija URH iz Žalca, 75 let, Branko VDOVIČ iz Celja, 54 let, Anton MIKAC iz Celja, 83 let, Marija LAVBIČ iz Štor, 75 let, Jana VRBOVŠEK iz Šentjurja, 87
let, Drago MAČKOŠEK iz Laškega, 52 let, Nada BUČAR iz Vojnika, 85 let.
Laško:
Umrl je: Viljem KNEZ Laškega, 83 let.
Mozirje
Umrl je: Anton CELINŠEK iz Spodnje Rečice, 78 let.
Velenje
Umrli so: Rudolf RAMŠAK iz Velenja, 73 let, Leopold FIJAVŽ iz Šoštanja, 65 let, Cirila VREČIČ iz Dobrne, 78 let, Marija KRAJNC iz Celja, 69 let, Marija ČAUŠ iz Celja, 73 let, Anton OREŠNIK iz Šmartnega ob Paki, 85 let, Franc ČESNIK iz Velenja, 78 let, Anton KO-RUN iz Šmarja pri Jelšah, 71 let, Jožefa DREV iz Velenja, 79 let.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Po kratki bolezni je v 61. letu starosti tiho in mirno zaspal naš dragi
MIRKO RAITMAIER
s Ceste Kozjanskega odreda 11 a, Šentjur
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in kolektivu Cinkarne Celje ter sodelavcem Klime Celje, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, denarne prispevke, nam izražali sožalja in nam v težkih trenutkih slovesa nesebično stali ob strani. Iskrena hvala pogrebni službi Zagajšek, g. župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred, pevcem Idila za lepo odpete žalostinke in govorniku g. Zidov-niku za lep govor. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Cvetka in hči Mojca z družino
ZARADI obnove objekta zelo ugodno prodamo zračno suhe deske in plohe bukve, hruške, javorja, hrasta, parje-nega oreha in bukve ter deske lipe in češnje. Telefon 040 211-346. p ZLOŽLJIVO kolo, 20-colsko, popolnoma novo, s 6 prestavami in vso pripadajočo opremo, ugodno prodam. Telefon 041 277-376.	1851
DVE jeklenki za plin, 10 kg, ugodno prodam. Telefon 041 277-376. 1852 CISTERNO za gnojnico 2.200 l, rabljeno, in 12 m3 desk, debelina 2 cm, ugodno prodam. Telefon 041 973-447. p
79-LETNI vdovec, preskrbljen, iskren in pošten, želi spoznati vdovo, staro okrog 70 let, za prijateljstvo in kasnejše življenje. Telefon 031 600-620.1823
MOŠKI, 46 pomladi, podjetnik, 174, nekadilec, vabi na sadno kupo prijetno žensko. Zaželena vegetarijanka. Telefon 041 843-364.	p 45-LETNI samohranilec želi vzpostaviti razmerje z žensko brez otrok. Telefon 041 240-403. 1848
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo - pomoč na domu starejšim, čiščenje, varstvo otrok, itd. Telefon 031 264-071.	1837
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n KLAPA iz Celja išče basista. Telefon 041 474-923.	1735
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, dela na kanalizacijskih sistemih, tlakovanja, izkope ... GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. Telefon 051 377-900.	1811
vedeževanje in astrologija
-
pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 9 www.astrocente
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
E IN PRIIMEK:
LICA:
NAROČILNICA NAROČILNICA
NAROČILNICA
RAJ:
ATUM ROJSTVA:
aročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
\V
ODPIS:
&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 69 let
novi tednik
n
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK C IN E KATEGORIJE, MEDNARODNI PREVOZI - M/Ž; VOZNIK, MEDNARODNA ŠPEDICIJA, NEDOLOČEN ČAS, 1.7.2014; PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 3212 VOJNIK
VOZNIK TOVORNJAKA-STROJNIK TGM -M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ TOVORA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM TRANSPORTU, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA, ZAVAROVANJE TOVORA... PREVOZI SE VEČINOMA OPRAVLJAJO V NEMČIJO IN BENELUX, NEDOLOČEN ČAS, 28.6.2014; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK VOZNIK
SEVISER WC-KABIN, VOZNIK - SERVISER WC KABIN - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, ČISTI IN VZDRŽUJE WC KABINE NA TERENU IN V SKLADIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2014; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA DELAVEC ZA PREPROSTA DELA V PROIZVODNJI KOVIN IN KOVINSKIH IZDELKOV
PROIZVODNI DELAVEC KOVINARSKE PROIZVODNJE - M/Ž; - NATANČNO IZVAJANJE RAZREZA CEVI, STROJNI IZSEK LUKENJ RAZLIČNIH DIMENZIJ, SESTAVA IZDELKOV PO NAČRTIH, STROJNO IN ROČNO IZVAJANJE BRUŠENJA IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 30.6.2014; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 5, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE OPERATER NA CNC-STROJU
LESARSTVO, "CNC OPERATER, NA LESNO OBDELOVALNEM STROJU - M/Ž; RAZREZ IVERALA, OBDELAVA IVERNIH PLOŠČ, KOMI-SIONIRANJE, ROBLJENJE ABS TRAKOV"; NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2014; MAGLES KOVINSKA IN LESNA GALANTERIJA TEODOR BRANCE S.P., ARCLIN 33, 3211 ŠKOFJA VAS ELEKTROMONTER
ELEKTRIČAR - M/Ž; DELO V TUJINI - AV-TOINDUSTRIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.7.2014; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
DELOVODJA GRADBENIŠTVA
DELOVODJA - DELO SE IZVAJA V NEMČIJI -M/Ž; VODENJE IN DELO NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS PRAVNIK
PRAVNIK ZA INSOLVEČNE POSTOPKE - M/Ž; -PREGLED POSLOVANJA IN UGOTOVITEV PREMOŽENJSKEGA STANJA INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA; NADZIRANJE NAD POSLOVANJEM INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA, POMOČ PRI PREIZKUSU TERJATEV; SESTAVA POROČIL O POTEKU STEČAJNEGA POSTOPKA/POSLOVANJU DOLŽNIKA; OPRAVILA POVEZANA Z UNOVČEVANJEM STEČAJNE MASE; UREJANJE DRUGIH PRAVNOPOSLOVNIH RAZMERIJ INSOL-
VENTNIH DOLŽNIKOV; DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 28.6.2014; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.O., PLINARNIŠKA ULICA 4, 3000 CELJE PRAVNI STROKOVNJAKI, D. N.
PRAVNIK ZA INSOLVENČNE POSTOPKE -M/Ž; PREGLED POSLOVANJA IN UGOTOVITEV PREMOŽENJSKEGA STANJA INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA; NADZIRANJE NAD POSLOVANJEM INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA; POMOČ PRI PREIZKUSU TERJATEV; SAMOSTOJNA SESTAVA POROČIL O POTEKU STEČAJNEGA POSTOPKA/ POSLOVANJU DOLŽNIKA; OPRAVILA POVEZANA Z UNOVČEVANJEM STEČAJNE MASE; UREJANJE DRUGIH PRAVNOPOSLOVNIH RAZMERIJ INSOLVENTNIH DOLŽNIKOV; DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 30.6.2014; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.O., PLINARNIŠKA ULICA 4, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
(BOLJ ZAHTEVNA DELA), SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - PRIPRAVNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE DELA BOLNIČARK, STREŽNIC IN SERVIRK, IZVAJANJE OSNOVNE (UMIVANJE IN KOPANJE STANOVALCEV, POMOČ PRI OBLAČENJU) IN POSEBNE ZDRAVSTVENE NEGE IN PATRONAŽE, IZVAJANJE MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV PO NAROČILU VMS ALI ZDRAVNIKA, UKREPANJE V PRIMERU POSLABŠANJA ZDRAVSTVENEGA STANJA STANOVALCEV - PRVA POMOČ IN PRENOS INFORMACIJ NADREJENIM ODGOVORNIM ZDRAVSTVENIM DELAVCEM, SODELOVANJE PRI RAZDELJEVANJU HRANE IN HRANJENJU, SKRB ZA PRIMERNO HIDRACIJO, NADZOR NAD DIETAMI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.7.2014; DEOS, D.D.; PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD
UE SLOVENSKE KONJICE
UPRAVLJAVEC PROCESNIH STROJEV ZA TOPLOTNO OBDELAVO KOVIN
DELAVEC V PROIZVODNJI (M/Ž) - M/Ž; DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH, OPRAVLJANJE PREVOZOV Z VILIČARJEM, OBREZOVANJE, PREBIJANJE IN KALIBRIRANJE PROIZVODOV, DELO NA BRUSILNIH STROJIH IN STROJIH ZA OBREZOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV, MONTAŽA, DEMONTAŽA IN BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, TEKOČE VZDRŽEVANJE DELOVNIH STROJEV IN PRIPRAV, NOTRANJI TRANSPORT NAREZKOV, POLIZDELKOV, ORODIJ ... , DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 1.7.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE TEHNOLOG STROJNIŠTVA
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJ NOVIH IZDELKOV NA PODROČJU PLASTIČNIH PROFILOV PRIDOBIVANJE IDEJ IN ODDAJANJE INICIATIV ZA NOVE PROJEKTE VPELJAVA NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV NA PODROČJU DODELAVE PROFILOV ISKANJE USTREZNIH PONUDB IN POGAJANJE Z DOBAVITELJI SODELOVANJE PRI OPERATIVNI VPELJAVI PROJEKTOV FINANČNO VREDNOTENJE PROJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 3.7.2014; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ZOBOZDRAVNIK
ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; PROTETIČNA IN KONZERVATIVNA DELA V MLAD.ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2014; SANIDENT STORITVENO PODJETJE, D.O.O., KOVAŠKA CESTA 25 B, 3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 28.6.2014; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR
INŽENIR STROJNIŠTVA
INŽENIR STROJNIŠTVA - M/Ž; DELO V OPERATIVNI IN TEHNOLOŠKI PRIPRAVI DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 09.07.2014, KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9, 3223 LOKA PRI ŽUSMU
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
AVTOKLEPAR
KAROSERIST - M/Ž; MONTAŽE, DEMONTA-ŽE IN SERVISIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA--BY-RUS-KZ+EU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.7.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA - M/Ž; TRŽENJE OGALSNEGA PROSTORA NA JEDILNIH PODLOGAH PO VSEJ SLOVENIJI, DELO POTEKA PO REGIJAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2014; MODEX, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CVETLIČNI HRIB 17, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTROMONTA-ŽNA DELA NA TERENU TUJINA (NEMČIJA), MONTAŽA INDUSTRIJSKIH POGONOV IN POSTROJENJ, AVTOMATIZACIJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 7.7.2014; EPROMCOM AVTOMATIZACIJA IN INŽENIRING INDUSTRIJSKIH PROCESOV ZORAN MARINOVIČ S.P., KERSNIKOVA CESTA 1, 3320 VELENJE MIZARJI IPD.
SAMOSTOJNI MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNI MIZAR ZA OPRAVLJANJE VSEH MIZARSKIH DEL V DELAVNICI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.7.2014; ELGO INTERNACIO-NAL, ORGANIZACIJA PRIREDITEV, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE
UEŽALEC
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA
MONTER V AVSTRIJI - M/Ž; MONTAŽA OKEN, VRAT IN STEKLENIH FASAD. NEDOLOČEN ČAS, 18.7.2014; CELOTNE INFORMACIJSKE REŠITVE, PARKETARSTVO, ALEKSANDER LESJAK S.P., PONGRAC 101 C, 3302 GRIŽE MONTER KMETIJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH STROJEV
SERVISER OZ.MONTER - M/Ž; SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV IN STROJNE OPREME V ŽIVILSKI INDUSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 4.7.2014; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC
INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV
STROJNI IN VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI MONTER HIŠNIH STROJNIH IN VODOVODNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 17.7.2014; TEHNODOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.O.O., PARIŽLJE 12 A, 3314 BRASLOVČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.7.2014; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD KADROVSKI MENEDŽER
KADROVSKI MANAGER - M/Ž; UREJANJE DOKUMENTACIJE V ZVEZI Z DELAVCI., NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2014; GOMIVA STORITVENO PODJETJE D.O.O., POT NA TOPLICE 18, 3313 POLZELA
Spored od 26. 6. do 2. 7.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Grace Monaška - biografska drama
ponedeljek: 18.00 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05 sobota, nedelja: 14.00, 16.05 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina, 3D
sobota, nedelja: 14.50 Kako izuriti svojega zmaja 2
-	animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.15 sobota, nedelja: 15.00, 16.30, 17.15
Kako izuriti svojega zmaja 2
-	animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.10 sobota, nedelja: 14.30, 16.00, 18.10
Kako ne umreti na Zahodu -
komični vestern četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.00, 20.20 ponedeljek: 18.40, 20.20 Maščevanje v visokih petah -komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.40 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - domišljijska akcija, triler
od četrtka do srede: 20.15 Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.45 ponedeljek: 20.55 Občudovani - drama od četrtka do srede: 17.00, 19.30 Rio 2 - animirana družinska komična pustolovščina sobota, nedelja: 14.10 Sosedi - komedija od četrtka do srede: 16.00, 21.00 Transformerji: doba izumrtja
-	akcijski domišljijski spektakel od četrtka do srede: 16.40, 17.50, 19.00, 20.00
Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D od četrtka do srede: 16.40 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.35, 20.30, sobota, nedelja: 14.55, 18.35, 20.30
inciro|»ol
ČETRTEK
20.00 Večna ljubimca - romantična drama PETEK
20.00 Večna ljubimca - romantična drama SOBOTA
18.30 in 21.00 Večna ljubimca
- romantična drama NEDELJA
20.00 Večna ljubimca - romantična drama SREDA
20.00 Občudovani - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Lego film - animirana družinska komedija, 3D 18.30 Bekas - mladinska komedija, drama
20.00 Transformerji 4: Doba izumrtja - akcijski spektakel SOBOTA
18.00 Lego film - animirana družinska komedija, 3D 18.30 Bekas - mladinska komedija, drama
20.00 Transformerji 4: Doba izumrtja - akcijski spektakel NEDELJA
16.00 Lego film - animirana družinska komedija, 3D
PRIREDITVE
ČETRTEK, 26. 6.
12.00 Središče mesta Celje PUMefekt
predstavitev letne izdaje časopisa
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno-zgodovinska zbirka
javno vodstvo 17.00 Osrednja knjižnica Celje
Uvod v semiotiko
predava dr. Dušan Rutar
18.00 Sejna dvorana Občine Šentjur
Žene me kreativnost
predavanje dr. Vesne Vuk Godina
18.00 Mestna plaža Celje
Ustvarjalna delavnica
ustvarjanje ob pomoči animatorke
19.00 Erotična galerija Račka
Grda Račka, zbudi se!
odprtje erotične zbirke Grda Račka in performans Urše Vidic in Janeza Vidriha
19.30 Narodni dom Celje
Mešani pevski zbor Orfej Celje
jubilejni koncert ob 10. obletnici delovanja
19.30 Dom kulture Velenje
Umro od smijeha (Umrl od smeha)
tragikomedija v bosanskem jeziku; Gradski teatar Srebrenik, BiH
20.00 Vodni stolp Celje_
Big band orkester Žabe
koncert; gostje: Alenka Godec, Sandra Feketija, Amadea Begovič
20.00 Atrij Majolke, Stari pisker, Mohorjev atrij, Atrij v umetniški četrti
Vesperae musicae: Atrium
koncert; Špela Mastnak
-	vibrafon, Melanija Pintar - flavta, Anja Četnik Videmšek - violina, Kristina Ramšak Špilar
-	viola, Tomaž Adamič
-	klarinet, Miha Firšt -kontrabas
20.00 Vila Monet Laško_
Blue String Trio
koncert
PETEK, 27. 6.
16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Praznik KS Trnovlje -Celje: osrednja prireditev
kulturni program, podelitev priznanj in srečanje starejših krajanov 16.00 Mestni trg Šentjur
Žene me kreativnost
festival
19.00 Dvorana Celjske kulturnice Mravljica - Tihožitje 2014
odprtje razstave
19.30 Športna dvorana Prebold Slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Maja Založnik s skupino
kulturni galop
18.00 Transformerji 4: Doba izumrtja - akcijski spektakel 19.00 Bekas - mladinska komedija, drama
20.45 Ugrabitev - psihološki triler
Ploščad ob Domu kulture Velenje: Zvezde pod zvezdami (brezplačne filmske projekcije) PONEDELJEK
21.30 Philomena - komična drama
20.00 Krekov trg Celje_
Maboul Distrosion: Kuhinja (Francija)
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
20.00 Nadžupnijska cerkev sv. Martina Laško Celjski godalni orkester
koncert; solista: violončelista Aleksander Kuzmanovski in Katarina Majcen
21.00 Branibor club Celje
Nina Pušlar z bandom
koncert
21.00 Vodni stolp_
Rockerska zasedba Bo
koncert
21.00 Pred Domom kulture Velenje Brencl banda
koncert glasbene skupine ob začetku poletnih kulturnih prireditev
21.00 eMCe plac Velenje_
Black metal: Cvinger, Kholn, Snogg
koncert
SOBOTA, 28. 6.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca
10.00 Na trgu pred Mestnim kinom Metropol
Petra Nartnik: delavnica izdelovanja škratovskih klobukov
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
10.00 Pilštanj_
Prangerjada - ob dnevu ljubiteljske kulture
sprejem grajske gospode, srednjeveška tržnica, predstavitev »prangerskih« krajev s sojenjem...
10.30 Glavni trg Celje_
Endvatri: Pot v Tadam (Slovenija/ZDA)
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
10.30 Galerija Velenje_
Glava dol - noge gor
sobotne lutkarije, Aeiou, gledališče za dojenčke in malčke
11.00 Galerija Volk Celje_
Celjske poletne vedute 2014 XVI. poletnega slikarskega ex-tempora
odprtje razstave od 15.00 letno gledališče Limberg Griže
Večer samurajev
prikaz japonske kulture, japonskih borilnih veščin in mečevanja, glasbeni večer; častni gost Dejan Zavec
18.00 Mestno središče Celja Faber Teater: Parada (Italija)
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica 19.30 Krekov trg Celje
Kam Hram: ljubezenska blesologija (Hrvaška)
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
18.30 Pri gasilskem domu Trnovlje - Celje 90. obletnica PGD Trnovlje - Celje
osrednja slovesnost in družabno srečanje ob zvokih ansambla Unikat
20.00 Grad Podsreda_
Tilen Pusar
kitarski koncert
20.00 Pri Aninem domu v Preboldu
Koncert ob dnevu državnosti
VODNIK
29
20.00 Vila Monet Laško_
Cello&Cello
Aleksander Kuzmanovski in Katarina Majcen, violončelo
20.30 Terasa Hotela Evropa
Salonski orkester Lucky & The pipes
koncert
21.21 Pred Domom kulture Velenje Most
avtorski glasbeno-multimedijski projekt Gorana Bojčevskega in Staneta Špegla
21.30 Mestni kino Metropol
San-San teater: Oblačno (Ukrajina)
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
NEDELJA, 29. 6.
10.00 Pred Kartuzijo Jurklošter
Godalkanje z Bojanom Cvetrežnikom
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
11.00 Mestna plaža Celje
Šugla: Romeo in Julija
mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica
20.00 eMCe plac Velenje Skupina Tretji tir
džez koncert 20.00 Dom sv. Jožefa Celje
Citrarski seminar
nastop mentorjev in udeležencev
PONEDELJEK, 30. 6.
10.00 Galerija Velenje_
Počitniške likovne delavnice vodi Urška Mazej 12.00 Dvorana Glasbene šole Laško-Radeče v Laškem Koncert udeležencev mojstrskega tečaja prof. H. Fistra in prof. M. Mlejnika
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Dvorana Glasbene šole Laško-Radeče v Laškem
Udeleženci poletne šole violine, viole in violončela zaključni koncert udeležencev
20.00 Dom sv. Jožefa Celje Citrarski seminar
nastop mentorjev in udeležencev
TOREK, 1. 7.
18.00 Mestna plaža Celje Pikin rojstni dan
glasbeno animirana predstava za otroke
18.00 Stari grad Celje_
Mogočna drevesa Celja in okolice
odprtje fotografske razstave Francija Horvata
18.00 Dom sv. Jožefa Celje Zaključni koncert citrarskega seminarja
nastop manjših komornih skupin in citrarskega orkestra
SREDA, 2. 7.
10.00 Knjižnica Velenje Rišemo s Pečem
risarska delavnica z ilustratorjem Petrom Groznikom - Pečem 19.19 Knjižnica Velenje
Obvladovanje stresa za telebane
predavanje Adila Huselje
20.30 Vodni stolp Celje_
Crossover
glasbeno vizualni spektakel 20.30 Atrij velenjskega gradu
Neca Falk - Od daleč
koncert
Društva vabijo
PETEK, 27. 6.
Ribnik Vrbje
jezdenje ponijev
SOBOTA, 28. 6.
8.00 Ploščad Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
v II. nadstropju knjižnice Od 1. 7. do 29.8.2014
Razstava o zgodovini Godbe na pihala Laško v sodelovanju z Muzejem Laško in laško pihalno godbo
v I. nadstropju knjižnice Od 1. 7. do 31.7.2014
Mandale; razstava slušateljic Univerze za tretje življenjsko obdobje pod vodstvom mentorice Irene Jarc
kavarna Miško Knjižko Petek, 4. julija, ob 19. uri
Glasbeni večer z Maticem Doklerjem
knjižnica pri Miški Knjižku
od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija 2014, od 10. ure do 11.30
LIKOVNE POČITNIŠKE USTVARJALNICE za otroke, starše, babice in dedke. Delavnice bo vodila likovnica Stanka Hojnik. Vstop prost! Več informacij na telefonu 03 426 17 66. Vabljeni!
9.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
9.00 Staro Velenje_
Rokodelska tržnica
zabavni program, predstavitev ter prodaja izdelkov domače obrti
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
16.00 Top fit Celje_
Top-fit poletni vrt: igre brez meja za otroke
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje jezdenje ponijev
19.00 Top fit Celje_
Top-fit poletni vrt: igre brez meja za odrasle
20.00 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Odprtje razstave ročnih del
Društvo kmetic Ajda
21.00 Dom II: slovenskega tabora Žalec
13. izbor za Smaragdno kraljico
turistično kulturno društvo Levec
NEDELJA, 29. 6.
7.00 Bistrica ob Sotli, pred občinsko stavbo
Petrov sejem
raznolika sejemska ponudba in obsejemsko dogajanje
10.00 Velenjski grad_
Srednjeveški dan
srednjeveška tržnica in predstavitev srednjeveških običajev
15.00 Domačija Žuraj na Križan Vrhu_
Srečanje ljudskih pevcev in godcev pod staro lipo
Kulturno društvo Bistrica ob Sotli
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
21.00 Rimska cesta v Šempetru Film pod zvezdami
Podmladek Turističnega društva Šempeter
PONEDELJEK, 30. 6.
14.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
TOREK, 1. 7.
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Legende o glini
poletje na travniku -torkove igrarije
10.00 do 16.00 Vila Mojca Velenje
Poletne počitnice v Vili Mojca
spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice; od ponedeljka do petka
16.00 Park pred Gimnazijo Velenje
Chill out
park s5 dogaja
18.00 Osrednja jasa Mestnega parka Celje
Joga v parku
18.00 Otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavne urice za otroke, od ponedeljka do petka
SREDA, 2. 7.
16.00 Park pred Gimnazijo Velenje
Elektronika Kogo
park s5 dogaja
Razstave
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Irene Čebular, Perilo, korzeti in krinoline 19. stoletja, do 1. 7.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Marka Požlepa -Stranger than paradice, do 24. 8.
Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12.
Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec: razstava Francija Černelča Friderik in Veronika, ujeti mit v steklu, do 30. 6.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Goool, zbirke nogometnih dresov Milana Rajtma-jerja in Tilna Zupanca, do 1. 9.
Likovni salon Celje: razstava Tomaža Milača, do 24. 8.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Solunska fronta v objektivu vojnega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovica, do 15. 7.
Osrednja knjižnica Celje: razstava raziskovalnih nalog Mladi za Celje, do 30. 6.; razstava fotografij Francija Horvata, do 30. 6.
Galerija AQ Celje: fotografska razstava Slavice Isovske, do 10. 7.
Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica
Dom sv. Jožefa Celje: zgodovinska razstava Goreči škof (pregled in življenje nadškofa Vovka) do 31. 7.
Atelje Tomaža Črneja na Okopih: razstava Tri izložbe, do 25. 8.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Motoristov dnevnik Brigite Ko-kič, do 4. 7.
Galerija Mercator centra Celje: razstava ilustracij Mladena Melanška, do 8. 7.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec: fotografska razstava Kje so tiste mejnice, k' so včasih bile, do 30. 6.
Galerija Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del ljubiteljskih likovnikov iz Laškega, do 30. 6.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9.
Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica
Jakijeva hiša Galerija Nazarje: prodajna razstava likovnih del Umetniki za Karitas, do 30. 6.
Grad Podsreda: razstava Arteist Jerce Šantej, do 13. 6.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-
O 70
Kolesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini
' * ' jt^Hpv' i"	■	* rw^v"^
Nedelja, 29. junij 2014, ob 8. uri,
start in cilj pred Hotelom Žalec
„,.. Priiavnina 10 EUR
jjggj (uporabilo darilo. ^gtj
, milini"!''
okrcpčila ob poti in malica na cilju)
50 km tki lau pot: Žalec, Vrbje. Prebold, Kaplja vas. Grajska vas. Tabor, Vransko, Pud vrh. Braslovče, Potok, | Zg, {injšovljc. Gotovlje. Predviden čas 3 ure.
Informacije: TIC Žalec, 03 711) »4 34
ZKŠT ŽALEC. Aškerčeva 9 a. 3310 Žalec, www.2kst-zalec.si
storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice
Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje -Center.
Zaupate nam že
—69 let-
a
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Markize
Markize so nepogrešljiv dodatek, ko želite zunanje površine izkoristiti za prijetno in udobno bivanje. Različne vrste markiz omogočajo pokrivanje manjših nadstreškov, balkonov, velikih teras, gostinskih vrtov in pergol. Markize se v našem prostoru pojavljajo predvsem kot nadstrešek izložb in podobnih poslovnih prostorov, čeprav so namenjene tudi stanovanjski gradnji.
Markize so v veliki meri izpostavljene vremenskih vplivom, zato je kvaliteta vdelanih materialov velikega pomena za obstojnost in uporabnost senčila. Pri izbiri markize je treba upoštevati, katere površine se senčijo, kakšna sta širina in izteg markize (velikosti je treba prilagoditi moč konstrukcije) in kakšna je nosilna podlaga.
Vzdrževanje
Da vam bodo služile kar najdlje, morate upoštevati nekaj nasvetov za vzdrževanje markiz. Z rednim vzdrževanjem boste podaljšali njihovo življenjsko dobo in se izognili stroškom, ki bi nastali, če bi morali naročiti popravilo. Nekaj preprostih nasvetov za vzdrževanje markiz:
-	zvijte markizo ob dežju, sneženju in močnem vetru,
-	majhne razpoke ali luknje zakrpajte takoj, da se ne razširijo,
-	kovinske dele občasno preglejte in prebarvajte, če je potrebno,
-	madeže na markizah redno čistite, uporabite mehko krpo ali blaga čistila, če je potrebno,
-	zgornjo stran občasno pomijte z čisto vodo,
-	spodnjo stran preprosto očistite z hišnim omelom.
Kaj jim škodi
Markize imajo dolgo življenjsko dobo, vendar upoštevajte tudi nekaj stvari, ki lahko na dolgi rok škodijo vašim markizam:
-	ne imejte rastlin, kot so trta in grmičevje, blizu markize. Številne rasdine vsebujejo kislino, ki jim lahko škodi.
-	ne zvijajte markiz ob nizkih temperaturah in ko so mokre, vlaga lahko povzroči lise na platnu,
-	ne čistite jih z močnimi kemičnimi sredstvi ali grobimi krtačami,
-	ne postavljajte virov toplote, kot so plinski grelniki, žari, blizu platna markiz,
-	madeže od zemlje, ptičjih iztrebkov in listov skušajte čim prej odstraniti.
Pri markizah bodite še posebej pozorni na obstojnost in stabilnost, ti lastnosti sta nujno potrebni sicer lahko markize zaradi moči vetra v kratkem času izgubijo obliko, kar povzroči nadležne šklepetajoče zvoke.
Vrste markiz
Med markizami ločimo okenske in kasetne markize.
Okenske potekajo navpično na stranskih vodilnih tračnicah. Iztezne markize imajo neposredno podnapenjavo iztezne sklepne roke. Na voljo so do širine 10 metrov, maksimalen doseg pa znaša 4 metre.
Pri kasetnih markizah z izteznimi rokami se mehanika in napenjava nahajata v enem profilu. Tako je zvita markiza bolj zaščitena pred vlago. Upravljanje z markizami lahko poteka mehansko s pomočjo ročice ali pa električno. Električno upravljanje ima to prednost, da lahko mehanizem spojite z detektorjem za veter, tako da se markiza pri močnem vetru samodejno zvije.
gSS Če želite oglaševati
\ v rubriki TAP) Vsi naši mojstri, 1	pokličite:
-^fo31 692-860
VSI NAŠI MOJSTRI
31
1
harmoni jadoma
' '____S salon opreme in storitue
Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, siikopieskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic
-10% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 I 031 311 640 | info@iarmonijadoma.si
E: tesarstvo.napotnik@gmail.com W: www.tesarstvo-napotnik.si
d o m o f i n
-GSM: 041 756 668-
-tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo
- montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
_yP
2m strešnih cevi UAM PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.

10 EVROV VAM PODARIMO
za pregled vozila pred dopustom

CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
JgJJ, lOPRANIEZASTON
r	^
BsTnoapinsiiKd
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
ujujui.strojepLastlka.sL
ASFALT
ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 A6FALT.K0VAC@SI0L.NET
Z vami že 20 LET.
nnTTnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UULI I NAPELJAV M SANACIJA KOPAWIC
nSTALACIIE VERHOVŠEK d.o.o. Piožlnska vas 34/d. Štoie, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EI/ROI/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<PTIKK
MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
* 10% popust* ob nakupu y^- * korekcijskih in sončnih očal

Anton Ravničan s.p.
TRŽNICA ZREČE, Cesta na Roglo 11 J, tel.: 03 752 04 96 fax: 03 752 04 97, GSM: 041 856 575
32
ZANIMIVOSTI

Pozdrav soncu
Pohod ob začetku poletja - Celjski Stonehenge
21. junij je najdaljši dan v letu, noč pred začetkom dneva pa je najkrajša. Dan, ko se zgodi sončev obrat - poletni solsticij - naznanja začetek koledarskega poletja, imenujemo pa ga tudi kres.
Skupina mladih Celjanov je že peto leto zapored začetek najdaljšega dne v letu zaznamovala s pohodom v hribe, družbo sta jim delali tudi psički. Pretekla leta so se vzpenjali na Šmarno goro, tokrat pa so se odločili za doseganje domačih vrhov. Dnevno svetlobo so zaradi zgodnje ure morali nadomestiti z naglavnimi svetilkami, s katerimi so se na pot podali ob 4. uri zjutraj in vrh Kislice dosegli še pred sončnim vzhodom. Rojstvo prvega poletnega dne so pričakali 994 metrov nad Vojnikom nasproti Konjiške gore, kamor so se vzpenjali pol ure in ob 5:11 pričakali prvi poletni sončni vzhod. Z vrha Kislice, ki ima vpisno skrinjico in žig, je lep razgled na Celjsko kotlino, pogled pa je ob jasnem jutru segal do Boča, Mrzlice, Kuma in dela Kamniško-Savinjskih Alp.
Sončev obrat je tisti trenutek v letu, ko je sonce ob poldnevu najviše na nebu in se njegovo potovanje obrne. Do poletnega solsticija namreč vzhaja vsak dan bolj proti severu, od tega dne proti zimskemu solsticiju pa čedalje bolj proti jugu. Poletni solsticij je 20. ali 21. junija.
ANJA KOVACIC Foto: JURE TISELJ, AK
V Wiltshiru v Veliki Britaniji se je ob starodavnem svetišču Stonehengeu zbralo na tisoče novodobnih druidov in drugih ljubiteljev skupinskih dogodkov, ki so poletni sončev obrat praznovali tudi s plesom ob ljudski glasbi.
Tradicionalni vzpon se imenuje Pozdrav poletju. Tako ga je poimenoval njegov idejni vodja Matej Huš: »To smo s sošolci iz osnovne šole počeli že pred 15 leti, a v veliko manjši zasedbi - Sanjin Uležic, Alen Sevšek in jaz - zadeva pa je nato samo rasla, tako da nas je zdaj vedno več udeležencev poletnega izziva.«
FOTO TEDNA
Moj dežnik je lahko tudi ... senčnik!
Foto: GrupA
Dobili smo se v mestu
strani 38-39
NOVI TEDNIK
^^^^^■»Sprehod« po
Zgodbe s Celjskega zjiciH
Št. 26 & 26. 6. 2014
PORTRET
stran 40
»Srečna sem, če so srečni drugi«
Študirati želi medicino, da bo lahko pomagala drugim
»Grozno je. Devet let sem bila tu, zdaj pa naenkrat ne bo več teh prijaznih učiteljev, hodnikov, ki sem se jih tako navadila, in sošolcev. Bili smo super razred, odlično smo se razumeli,« nad odhodom iz osnovne šole ni najbolj navdušena Meliha.
Meliha Imamovic, najboljša učenka Osnovne šole Hudinja v letošnjem šolskem letu. Zelo aktivna na vseh področjih, marljiva, zaradi lepega odnosa do sošolcev zelo priljubljena, skromna in pozitivna deveto-šolka, ki je zadnje leto v osnovnošolskih klopeh predsedovala tako šolski skupnosti kot svojemu 9.b-razredu. »Zelo prepričljivo je zasedla prvo mesto,« je povedal ravnatelj šole Jože Berk. Pojasnil je še, da bo kot najuspešnejša učenka te generacije devetošolcev zapisana tudi v zlati knjigi - seznamu najboljših.«
Vsa nasmejana me je pričakala na šolskem dvorišču, kjer se je devet let srečevala s sošolci in z ostalimi vrstniki, ponosno odprla šolske duri in me odpeljala v posebno sobo za razgovore, kjer sva prijetno poklepetali o njenih dosežkih, sanjah, uspehih, željah in njej sami, ki jo zanima prav vse.
Željna potovanj
»Kljub obveznostim in sodelovanju na tekmovanjih, sem se v šoli počutila odlično. Ogromno srečo imam, da sem lahko obiskovala to šolo,« pove 16-letna odličnjakinja, ki se je iz Bosne in Hercegovine preselila v Slovenijo. »Ko sem se v prvem razredu pridružila sošolcem, so potrebovali nekaj časa, da so se navadili name. Zdaj pa smo vsi prijatelji,« opisuje. Rada namreč spoznava nove kulture, odkriva različne načine življenja in potuje. »Obiskati želim čim več krajev na svetu!« mi odločno zaupa svoje sanje. Veliko so potovali tudi s šolo, najbolj se ji je v spomin vtisnilo potovanje v London. Vedno so se zabavali, pripoveduje, medtem ko svoje sanjske destinacije še nima, želi si le potovanj.
Radovedna
Zanima jo vse. Ko sem jo vprašala, kateri je bil njen najljubši predmet, je z nasmehom odvrnila: »Joj, to je težko vprašanje. Vse me zanima in vsi predmeti so bili zanimivi. V vsem sem našla zanimive podatke. Kljub temu da se je morda drugim zdelo nepomembno.« Šport jo zanima, a ga najraje gleda po televiziji. Uživa ob gledanju košarke in nogometa, spremlja tudi svetovno prvenstvo v Braziliji, na katerem navija za Nemčijo. »Zaradi Manuela Neuerja, Thomasa Müllerja in Mesuta Özila. Neuer je odličen vratar, z ekipo igra tudi izven gola. Ne stoji sam zase in zna zaigrati skupaj s svojo ekipo.« Privlačijo jo tradicionalne azijske borilne veščine, o katerih veliko bere, občasno, ko ji čas dopušča, si ogleda tudi kakšno borbo. »Borilne veščine so ohranile tradicijo in sporočajo mnogo uporabnih informacij.«
Ponosna na priznanja
Učitelji v šoli pomagajo vsem in jih podpirajo pri udeležbi na tekmovanjih, pohvali odnos med učitelji in učenci. V letošnjem letu je Meliha osvojila zlato priznanje iz znanja geografije, srebrna priznanja iz znanja nemščine, angleščine, biologije in Vesele šole, še več pa je domov prinesla bronastih. A prav na vsako je zelo ponosna. »Četudi sem dobila samo pohvalo za sodelovanje, sem vedela, da sem se na tekmovanju naučila nekaj nove-
Poletje bo izkoristila za sprostitev in odmor pred začetkom novega poglavja v življenju. Vroče poletne dni bo popestrila s sprehodi in z branjem knjig, za katere ji je že zmanjkovalo časa, poleg tega bo več časa poskusila preživeti s starši, saj ji v življenju največ pomenita družina in sreča drugih. »Nekateri pravijo, da sem čudna, a če bi lahko dosegla, da so vsi srečni, zame ne bi bilo lepšega.«
ga,« se pomena znanja in izobrazbe zaveda edinka. Starši je nikoli niso priganjali k učenju in so ji ves čas nudili podporo: »Še tak-
rat, ko sem jima hotela pomagati pri hišnih opravilih, sta mi rekla, naj si odpočijem in si vzamem več časa zase in za šolo.«
Zanima jo medicina
Tuje ji ni niti znanje jezikov. Kolikor ji je čas dopuščal, je obiskovala ure španščine, najbolj pa jo trenutno privlačita japonščina in turščina. Šest let je igrala violino, a se je odločila, da se bo zdaj posvetila šoli, saj se zaveda, da bo na I. gimnaziji v Celju vsekakor težje, kot je bilo do zdaj. Je edina od sošolcev, ki se je vpisala v klasični oddelek, da se bo lahko učila latinščino. »Nameravam študirati medicino, čeprav se še nisem čisto odločila, ali želim postati zdravnica ali kirurginja.« Všeč ji je zamisel o tem, da lahko nekomu reši življenje. »Samo pomagala bi rada,« je skromna najstnica, ki prijatelje težko zavrne, če potrebujejo pomoč. To je tudi eden od razlogov, zakaj jo imajo vsi radi.
Vztrajna
Sošolci bi jo opisali kot tiho dekle, ki veliko ve in se rado druži s prijatelji. Starši bi rekli, da je preveč zaprta vase in da se nerada razkriva. A sama zase najbolje ve. »Nerada veliko govorim. Zastavim si cilj, se ga lotim, ne da bi vsem razlagala o njem. Če gre, gre, če pa ne, pa poiščem nov način, kako ga doseči. Sem vztrajna.« S svojo vztrajnostjo pa je letos odlično povezovala prireditev Idol Hudinje, kjer se predstavljajo glasbeni talenti. »Prvih pet minut me je bilo malo strah. Še nikoli nisem tega počela, potem pa sem se vživela in uživala v vodenju,« dokaže optimistična Meliha, ki je dokazala, da se da vsak cilj doseči z vztrajnostjo in s pogumom.
Verjame v rešitev
S pogumom pa se loteva vsega, kar ji prekriža načrte. Sledi svojemu motu: »Ne glede na to, kako je vse težko in črno, vedno se bo našla svetla točka. Četudi gre vse narobe, vedno se bo iz tega izcimilo nekaj dobrega. Ne obupajte!« svetuje svojim vrstnikom. O stanju, ki pesti mlade, ima zelo globoko mnenje. »Razmere so vedno slabše. Če bi se dalo kaj izboljšati, bi morali sami kaj narediti in ne samo opozarjati na probleme. Treba je najti način, kljub temu da je težko, da sami izboljšamo razmere,« doda. Pravi, da ima občutek, da smo ljudje zatirani, ne vemo prav dobro, kako bi lahko nekaj rešili, poslušamo le okolico in obupamo, ker nas ta pač prepriča, da nič ni mogoče narediti.
Rada »bere resnico«
Veliko časa preživi v šolski in mestni knjižnici. Obožuje trilerje, kriminalke, znanstveno fantastiko, pustolovščino, dobre avtobiografske zgodbe, romane, trenutno bere knjigo Duh časa, napisano po istoimenskem dokumentarnem filmu. »Gre za spletkarstvo in prepletanje sodobnega sveta. Politika, kriminalci in družba se povezujejo in prikazujejo današnjo družbo,« opisuje knjigo. Eden njenih ljubših avtorjev je Charles Dickens, saj v svojih delih opisuje razmere, v katerih je živel, zato si lahko tako laže predstavlja, kako so živeli v njegovih časih. »Ogromno dejstev je krutih. To mi je všeč, ker govori o resnici.«
ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA
34
FOTOREPORTAŽA
Obiskovalce smo tudi letos razveselili s torto velikanko, ki so jo pripravili v Termah Dobrna. Veliko moči so potrebovali fantje, da so jo prinesli na prizorišče, in še več spretnosti, da so narezali dovolj kosov za vse sladkosnede obiskovalce. Na letošnjem Pikniku Katrce smo s ponosom obeležili tudi šestdeseti rojstni dan Radia Celje. Radijska ekipa je svečke upihnila ob pomoči vojniškega župana Bena Podergajsa in si zaželela, da bi Radio Celje zveste poslušalce razveseljeval še vsaj naslednjih šestdeset let.
S Piknikom Katrce obeležili šestdeset let Radia Celje
V nedeljo so vse poti vodile v Vojnik
Tradicionalni Piknik Katrce Radia Celje, s katerim vsako leto ponudimo odlično zabavo ob koncu šolskega leta in nazdravimo poletju, je bil letos še posebej prazničen, saj smo z njim obeležili tudi šestdeset let Radia Celje.
Praznovanje te častitljive obletnice, s kakršno se lahko pohvali le malokateri radio v Sloveniji, je obogatila večtisoč-glava množica obiskovalcev - zvestih poslušalcev, ki nam vsa ta leta stojijo ob strani, nam zaupajo in se veselijo naših uspehov. Eden slednjih je zagotovo Piknik Katrce, s katerim želimo poslušalcem Radia Celje podariti nekaj v zahvalo za njihovo zvestobo.
Prireditev je v osmih letih obiskalo več kot 25 tisoč ljudi, na odru pa se je zvrstilo več kot 170 glasbenih solistov in zabavnih ter narodnozabavnih ansamblov. Tudi tokrat so obiskovalci doživeli pester glasbeni program, veliko mero humorja, bogat je bil tudi spremljevalni program s predstavitvijo električnih avtomobilov, z reševalno akcijo z lavinskimi psi in njihovimi vodniki ter s konjenico, ki je napovedala začetek osmega Piknika Katrce.
Za dobro voljo in odlično zabavo so poskrbeli Veseli svatje, Akordi, ansambel Simona Gajška, Tapravi Faloti, ansambel Lipovšek, Črna mačka, Šepet, Maja Oderlap, poštar Peška, Mladika, Katrca, Mladi upi, gasilec Sašo, Azalea, Vili Re-snik, Jurčki, Nemir, Slavc L. Kovačič, Aplavz, Nalet, Štrajk, Poskočni muzikanti, Vikend, Pegaz in Boštjan Konečnik.
Dobra volja ni pojenjala vse do poznih večernih ur, ko se je končala še ena uspešna zgodba. Če ste Piknik Katrce Radia Celje zamudili, vam poklanjamo nekaj utrinkov in vas vabimo, da spremljate oddajo Katrca na valovih Radia Celje v ponedeljek, 30. junija, ob 19.15, ko bomo povzeli najbolj zanimive trenutke nedeljskega piknika.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: NATAŠA MÜLLER
Z nami so se veselili otroci, družine in tudi tisti, ki že podajajo roko zlati jeseni. Ob razigranih ritmih nastopajočih so marsikoga zasrbele pete.
FOTOREPORTAŽA
35
Voditeljici Klavdiji Winder Pantner je tudi tokrat na odru družbo delal gasilec Sašo, ki je, kot se za gasilca spodobi, tudi poskrbel, da je Klavdija prireditev varno pripeljala do konca.
Poskočni muzikanti niso bili poskočni in razigrani samo na odru, ampak so za zabavo poskrbeli tudi v zaodrju.
Osmi Piknik Katrce je naznanila konjenica. Kobila Ginger iz Konjeniškega kluba Višnja vas, ki jo je jezdila voditeljica prireditve Klavdija Winder Pantner, je pred leti, ko je še tekmovala, veljala za eno najboljših kobil v Sloveniji.
Prava paša za oči je bil prikaz spretnosti lavinskih psov in njihovih vodnikov z mednarodno udeležbo.
Pred odhodom na oder je bilo treba uglasiti inštrumente. Več kot 20 različnih izvajalcev je to uspešno naredilo, saj ni manjkalo dobre glasbe.
Dobra volja in široki nasmehi članov ansambla Vikend - letošnjih zmagovalcev festivala Vurberg - so bili nalezljivi.
36
REPORTAŽA
Muzeji in galerije kot prostori sproščenega druženja
Poletna muzejska noč na celjske ulice, v galerije in muzeje privabila številne obiskovalce
Muzejska noč, ki jo vsako leto praznujemo tretjo soboto v juniju, je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij. Pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine. Osnovni namen projekta je predstaviti ustanove in njihove vsebine kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa.
Letošnje muzejsko dogajanje je v mestu ob Savinji sovpadalo z odprtjem Poletja v Celju, knežjem mestu, kar je bil poleg pestre programske ponudbe, lepega vremena in ljudi, željnih kakovostnega razvedrila, tudi eden od razlogov, da so bili celjske ulice, muzeji in galerije v soboto zvečer polni obiskovalcev.
Sprehod skozi dva tisoč let zgodovine
Uvod tako v pestro muzejsko dogajanje kot v sklop družabno-kulturnih prireditev, ki se bodo v poletnih dneh zvrstile v Celju in njegovi okolici, je bila gle-dališko-glasbena predstava
pri Vodnem stolpu. Celjski kulturniki so se s prepletam gledaliških in glasbenih točk sprehodili skozi najpomembnejše mejnike zgodovine grofov Celjskih. Pisana množica obiskovalcev, od najmlajših do tistih nekoliko starejših, se je nato od Vodnega stolpa sprehodila do ene najbolj prepoznavnih zgradb Celjskih v središču mesta. Že sam pogled na dvorišče Knežjega dvora, kjer danes domuje pokrajinski muzej, je bil veličasten, če k temu dodamo še pre-tanjeno igranje članov Celjskega godalnega orkestra in svetleče starodobnike, ki so letos že peto leto zapored v knežjem mestu zaznamovali Poletno muzejsko noč, ni treba posebej poudarjati, da so se obiskovalci počutili, kot bi se dejansko znašli v katerem od zgodovinskih obdobij. Knežji dvor je namreč znan po tem, da je na enem mestu združena večtisočletna zgodovina, kar vedno znova navdušuje obiskovalce od blizu in daleč in nič drugače ni bilo tudi v soboto. Dvor so grofje Celjski zgradili na mestu, kjer je bila nekoč vstopna cesta v rimsko Ce-
leio. Danes obiskovalec po zaslugi obnovljenega poslopja, v katerem sta prostore dobili obnovljeni stalni razstavi Grofje Celjski in Celeia - mesto pod mestom, spozna razvoj dvatisočletne zgodovine Celja.
Nogometa ne manjka niti v muzeju
Nič manj vrveža ni bilo v Muzeju novejše zgodovine Celje. Na živahno dogajanje za njegovimi zidovi so na vhodu v nekdanji muzej revolucije opozarjali že rdeča preproga, lučke in starodobni motor. Stalne in občasne muzejske razstave, kot so Živeti v Celju, Hermanov brlog in razstava nogometnih dresov Milana Rajtmajerja in Tilna Zupanca, so še posebej oživele s priložnostnim muzejskim programom. Najmlajši so, še preden se je sploh stemnilo, na slikovit način z ogledom gledališke predstave za otroke Lili in ptice pravice v izvedbi gledališke skupine Talija spoznavali pravice in dolžnosti otrok, nogometni navdušenci, ki so se odločili za uvod v nogometni večer obiskati še katerega od muze-
jev, pa niso zamudili javnega vodstva po občasni razstavi @MNZCGOOOL, po kateri je obiskovalce popeljal zbiratelj Tilen Zupanc.
Oblizovali so si prste
Vsi sladkosnedneži so se s Kajo Avberšek in z njenim sladkim performansom vrnili v čas Zofije Hess. Projekt je temeljil na resnični zgodbi Alberta Nobela in njegove ljubimke Sofije Hess, ki je svoj čas živela v celjski Kvartirni hiši. Avberško-va, ki jo sicer poznamo kot oblikovalko, ilustratorko in avtorico stripov, je Hesso-vi, za katero je znano, da je Nobelu zapravila veliko denarja, postavila zanimiv spomenik. Ker je želela, da ta ni sam sebi namen, ga je oblikovala v sladki, čokoladni različici, in sicer v obliki estetske in stilizirane vagine z zlatim klitorisom. Z njo je simbolično opozorila na to znano Celjanko in njen način življenja, ki je bil, kot je pojasnila Avberškova, podoben načinu današnjih žensk, ki denar v ljubezenskem razmerju postavljajo na prvo mesto. Nekoliko resnejše
plati življenja Hessove je bilo mogoče v soboto spoznati v drugih celjskih kulturnih ustanovah. Pred sladkim performansom sta bila namreč v Pokrajinskem muzeju Celje najprej na ogled dokumentarni film Alfred & Sofie, avtorice Majde Širca in režiserke Jasne Hribernik, in v Kvartirni hiši še kratka dramska uprizoritev z naslovom Čajanka Sofije Hess, ki je nastala pod okriljem Turističnega društva Celje.
Od ženskih aktov do potovanj
Poletna muzejska noč je nenazadnje namenjena tudi sodobni umetnosti. Tako so v soboto zaživele tudi celjske galerije, od likovnega salona do galerije Nika Ignjatiča. V Galeriji sodobne umetnosti je celjski slikar Mark Požlep na samostojni razstavi na ogled postavil svoje zadnje tri projekte, katerih osnova je potovanje kot ključni trenutek odzivanja na razpetost med realnostjo in utopijo. Vsi trije projekti so nastajali, kot so se vrstila umetnikova potovanja. Od nakupa in obnove jadrnice, s katero je iz galerije na hrvaški otoček
prepeljal palmo, jo posadil in ji omogočil novo bivanje, do koncertne turneje po republikah bivše Jugoslavije, ko je prepeval priljubljene jugoslovanske pesmi varovancem domov za starejše.
V Likovnem salonu Celje je celjski slikar Tomaž Mi-lač predstavil inštalacijo, v kateri skozi lastno poetiko obravnava nasilje. Inštalacija je sestavljena iz serije slik, predmetov v prostoru in tapet ter je zasnovana kot celota, osrednja pozornost postavitve pa je namenjena Milačevi novi slikarski seriji, na kateri je upodobil klasični slikarski motiv, ženski akt. Tudi Galerija Nika Ignjatiča ni samevala. Celjski slikar Matej Čepin je v njej predstavil razstavo z naslovom Črna raca in Hiša priložnosti: Voodoo. Razstava, ki je razširjena na atrij pred galerijo in kletne prostore, avtorjev atelje ter izbrane izložbe poslovnih objektov na Gosposki in Sta-netovi ulici, predstavlja neviden strah ob travmatičnih trenutkih, ko se ljudje nemočno obrnejo vstran in postanejo soudeleženci obsesije.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Celjska oblikovalka in ilustratorka Kaja Avberšek je zgodbo o Sofiji Hess, celjski ljubimki Alfreda Nobela, nadgradila s sladkimi pralinami, ki so s svojo obliko, oblikovala jih je v obliki vagine in klitorisa, simbolizirale Sofijino življenje.
Celjski slikar Tomaž Milač je v soboto v Likovnem salonu Celje predstavil inštalacijo, sestavljeno iz serije slik, predvsem ženskih aktov, predmetov in tapet. Delo izpostavlja razumevanje moškega pogleda na žensko telo, ki je na eni strani označeno kot predmet osvoboditve, na drugi strani pa je ravno moški pogled vir različnih nasilnih procesov, ki se izražajo predvsem kot vplivi na telesno in čutno doživljanje ženske identitete.
Poltena muzejska noč je številne obiskovalce zvabila tudi v Muzej novejše zgodovine Celje, kjer so stalne in občasne razstave s priložnostnim programom, med drugim tudi s koncertom na muzejskem balkonu.
Člani Celjskega godalnega orkestra z dirigentom Nenadom Firštom na čelu so v soboto zvečer na različnih mestih v Celju poskrbeli za kakovostno klasično glasbo. Ena njihovih postojank je bilo tudi dvorišče Knežjega dvora.
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
37
Dotik večnosti, ki ga prinašata kultura in umetnost, se odraža na vsakem koraku. Številne galerije, muzeji in razstavišča so del kulturnega življenja Dežele Celjske, ki jo spoznavamo v okviru oddaje in reportaž pod imenom Pojdi z menoj.
Naravoslovna delavnica ob slapu Bojanca
Kozjanski park vabi
Kozjanski park, zavarovano območje s statusom regijskega parka, je mozaik predalpskega Posavskega hribovja, gričevja, ravnic ob Sotli in ohranjene narave in bogate kulturne dediščine. Bukovi gozdovi na Orlici, hribovski travniki na Vetrniku in Oslici, stari sadovnjaki na gričevnatih pobočjih, mokrišča ob Sotli, soteske in grape so življenjski prostori številnih rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so tudi mnoge redke ali ogrožene. Posebno značilnost daje kozjanski pokrajini osameli kras, ki se pojavlja z vrtačami, s suhimi dolinami, z izviri, s požiralniki in kraškimi jamami ter z brezni. V ohranjeno naravo je vtkano stoletno delo človeka: mogočni gradovi, prastare cerkve in romarska središča, srednjeveški trgi in značilne kozjanske domačije s skrbno obdelano zemljo.
Visoka stopnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja Natura 2000. Od leta 2010 se območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega rezervata pod zaščito Unesca (program MAB - Man and biosphere, Človek in biosfera). V Kozjanskem parku se ves čas dogaja kaj zanimivega, v poletnem času pa še posebej vabijo na naravoslovne izobraževalne delavnice.
MAVRICA DOŽIVETIJ!
Poletje z Ano v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina že stoletja vabi v objem neokrnjene narave, kjer je oaza zdravja, ki obiskovalcem nudi številne poti in možnosti, hkrati pa Rogaško uvršča med eno najstarejših zdravilišč s skoraj štiristoletno tradicijo. Zdravilišče odlikuje široka in kakovostna ponudba storitev z ekipo vrhunskih in priznanih strokovnjakov Medical centra Rogaška.
Mesto vode, stekla in vina obiskovalce vabi in navdušuje tudi z bogatim kulturnim dogajanjem. Celo leto se v zdraviliškem jedru vrstijo številne prireditve, med katerimi velja izpostaviti Poletje z Ano v Rogaški Slatini, festival Pranger (srečanje pesnikov in literatov), koncerte klasične glasbe v Kristalni dvorani in mnoge druge koncerte glasbenikov. V sklopu prireditev Poletje z Ano v Rogaški Slatini bo do 20. julija v Anini galeriji na ogled razstava Znaki na prtih. Razstava je delna predstavitev velike mednarodne razstave iz leta 1995, ko je dvajset mednarodnih likovnih ustvarjalcev poslikalo večje formate - prte. Razstava je potovala po več
Praznovanja v Šmarju pri Jelšah
Junij je v občini Šmarje pri Jelšah mesec praznovanj, ko v čast občinskemu prazniku pripravijo številne kulturne, športne in druge prireditve. Čeprav jih je večina že bila, je pred nami pester konec tedna. V petek, 27. junija, zvečer bo Klub študentov Šmarske regije in Obsotelja s šmarskim komedijantom Alešem Novakom pripravil večer smeha s stand up komiki na Jelšingradu (Matjaž Javšnik, Gašper Bergant in Admir Baltic). Že dan zatem, 28. junija, bo na Sladki Gori celodnevna prireditev pohod Od gorce do gorce. Letošnji bo že 10. po vrsti, pri čemer bodo organizatorji pripravili skoraj dvajset zanimivih točk, ki bodo pohodnikom krajšale pot. Osrednje postojanke bodo seveda »gorce«, v katerih se bodo
Lepo urejen park v Rogaški Slatini
evropskih državah, v Sloveniji pa je bila predstavljena v štirih galerijah. 4. julija ob 18. uri bo na razgledni terasi v Rogaški Slatini nastop ansambla Slovenski zvoki, dan kasneje ob 20. uri pa v Aninem dvoru zaključek 11. festivala Pranger z ansamblom Pliš in podelitev Stritarjeve nagrade. 7. julija ob 19. uri, ob prazniku občine Rogaška Slatina, bodo v Aninen dvoru odprli slikarsko razstavo Društva ljubiteljev likovne
obiskovalci lahko razvajali ob odličnem vinu in kulinariki.
V nedeljo zvečer ob 19. uri bodo na trgu pred kulturnim
ustvarjalnosti Mavrica z naslovom Od Boča do Sotle, 11. julija bo ob 19. uri v Kulturnem centru Rogaška Slatina odprtje razstave ob 100-obletnici občinske stavbe, ob 20. uri pa bo pod arkadami GH Rogaška v Zdraviliškem parku koncert z Orkestrom Slovenske vojske in Nušo Derenda. 15. julija ob 20. uri prav tako pod arkadami GH Rogaška koncert šansonov in zimzelenih melodij. 22. julija ob 18. uri bo v Anini galeriji odprtje razstave enodnevne-
domom zazvenele melodije Big banda Šmarje pri Jelšah. Prvi julijski konec tedna pa obeta nov cikel koncertov Ro-
ga mednarodnega slikarskega srečanja. 25. julija bodo ob 17. uri v Kulturnem centru Rogaška Slatina pripravili osrednjo prireditev ob prazniku Občine Rogaška Slatina in podelitev občinskih priznanj. Isti dan ob 21. uri bo v Paviljonu Tempel Anin nočni koncert pianistke Katje Sinkovič. Veličasten Anin ples bo 26. julija ob 20. uri v Kristalni dvorana GH Rogaška. Več o dogodkih najdete na spletni strani www. turizem-rogaska.si.
kovega poletja 2014, in sicer s citrarskim večerom priznane slovenske citrarke Irene Zdol-šek. Več informacij: Tic Šmarje pri Jelšah.
Na štartu pohoda Od gorce do gorce
Okusimo dediščino v Rogatcu
X*
V Deželo Celjsko vas vabijo Teo Hrvoje Oršanič, Vlasta Kramperšek Šuc, Anita Čebular, Simona Brglez, Saša Kopinč in Irena Roškar.
Okusimo dediščino je stalni program doživljajskih in učnih prikazov in delavnic domačih obrti ter delovnih opravil vsak četrtek in soboto med 15. in 17. uro v Muzeju na prostem Rogatec. Program temelji na pripovedovanju zgodb, ki nam jih sporoča dediščina. Zasnovan je tako, da lahko te zgodbe pripovedujejo obiskovalci sami: spečejo svoj hlebček kruha, »žuliko«, v črni kuhinji muzejske hiše, se preizkusijo v pletenju in iz ličja izdelajo zapestnico ali jo stkejo na tkalskem glavniku, v plesno-glasbeni delavnici se
naučijo že pozabljenega ljudskega plesa, izdelajo preprosto ljudsko glasbilo in zaigrajo nanj ... Ob delu odkrivajo že zdavnaj odkrite principe, po katerih v osnovi pogosto še dandanes nastajajo materialne dobrine, ki jih vsakodnevno uporabljamo in se nam zdijo samoumevne. Delavnice so vsak četrtek in soboto popoldne brezplačno za posamične obiskovalce in družine z otroki, za skupine pa jih izvajajo kadarkoli po dogovoru. Posamezniki lahko rokodelske delavnice izkoristijo tudi kot učne delavnice, ki so na voljo
enkrat na mesec. Celovit program pod nazivom Okusimo dediščino je kot inovativen kulturno-turistični program
prejel priznanje Slovenske turistične organizacije bronasti sejalec 2010. Več informacij najdete na www.rogatec.si.
Prireditev Likof na taberhi
38
FOTOREPORTAŽA
Dobili smo se v mestu
V petek in soboto celjsko staro mestno jedro oživljali ljubiteljski kulturniki
Dobimo se v mestu je krovno ime prireditve, s kakršnimi so v mestnem marketingu začeli oživljati obnovljene ulice in trge starega mestnega jedra lani septembra med predtekmovalnim delom evropskega košarkarskega prvenstva, ki ga je gostilo tudi knežje mesto.
Znova je bilo živahno decembra, v času Pravljičnega Celja, malo manj posrečen poskus podaljševanja odpiralnega časa mestnih trgovin in lokalov v pozne večerne in nočne ure pa je sledil ob dnevu žena, ko v mestu niso poskrbeli za spremljajoče dogajanje. Slednjega pa je bilo minuli petek in soboto res veliko, saj so dvodnevno dogajanje, ki se je s podaljšanim odpiralnim časom mestnih trgovin in lokalov zavleklo v pozne večerne oziroma nočne ure, dopolnjevale številne prireditve na različnih prizoriščih v mestnem središču. Najbolj v ospredju so bili domači kulturni ustvarjalci, ki jim po besedah predsednika Zveze kulturnih društev Celje Živ-ka Beškovnika ne manjka dobre volje, da bi kaj takšnega ponovili spet septembra.
IS, foto: SHERPA
Že v petek so obiskovalce mesta pred stojnicami s ponudbo Dežele Celjske pozdravili celjski folkloristi.
Otroška predstava v izvedbi gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje za najmlajše pri Vodnem stolpu
Prizor iz baletne predstave Štirje letni časi, ki so ga na glavnem odru na Krekovem trgu odplesale plesalke Baletne šole Tamare Divjak.
FOTOREPORTAŽA
39
Promenadni koncert po Prešernovi in drugih mestnih ulicah so godbeniki končali na Krekovem trgu. Mladi glasbeniki Glasbene šole Celje so se obiskovalcem mesta predstavljali na odru v Stanetovi ulici.
Celjski malčki imajo radi lutke - v petek popoldne so lahko v Celjski kulturnici uživali kar ob dveh predstavah. Najmlajši so premore med predstavami ljubiteljskih kulturnikov izkoristili za igro.
1 \
TV-avanturo bodo plesalci Plesnega foruma Celje premierno uprizorili oktobra, za pokušnjo pa so nekaj slik odplesali že v soboto dopoldne.
Petek, 27. junij do Nedelja, 29. junij
MESTO + MESTNA PLAŽA MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA ANA DESETNICA VABI
Petek, 27. junij
21.00 VODNI STOLP KONCERT: ROCKERSKA ZASEDBA BO
Torek, 1. julij
18.00 MESTNA PLAŽA GLASBENO ANIMIRANA PREDSTAVA ZA OTROKE: PIKIN ROJSTNI DAN
Gostujeta: Sten Vilar, Studio Anima in plesalka Talija
18.00 STARI GRAD CELJE CELJANI CELJANOM: OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »MOGOČNA DREVESA CELJA IN OKOLICE«, FRANCIJA HORVATA.
18.00 - 19.00 OSREDNJA JASA MESTNEGA PARKA CELJE JOGA V PARKU
2014
Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
ZAVOD CELEIACEUE | MS1TM IIBÜMIJJJK UU
Ekskluzivni pokrovitelj v tiskanem mediju:

Pokrovitelji:
I) banka celje
■ VZAJEMNA
Lilekova ulica se je spremenila v ulico tihožitij, cvetlične aranžmaje pa so v barve na platna lovili slikarji v okviru že XII. uličnega slikanja Mravljica.
[^triglav Simbfo
40
REPORTAŽA
»Če zmorem hoditi po žerjavici, zmorem marsikaj«
Večina udeležencev rituala se vrača - Temperatura žerjavice je od 500 do 950 stopinj Celzija
Prvi poletni dan, jasno nebo, sonce je ob koncu najdaljšega dne v letu počasi že izgubljalo svojo moč. Pred staro hišo v Podčetrtku se je zbirala množica ljudi, ki se je ob začetku poletja odločila, da se bo znebila skrbi, se sprostila, nekateri so prišli, da bi ozdraveli, spet drugi, da bi se napolnili z energijo, ki jim jo že več let daje ogenj. Prišli so z vseh koncev Slovenije, dva tudi iz Brazilije, različnih starosti in poklicev, vsi z eno samo skupno željo - da bi prehodili »preprogo« iz žerjavice.
Predavanje o zgodovini hoje po žerjavici, znanstvenih raziskavah o tem, zakaj nas ne opeče, če hodimo po njej, o ritualu in različnih načinih sproščanja pred hojo je vodila Niki Akaša Medvešček. »S predpripravami se notranje nevede sproščamo in to sprostitev poskušam s tehnikami obdržati v posamezniku vsaj do konca rituala. Nekateri udeleženci obdržijo to stanje v sebi za vedno, za nekaj mesecev, samo za en dan, samo za trenutek, različno. Poleg tega na predavanju omenjam tudi znanstvene razlage o zakonih toplotne prevodnosti za vse tiste, ki jim je duhovna vsebina preveč tuja,« pravi Medveščk-ova in pojasni, da je razlag, teorij in resnic o tem ritualu več in da ima lahko vsak svojo.
Ob čakra glasbi smo se 45 minut sproščali in aktivirali delovanje vseh sedmih čaker. Čakre so v filozofiji joge iz hinduizma energetski centri v človeškem telesu. Najpomembnejša je aktivacija tretje čakre, manipure. Nahaja se nekje na sredini podplata na področju solarnega pleksusa, njen simbol pa je ogenj. Z njeno aktivacijo se znebimo strahu pri prečkanju žerjavice, pojasni organizatorka. »Čakre s pomočjo glasbe delujejo brez našega zavestnega vpliva.«
Uresničitev skritih želja
Na bel list papirja smo skrbno napisali svoje želje s točno
I. ' '
Med meditiranjem je pet asistentov, vključno s tistimi, ki so več let pomagali Nikinemu očetu, dolgoletnemu organizatorju hoje po žerjavici Ladislavu Medveščku, iz bukovih drv ustvarilo približno šest metrov dolgo in meter in pol široko preprogo iz žerjavice, na koncu katere so pogrnili še z vodo prepojeno podlago. Med hojo vseh udeležencev so skrbeli, da je bila pot ves čas uravnana in primerna za varno prečkanje.
določenim časom uresničitve in z namenom, brez omenjanja imen, vezane samo na svoje življenje. Z lističi v rokah smo se v temni noči sprehodili na vrh travnate vzpetine nasproti gradu Podčetrtek, kjer smo po ritualu z mojstrico ognja s 54 baklami prižgali kres. V tišini smo odšli nazaj do hiše, kjer smo nadaljevali z nidra jogo, zavestnim sproščanjem oziroma s psihičnim spanjem, ki je trajalo približno eno uro. Mojstrica ognja pravi, da nam ura psihičnega spanja lahko nadomesti tri ure navadnega spanja. »V kolikor prečkaš žerjavico z že premočno ustaljenim prepričanjem, da žerjavica peče, ne slediš navodilom in lahko dobiš opekline druge stopnje,« opozarja.
Auuum, auuum, auuum ...
Ura je bila 1:40, a nihče od nas ni vedel natančno. Popolnoma smo se prepustili njenemu vodenju in ji zaupali svoj čas. Pripravljeni smo bili na veliki korak. Stik z žerjavico. Vseh 54 željnih soočenja z žerjavico je stalo v krogu in z dvignjenimi rokami proti nebu na ves glas
pelo: »Auuuum, auuuum, auuuum ...« S petjem vzdržujemo stanje predanosti, ostanemo brez misli in sproščeni, je povedala mojstrica ognja. Ob ponavljanju petja povezanih črk a, u in m vseh udeležencev hkrati, v sicer različnem ritmu, vibracije zanihajo in zvok postopoma preide v brezzvočje, še dodaja. Obvezen del rituala se je na trenutke zdel silno smešen, po nekaj minutah tudi zelo utrujajoč, a je vse navdal z nenavadno energijo, ki nas je bodrila, naj stopimo na žerjavico. Korak pred »preprogo« sem se ustavila in si po tihem rekla: »Odločila sem se in kadar se odločim, zmorem vse ...« In sem šla.
Nikoli ne glej žerjavice
Gledala sem proti Niki, ki me je čakala na koncu žerjavice. Kljub njenim večkratnim nasvetom, naj ne gledamo navzdol, me je radovednost premamila in sem tik pred koncem pogledala tla pod nogami. Nič pretresljivega, a Niki me je okarala: »Zakaj si pogledala dol?« Pri prvem
v. K.
♦v
ji J linM
:jr . u k n.t v
M tli
Dva in pol kubična metra bukovih drv je ob vžigu 54 bakel začelo goreti. »Vodenje rituala sem od očeta prevzela, ker želim pomagati ljudem, da se predajo, sprostijo, presežejo meje mogočega, da premostijo navidezne ovire, ki nam jih je v življenje vcepila okolica, na primer da žerjavica peče,« pojasni Nika Akaša Medvešček.
prečkanju žerjavice namreč odsvetuje pogled v žerjavico zaradi našega uma, ki ima v sebi shranjen spomin iz otroštva, da žerjavica peče. Naš um je umirjala s sproščanjem, da bi bili sposobni prečkati žerjavico brez strahu in poškodb, popolnoma sproščeni in mirni, je pojasnila. Tako je začela tudi sama, ko je pri desetih letih pod očetovim nadzorom prvič prečkala žerjavico in zdaj nadaljuje njegovo delo. »Vsem udeležencem svetujem, naj se pred začetkom hoje zahvalijo ognju, da nato lažje umirjeno sprejmejo odločitev. Na koncu pa se mu lahko še zahvalijo, a to zaradi sebe in našega razuma, da ga s tem zaposlimo, če je ponovno aktiven.«
Uspelo mi je!
Že po prvem koraku me je zapeklo v desnem podplatu. A samo za trenutek. Ko sem stopila na rosno travo in ohladila žgoč občutek, je bol minila. Pravijo, da ima človek občutek, kot da hodi po mahu in ne po žerjavici. Mahu res nisem občutila, ves čas pa se mi je pa zdelo, kot da hodim po nečem mehkem in toplem, prav nič žgočem, saj ostrega, pekočega nisem občutila. Ko me je Niki, tako kot vsakega, ki je prečkal teh tlečih šest metrov, objela in pogladila po hrbtenici, sem se zavedla, da mi je uspelo. Prvič. In drugič. In še tretjič.
Občutek
zadovoljstva,
moči,
samopotrditve
In tako je prvič uspelo tudi vsem ostalim 11 udeležencem. »Občutek zadovoljstva, moči in samopotrditve. Težko je drugemu pripovedovati o tem. Gre za osebnostno izkušnjo, ki jo morda vsak doživi drugače. Meni je pomenila ogromno. Dala mi je vedeti, da zmorem marsikaj, če si to
resnično želim,« je proti jutru, ko je bilo že vsega konec in smo se močnejši kot prej družili ob hrani in pijači, povedala Aneta Kovačič, študentka psihoterapije. »To sem želela storiti že več let. Pripovedovanja prijateljev, ki so že prehodili žerjavico, so me vlekla k novemu izzivu, da lahko hodiš po nečem žgočem in te ne opeče. Želela sem začutiti adrenalin, zmožnost, da zmorem,« je dodala Kovačičeva, ki pravi,
da je začutila tudi združitev vseh elementov - vode, ognja, zemlje in zraka. »Sem ognjeno znamenje in nisem si mislila, da bom to kdaj začutila.«
Ritual, ki sprošča
Mlada intelektualka je bila samo ena od 45, ki so prvo poletno noč želeli preživeti nekoliko drugače. Hoja po žerjavici oziroma čiščenje z ognjem je prastari ritual, o katerem imajo ljudje različno mnenje. Nekateri so prepričani, da po žerjavici hodijo samo tisti, ki so malo »prismuknjeni«, spet drugi prisegajo, da jim je spremenila življenje, izboljšala zdravje in okrepila notranjo moč. Ne gre za verski ritual, gre za povsem svobodno odločitev posameznika. »Vsi, ki dvomijo v svoje zmožnosti, naj ne razmišljajo in se naj notranje umirijo, pustijo razum doma in se nam pridružijo,« svetuje mojstrica ognja vsem tistim, ki niso prepričani, ali bi se odločili za takšen podvig ali ne. Datum je bil, pravi, izbran naključno, glede na položaj lune in zaradi lepega vremena. Ob jasni noči pa sta bili tako kot na kateri koli drugi javni prireditvi prisotni medicinska ekipa in požarna straža.
ANJA KOVAČIČ Foto: AK
»V stanju popolne sproščenosti so udeleženci povezani z univerzumom, sami s seboj v svojem bistvu. So eno z naravo, eno z vsem,« pravi Niki Akaša Medvešček, ki se nikoli ne boji, da bi se kdo od udeležencev na žerjavici opekel.
Ritual hoje po žerjavici Niki Akaša Medvešček spremlja že od svojega desetega leta, ko je prvič prečkala žerjavico pod vodstvom očeta. Z vzgojo in usmeritvijo na pot duhovnosti jo oče Ladislav Medvešček vodi od začetka. Še preden je mati vedela, da je noseča, ji je nadel ime Akaša. »Akaša pomeni po indijski filozofiji peti element oziroma praelement. Ogenj, zemlja, voda, zrak so nastali iz Akaše in se vanjo tudi vrnejo,« je pojasnila tik pred začetkom prvega dela sproščanja.
PORTRET
41
Neprešteti
prehojeni
kilometri
Starosta celjskih pohodnikov Ivan Kre-gar je »zares začel hoditi« šele pri 64 letih - »Tudi letos mi Triglav ne bo ušel«
»Zares sem začel hoditi šele pri 64 letih, ker prej preprosto ni bilo časa,« se dobrovoljno nasmeje 88-le-tni Ivan Kregar iz Trnovelj. Saj ne, da se s pohodni-štvom ne bi spogledoval že prej, a »zaresno« hojo zanj predstavljajo pač le maratoni. Tudi zato se na vprašanje, ali se zdaj, ko mu za prave maratone vendarle zmanjkuje moči, »sprehodi« vsaj do Šmartinskega jezera, le nasmehne. »To ni hoja,« slišimo, ko v mislih preračunavamo, da bi bilo tistih nekaj kilometrov od Trnovelj do Šmartinskega jezera za večino 88-letni-kov precejšen podvig.
Za njim je 16 stokilometr-skih maratonov, 11 jih je prehodil v Švici, pet na Češkem. Kilometre na maratonih je za seboj puščal tudi v okolici Aten, Amsterdama, Berlina, Rima ... Dobro je spoznal še Nemčijo, kjer je nanizal kar tri 75-kilometrske maratone. Ivan Kregar je bil med ustanovnimi člani Društva maratoncev in pohodnikov Celje, zato se je seveda spodobilo, da je hodil tudi do Logarske doline. Kar 20 pohodov v to dolino je naštel. »A ne le v začetku septembra, v Logarsko dolino sem hodil tudi vmes,« pravi in dodaja, da mu je še posebej ostal v spominu eden zadnjih, ko je bil leta 2006 takrat pri dopolnjenih 80 letih na progi že dvajsetič, a je zaradi res vročega vremena svojo pot končal malo pred ciljem, v Lučah.
Po Sloveniji
Ivan Kregar je sicer pešačil po vsej Sloveniji, a ko našteva ture, se zdi, da sta mu vendarle najljubša domača Kozjansko in Obsotelje. Tako se je do Lesničnega odpravil več kot desetkrat, približno tolikokrat tudi mimo rodne Rogaške Slatine do Kumrov-ca v sosednji Hrvaški. Na vrh Kalobja, kamor vodi celo njegova, Kregarjeva pot, se je odpravil celo 35-krat, največkrat v družbi s Francem Smodišem, še eno od legend celjskega pohodništva. V »bližnjo« okolico Celja ga je več kot desetkrat pot vodila tudi na Roglo in od Trojan nazaj v Tremerje, v lepem spominu ima še nočne pohode na Koroško; tako do Dravograda kot do Slovenj Gradca. Petkrat je prehodil Rokovnjaško pot, desetkrat Dražgoše, z dolenjskih koncev ima najbolj v čislih poti okrog Kostanjevice na Krki, kar 17-krat je hodil od Litije do Čateža, v Posočju pa se mu je prikupila pot od Solkana do Kanala, ki jo je prehodil več kot petkrat .
Od Rogaške Slatine do Celja
Ivan izhaja iz okolice Rogaške Slatine, kjer se je 2. maja 1926 rodil v siromašni družini. Otroška leta je zaokrožil med ukom za mizarja in v moža dozorel v letih druge svetovne vojne, ko se je kot kurir pridružil partizanom. V Celje oziroma Trnovlje pri Celju se je
Posnetek je nastal lani avgusta, ko je 87-letni Ivan Kregar do Aljaževega stolpa na vrh 2.864 metrov visokega Triglava popeljal 75-letnega prijatelja Franca Lesjaka (levo). Ivan je doslej že več kot 30-krat dokazal, da je »pravi Slovenec«, Franca pa je lani tako prepričal, da se bosta letos avgusta znova povzpela na očaka.
z ženo in s sinovoma preselil sredi šestdesetih let in čeprav si je v novem domu obetal začetek srečnih let, se je obrnilo drugače. Soproga mu je kmalu umrla, ostal je sam z najstnikoma, ki sta očetu sledila tudi v poklicu. Oba sta se izučila za mizarja in nato šolanje nadaljevala v tehniški šoli, kjer je enega »potegnilo« k predelavi plastike, domačo delavnico pa je po očetu prevzel sin Stanko, ki je zdaj prav tako že upokojen.
Tudi do Dubrovnika
V mizarski delavnici ob hiši je Ivan preživel cele dneve, a vsega le ni bilo mogoče narediti v njej. Ko obuja spomine na aktivna leta mizarjenja, ne more mimo sodelovanja s Pošto Slovenije, saj je na širšem Celjskem opremil kar 13 poštnih uradov. Njegov pečat je ostal tudi na stavbnem pohištvu za poročno dvorano v Prothazijevem dvorcu, kjer sta delala skupaj s sinom
»Veste, brez delavnice ne morem,« pravi 88-letni Ivan Kregar, ki se med les v mizarsko delavnico vsaj za nekaj minut poda vsak dan. »A če še vedno delam?« se muza ob vprašanju in potem pove, da so vnuki vajeni domačih izdelkov, še bolj pogosto pa je treba kaj popraviti.
Stankom in sta še danes ponosna na znamenita dvojna masivna vrata. Kar kakšno desetletje pa se je Ivan z izdelki iz svoje delavnice vozil na Hrvaško, kjer je v Dubrovniku opremil šest bank. »Z lesom sem sina >zastrupil«, s hojo pa ne,« se namuzne in doda, da ga je Stanko v Logarsko dolino spremljal samo enkrat, potem se ni pustil več prepričati.
Za rojstni dan na Donačko goro
Ljudje praznujemo rojstne dneve zelo različno, malokdo pa na način, kakršnega je pred dvema desetletjema izbral Ivan Kregar. Za rojstni dan se namreč odpravi na Donačko goro in če je prvih 15 let skupaj s prijatelji iz Društva maratoncev in pohodnikov Celje vseh malo manj kot 50 kilometrov od Celja do »kozjanskega Triglava« prehodil, se zdaj malo »špara«. »Do Pečice se peljemo z avtomobili, potem zadnjih malo manj kot 20 kilometrov mimo koče na Boču in do vrha Donačke gore pa pomeni le kakšnih pet ur zmerne hoje,« je spet prepričljiv in niti omenja ne, da je občasno treba kar dobro »zagristi v strmino«.
Ko je prehodil še vso Kre-garjevo pot, kot so jo prijatelji poimenovali po njem, izpred nekdanje samopostrežne restavracije v Gaberju mimo Bukovžlaka in Ponikve do Pečice in naprej mimo (enkrat ali dvakrat pa celo povsem na vrh) Boča ter do vrha Donačke gore, je bilo treba vstati zelo zgodaj, saj so se pohodniki na pot odpravili ob 5. uri. Kakšno uro več spanca so si lahko privoščili tisti, ki so za pohodniki tekli, še bolj lagodno pa je zadnja leta, ko s prvim delom poti Ivan »opravi« v avtomobilu. Prav nikoli pa se ni zgodilo, da bi pohodniki tudi domov pešačili. »Najbolj preprosto je bilo, da smo si naročili kar avtobus,« se namuzne Ivan.
Na Triglav
Ko spet dregamo vanj, kam - ob Donački gori - ga vseeno tudi zdaj še vodijo poti, našteva zlasti domače hribe in gore. »Preko Sedmerih jezer na Triglav greva s prijateljem Francem v avgustu,« odgovori in doda, da se je minuli konec tedna dobro »nadihal« na Čemšeniški planini. Rad se odpravi na Kalo-bje, kamor ga zdaj spremljajo pravnuki. »Pet jih imam, v razponu od osem mesecev do osemnajst let,« pravi in dodaja, da si srčno želi, da bi tudi najmlajšega navdušil za hojo. Pred šestimi leti je namreč na Triglav peljal dva
takrat še niti 8-letna prav-nuka, iz kroga družine pa posebej »pohvali« vnukinjo Barbaro, ki je v istem dnevu zmogla prehoditi pot na Triglav in nazaj v dolino. In da za hojo nikoli ni prezgodaj niti prepozno, ponazori še z opisom, kako je za Triglav navdušil prijatelja Franca Lesjaka. »Lani, ko je dopolnil 75 let, sem ga prvič peljal >gor<, letos greva znova.« Še na mnogo prehojenih kilometrov, torej ob tem, koliko jih je bilo in koliko jih še bo, pa Ivan Kregar le zamahne z roko. Le kdo bi jih prešteval?
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
42
REKREACIJA
S kolesom do Portugalske
Štiri tisoč kilometrov čez šest držav - Sedemdeset dni brez domače postelje
Mlado športnico smo obiskali na zadnjem servisu kolesa pred kolesarskim podvigom. S serviserjem je preverila še zadnje podrobnosti, da se bo lahko v soboto ob 9. uri v spremstvu desetih kolesarjev izpred Gasilskega doma Sveti Štefan odpravila proti Celju, kjer se bo ob predvidoma 10.30 še zadnjič poslovila od svojih domačih in se proti Ljubljani odpeljala sama.
Vedno je bila želja 23-le-tne Anje Antolič iz Svetega Štefana v občini Šmarje pri Jelšah, da se s kolesom odpravi na daljšo pot. In končno ji bo to uspelo. Mi jo bomo na njeni štiri tisoč kilometrov dolgi poti mimo Ljubljane in Nove Gorice čez Italijo, Monako, Francijo, Španijo in Portugalsko spremljali in vas obveščali o njenih prigodah, podvigih in napredku.
Študentka prvega letnika podiplomskega študija španščine in pedagogike je bila članica ženske nogometne reprezentance, pred leti pa je trenirala tudi košarko. Ko je za treninge zaradi študijskih obveznosti zmanjkalo časa, je začela kolesariti. Dvakrat je že prekolesarila romarsko pot Santiago de Komopostela, dolgo osemsto kilometrov. To ji ni več dovolj. Glede na to, da študira španščino, se je že večkrat vprašala, zakaj se do Špani-
»Na takšni poti nisi nikoli sam,« je pred potovanjem povedala Anja Antolič.
je ne bi odpravila kar s kolesom. Tam ima tudi ogromno prijateljev, tako da bo združila obisk, potovanje, kolesarjenje, spoznavanje novih krajev, kulture, običajev. »Odpira se mi popolnoma nov način življenja. Dva meseca brez postelje in domače kuhinje. Na poti me čakajo tako vzpetine in doline, čez Pireneje se bom podala do Pamplone v Španiji in preko severa ob obali dosegla drugo romarsko pot do Santiaga de Kompostele. Nadaljevala bom pot še do Porta in čez centralno Španijo do Tole-da in Valencije, od koder se bom po sedemdesetih dneh
z letalom vrnila domov,« pripoveduje kolesarka Anja, ki bo na letalo s seboj vzela tudi kolo. Potovala bo sama, v soboto pa jo bo od doma na Svetem Štefanu do Celja spremljalo deset kolesarjev.
Svobodno
Za samostojno potovanje se je odločila, ker je težko najti nekoga, ki ima dva prosta meseca. Poleg tega pravi, da je lažje potovati sam. »Ni prilagajanja, ješ takrat, ko si lačen, počivaš takrat, ko želiš, si svoboden in odvisen sam od sebe. Stroški bodo minimalni,« pripoveduje. Spala bo v šotoru in si kuhala na prenosnem plinskem kuhalniku. Največ ji je finančno pomagalo gasilsko društvo Sv. Štefan, pridno pa je delala tudi preko študentskega servisa in prihranila nekaj denarja. »Računam, da bom na dan zapravila deset evrov, tako da bom s seboj vzela približno tisoč evrov
oziroma še nekaj rezerve, kar za dva meseca ni veliko.«
Brez strahu
Rada improvizira, zato bo tudi okvare kolesa prepustila naključjem in jih reševala sproti. »Kakšno zračnico že znam menjati, za kaj več pa bom poiskala strokovno pomoč.« Pomoč pri premagovanju treme pa bo potrebovala
v soboto zjutraj, ko se bo končno podala na pot. »Malo adrenalina mora biti prisotnega. Upam, da bom spoznala veliko novih ljudi, dobila nove prijatelje, da bo to izkušnja, o kateri bom lahko pripovedovala,« pravi nabita z energijo pred odhodom. Prepričana je, da bo strah po prevoženih prvih kilometrih hitro minil. Prijatelji kolesarji so jo opozo-
rili predvsem na sever Italije, kjer je veliko komarjev, tako da ne sme pozabiti sredstva proti komarjem, obvezno pa si mora vzeti dovolj časa za počitek. »Vroče bo, večino časa me bo grelo visokih 40 stopinj Celzija.« A vsi so ji položili na srce, naj uživa in izkoristi čas, ki si ga je vzela.
ANJA KOVACIC Foto: SHERPA
Že 15. Tušev vzpon na Celjsko kočo
Na prvi poletni dan se je več kot dva tisoč ljubiteljev aktivnega preživljanja prostega časa vzpelo na Celjsko kočo.
Prvi poletni dan je na Celjsko kočo privabil več kot dva tisoč ljubiteljev aktivnega preživljanja prostega časa. Na 15. Tuševem vzponu na Celjsko kočo je s časom 17 minut in 12 sekund zmagal Matej Lovše, član kolesarskega kluba Tušmobil.
Skupno je v 15 letih dogodek privabil več kot 22 tisoč kolesarjev in pohodnikov. Že tradicionalno so nagrade prejeli najhitrejši kolesarji in prvi trije kolesarji v posamezni kategoriji. Med pohodniki pa najstarejši in najmlajši obiskovalec in najštevilčnejša družina. Tudi tokratnega vzpona se je tradicionalno udeležilo največ družin.
Najhitrejši kolesar proge je tako postal Matej Lovše, KK Tušmobil, s časom 17 minut 12 sekund, drugo mesto je s časom 17 minut in 59 sekund pripadlo Blažu Bonča, KK Tušmobil, tretje mesto pa je zasedel Gregor Tekavec, kK Tušmobil, s časom 18 minut in dve sekundi. Med ženskami je prvo mesto zasedla Teja Gulič, KK Tušmo-bil, s časom 21 minut in 42 sekund, drugo mesto Andreja Jagodic, KK Tušmobil, s 23 minutami ter tretje mesto Andreja Godec, Rossi Sport, s 24 minutami in 22 sekundami.
PR
NA KRATKO
Bazen kot središče druženja
PREBOLD - V petek je vrata odprl preboldski bazen, ki ga je občina obnovila pred dvema letoma s pomočjo sredstev Fundacije za šport. Na novo je uredila školjko bazena, po kateri je položila folijo in s tem zmanjšala stroške vsakoletnega vzdrževanja.
Bazen bo v času lepega vremena odprt vsak dan med 9. in 19. uro. Vsi otroci iz preboldske občine, stari do 18 let, imajo vstop brezplačen, mladi iz ostalih občin morajo zanj odšteti zgolj evro. V času odprtosti bo ves čas poskrbljeno za animacijo obiskovalcev. Prisotna bo knjižnica, plavalci se bodo lahko rekreirali ob igranju tenisa in odbojke na mivki. Dan odprtih vrat bo 5. julija, ko bo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec na bazenu pripravil rekreativno prireditev Zmorem preplavati sto metrov.
ŠO
Korošca najboljša v Mozirju
MOZIRJE - Od četrtka do sobote je Mozirje gostilo prvi turnir državnega prvenstva v odbojki na mivki Oaza Mozirje open 2014.
Po četrtkovih kvalifikacijah so v petek in soboto sledili izločilni boji tako v moški kot ženski konkurenci. Po napetih obračunih sta med moškimi na koncu slavila Anže Bahč in Tadej Boženk, ki ob odsotnosti državnih prvakov Danijela Pokeršnika in Jureta Petra Bedrača nista imela prave konkurence. Drugo mesto sta osvojila brata Vrhunc, v tekmi za tretje mesto sta slavila nekdanji svetovni mladinski prvak in lanski zmagovalec v Mozirju, Nejc Zemljak in Tin Vrabl, ki sta premagala Primoža Vidmarja in Sergeja Drobniča. Med dekleti sta slavili aktualna državna podprvakinja Ana Skarlovnik in Jelena Pešic, ki sta bili boljši od Nine Lovšin in Tjaše Jančar. Tekma za tretje mesto zaradi poškodbe Kaje Turk ni bila odigrana. Tretje mesto sta osvojili Marina Crnjac in Nina Kontrec.
HŽ
Pomerili so se lastniki gozdov	Mladi so kosili in grabili
POLZELA - Na prireditvenem prostoru za športno dvorano na Polzeli je bilo drugo junijsko soboto izbirno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov, na katerem je sodelovalo 27 tekmovalcev.
Pomerili so se v petih tekmovalnih disciplinah, in sicer v kombiniranem rezu, preciznem rezu, zaseku, podiranju na balon in kleščenju. Najbolje so se izkazali Tomaž Mernik, Peter Ločnikar in Ernest Mikek iz celjske območne enote in se tako uvrstili na državno gozdarsko tekmovanje, ki bo avgusta v Gornji Radgoni. Polzelske barve je zastopal Darko Uratnik, ki je pri kleščenju zasedel tretje mesto, v seštevku točk vseh petih disciplin pa sedemnajsto.
ŠO
TABOR - Društvo podeželske mladine (DPM) Tabor je v nedeljo popoldne pri Cukalo-vem kozolcu v Ojstriški vasi pripravilo regijske kmečke igre, na katerih se je pomerilo osem ekip s Celjskega.
Tekmovale so v košnji trave s koso, grabljenju in treh šaljivih priložnostnih preizkušnjah. Največ spretnosti in znanja so pokazali člani DPM Šentjur, na drugo mesto so se uvrstili člani DPM Šmihel nad Mozirjem, na tretje DPM Tabor in četrto DPM Slovenske Konjice. Vse štiri najboljše ekipe so se uvrstile na državne kmečke igre, ki jih bodo julija v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine organizirali člani DPM Zbure, aktualni državni zmagovalci.
ŠO
PODLISTKA
43
ZGODBE IZ KAMRE
amra
www.kamra.si
w
Stavbna dediščina mozirskega trga (10)
Predstavljamo Goričarjevo-Maksetovo in Vaupotovo hišo.
Portal pred stavbo Nove Ljubljanske banke v Mozirju
Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008.
Goričarjeva-Maksetova hiša
Nadstropna hiša Na trgu 17 izvira iz 16. stoletja in je primer zgodnjerenesanč-ne arhitekture iz konca 16. stoletja ali začetka 17. stoletja. Zunanja podoba hiše
s sedemosno glavno fasado je iz začetka 19. stoletja. Takratni posegi na stavbi so bili le na zunanjosti, medtem ko notranjosti niso bistveno okrnili. Značilnost hiše so zadaj arkade, v notranjosti pa križnogrebenasti, banja-sti oboki. Glavni portal ima
na prekladi vrezano letnico 1837 in ime lastnika Mathi-asa Goritscherja. Portal levo od vhoda ima čelni kamen, na katerem so vrezani cehovski znak usnjarjev, letnica 1832 in inicalki M. G.
Goričarji so bili posestniki in usnjarji. Josip Goričar
se je poročil z Vincencijo Vošnjak, ki je bila sestra Franca Xaverja Vošnjaka, ki je bil lastnik tovarne usnja v Šoštanju. Njuna brata sta bila znana buditelja, zdravnik dr. Josip Vošnjak in inž. Mihael Vošnjak, ki sta začela ustanavljati prve slovenske hranilnice in posojilnice na Štajerskem.
V	hiši sta bila rojena Franc Goričar, ki je bil pred drugo vojno direktor Vošnjakove tovarne usnja v Šoštanju, ter duhovnik Maks Goričar, eden prvih raziskovalcev matičnih knjig na Slovenskem. Znana je njegova razprava Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci, objavljena v Etnologu leta 1939. Maks Goričar in Fran Kovačič sta avtorja Slomškovega rodovnika, ki ga je natisnila Tiskarna sv. Cirila leta 1938.
V	hiši sta se rodila tudi Karl Goričar, ki je imel papirnico in hotel v Celju, ter dr. Jože Goričar, ki je študiral pravo v Parizu in tam nastopil tudi svojo prvo službo leta 1900 kot avstro-ogrski konzul v Parizu. Pred prvo svetovno vojno je bil konzul Avstro-Ogrske v ZDA, nato konzul v Berlinu. Zaradi napada Avstro-Ogrske na Srbijo leta 1914 je emigriral v zDa in se tam kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov. Njegov bratranec dr. Bogumil Vošnjak je bil takrat sekretar vlade in udeleženec pariške mirovne konference. Dr. Goričar je leta 1920 napisal knjigo o germanizacij-skih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Rojen je bil leta 1873.
Vaupotova hiša
Je stavba mozirske Nove Ljubljanske banke, na mestu katere je stala Vaupotova hiša. O tem priča ohranjeni portal pred stavbo.
Portal pred stavbo Nove Ljubljanske banke v Mozirju priča, da je na tem mestu sta-
la Vaupotova hiša, za katero je imelo gasilsko društvo lesene garaže, dokler niso zgradili sedanjega gasilskega doma. Pred hišo je bila cisterna z vodo za potrebe takratne požarne varnosti.
ROMAN MEŽNAR
Knjižnica Mozirje
Goričarjeva-Maksetova hiša v Mozirju
Kako smo reševali dediščino Mohorjeve družbe na Koroškem (1)
Iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014) smo v nadaljevanih že objavili zgodbo o romanju Celjskih grofov - knezov in zapis Iz Žusemske župnijske kronike (1901-1913). Zadnja zgodba govori o reševanju dediščine Mohorjeve družbe.
Vsak na svojem področju smo uspešno končali študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pred nami je bil krajši čas sprostitve. Miro (prof. dr. Vladimir Klemenčič) je postal diplomirani geograf, Boris (akademik prof. dr. Boris Paternu) diplomirani slavist in jaz diplomirani zgodovinar. Z Mirom sva bila pred drugo svetovno vojno sošolca na gimnaziji, z Borisom pa sva se spoznala na fakulteti. Miro, že v času študija znan kot dober organizator, je dal pobudo za kolesarsko potepanje po Koroški.
Z Borisom sva se z navdušenjem odzvala njegovemu povabilu, saj smo študentje takrat budno spremljali usodo naše manjšine na Koroškem, jaz pa sem se leto prej (1950) prvič seznanil s Koroško na turneji Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, katerega član sem bil. Miro je naredil delovni načrt našega potovanja, saj naj bi bil naš cilj
strokovne narave. Nameravali smo spoznati koroško stvarnost, položaj Slovencev, narodnostne razmere in se seznaniti z nekaterimi zgodovinskimi dogodki iz bližnje in daljne preteklosti. Obiskati smo nameravali tudi nekatere tedaj vodilne politične in kulturne osebnosti slovenske skupnosti. Izkoristiti smo hoteli trenutek, ko so se začele meje narahlo odpirati.
O Slovencih bolj malo
Napočil je dan odhoda. Z Mirom sva naložila na vlak »jeklena konjička« in se v ponedeljek, 15. oktobra 1951, odpeljala prek Jesenic do Podrožce. Po opravljenih mejnih formalnostih so raz-tovorili najini kolesi in krenila sva proti Celovcu. Dan je bil čudovit, zato sva vozila počasi in občudovala lepote koroške dežele. Popoldne sva prispela v Celovec, kjer se nama je pridružil še Boris, ki se je pripeljal s popoldanskim vlakom. V prosvetni
zvezi so nas lepo sprejeli in nam pri svojih članih preskrbeli prenočišče.
Že naslednji dan, 16. oktobra, smo se lotili strokovnih opravkov in poizvedovanj. Najprej smo se oglasili v deželnem muzeju pri ravnatelju dr. Moru. Borisa, ki se je že kot študent ukvarjal s Prešernom, je zanimala njegova literarna zapuščina.
Dr. Moro je bil sicer zelo prijazen, vendar o arhivskemu gradivu, ki nas je zanimalo, ni vedel veliko. Omenil je, da bi lahko bilo to gradivo v pokrajinskem arhivu. Z Borisom sva odhitela v arhiv, kjer naju je sprejel ravnatelj dr. Wisser. Bil je sicer zelo dostopen in ljubezniv, o usodi novejših arhivalij pa ni vedel veliko. On in njegovi arhivar-
ji so se, če se je le dalo, izgovarjali na dobo nacizma. Govorili so, da je bilo v času Hitlerjeve okupacije vse, kar je bilo slovenskega ali povezanega s slovenstvom, uničeno ali požgano. Zato tudi nisva dobila podatkov o novejši zgodovini Slovencev na Koroškem ali odkrila sledi o arhivu Mohorjeve družbe ter zapuščinah Einspielerja
Ustanovitelji Mohorjeve družbe (z leve): Andrej Einspieler (1813-1888), Anton Martin Slomšek (18001862) in Anton Janežič (1828-1869)
in Janežiča - kar naju je tudi zanimalo. Mnogo bolj dostopen bi nama bil srednjeveški arhiv, kjer bi lahko dobila ar-hivalije na vpogled, vendar se zaradi kratko odmerjenega časa tega nisva lotila. Spraševala sva se, ali lahko izjavam arhivarjev verjame-va.
Razočaranje
Popoldne smo vsi trije odšli še v sodnijski arhiv, kjer je Boris iskal Prešernove izpitne akte. Ugotovili smo lahko samo to, da hrani sodnijski arhiv arhivalije le od leta 1851 dalje, vse arhivalije do tega leta pa naj bi bile po izjavah arhivarjev požgane ali uničene. Dobili smo namig, da obstaja zelo majhna možnost, da bi bil del teh spisov odpeljan na prizivno sodišče v Gradcu. Bili smo razočarani, ker naše poizvedovanje ni dalo želenih rezultatov. Nismo pa še izgubili upanja, da bomo morda v naslednjih dneh vendar kaj odkrili.
(se nadaljuje)
44
INTERVJU
Čas za novega župar
»Slabo vest imam, ko se spomnim, kako smo bili nestrpni, morda celo agresivni do >ljudi druge politične barve<, ki so v letu 1994 nekako odhajali. Sčasoma sem ugotovil, da so to odlični ljudje, in smo kasneje dobro sodelovali, veliko so mi pomagali. Bili smo pač mladi, neučakani, neugnani, po domače >našpanani<...«
»Po dvajsetih letih je dovolj,« je vojniški župan Beno Podergajs pred tedni napovedal, da se jeseni na lokalnih volitvah ne bo več potegoval za ta položaj. Ko zdaj ocenjuje v petih mandatih opravljeno delo, kot primera zglednega sodelovanja z državo izpostavlja okoljsko ministrstvo, ki je poskrbelo za nujno sanacijo vseh največjih plazov v občini, in Direkcijo RS za ceste. »V dvajsetletnem obdobju je bilo izvedenih več kot dvajset projektov na državnih cestah na območju občine,« pravi in dodaja, da bi bilo veselje v občini ob tem še večje, če bi sočasno z obnavljanjem državnih cest uspeli zgraditi tudi več pločnikov. »Pomoč države še pričakujemo, a če je ne bo, bo treba denar najti v občinskem proračunu.«
Med 33 občinami na Celjskem, ki so po letu 1994 nasledile nekdanjih osem občin v regiji, sta le v dveh župana sestavila vseh pet mandatov doslej. Ob vojniškem županu Benu Podergajsu je to še Jože Čakš v Šmarju pri Jelšah.
Oba sta bila izvoljena že leta 1994, na čelu svojih občin sta dvajset let, sta iz iste stranke, oba sta se letos odločila, da ne bosta več kandidirala ... Se menda nista o tem dogovarjala, kaj?
Sva se, Jože me je povprašal, kaj mislim. Sam sem bil takrat že trdno odločen, povedal sem mu svoje razloge. Saj niso posebej zapleteni ...
Zakaj in kdaj ste sprejeli to odločitev?
Do odločitve sem prihajal z leti. Vsak človek je nadomestljiv. Če bo šlo tako naprej ... Nisem več tako mlad in počasi je najbrž čas, da me zaskrbi tudi za zdravje, čeprav se doslej nisem nikoli držal ob strani in se čuval. Kmalu bom dopolnil 61 let, moj delavnik na občini traja cele dneve, na leto sem prost le dva ali tri konce tedna. Kljub temu da sodelavci veliko pomagajo, sem vsa leta obiskoval prireditve, občne zbore društev in skušal biti čim več med ljudmi. Tako sem veliko izvedel in posledično so bile potem tudi odločitve lažje. Zdaj pa je čas, da dam prostor drugim. In tudi kakšno na svoj račun sem slišal od kolegov v občinskem svetu in zavedam se, da je vsak človek nadome-stljiv. Čas je, da pridejo nove ideje.
So na to odločitev kaj vplivale tudi razmere v državi? Se mi zdi, da vas odnos države do občin vse bolj jezi in da ste tudi sami že večkrat povzdignili glas, češ da v Ljubljani ne vedo, kaj se dogaja na terenu ...
Tudi stvari v državi vplivajo name, zdaj je treba desetkrat, celo dvajsetkrat več narediti, da pride v občino kakšen denar, kot je bilo to še pred desetletjem. Odnos nekaterih posameznikov, celo ministrov, je takšen, da človek preprosto ne more razumeti, da se tako obnašajo do lokalnih skupnosti. Mislim, da to čutijo tudi drugi župani.
Pet mandatov ni mačji kašelj. Vaša zmaga nikoli ni bila vprašljiva, kako si to razlagate? Kar gladko je šlo .
Je, ja, ampak vseeno bi prav vsakomur privoščil, da spozna, kaj doživljaš zadnjih petnajst minut pred sedmo uro, ko se zaprejo volišča. Sam si nikoli nisem domišljal, da bom izvoljen, sploh s tolikšno podporo, vedno sem se zavedal, da so ljudje nepredvidljivi. Človek je vesel takšne potrditve, ampak so mi nekateri tudi takoj po volitvah prišli povedat, da niso vsi volili in zato posledično tudi mene ni izvolila večina. To vzameš v zakup ... Glede odnosa države do občin pa moram reči, da je devetdeset odstotkov časa v teh dvajsetih letih bilo tako, kot bi moralo biti. Na ministrstvih so nam bili naklonjeni, zelo korektni, dobivali smo denar in sam sem glede tega zelo zadovoljen.
Veljate za »ljudskega človeka«. Ste gasilec, planinec, radi pojete ... To pomaga tudi v politiki?
Tako zagotovo lažje premaguješ težave in se bolj približaš ljudem.
Pogovarjava se v petek, 13., ob čemer je še polna luna - bo to kaj vplivalo na najin pogovor?
Nič, na moje razmišljanje in name ne bo. Nisem vraževeren in to ne vpliva name. Včasih se je na petek, 13., zgodilo tudi kaj prav čudovitega.
Se zgodi, da v dneh, ko se na nebu debeli luna, v občinskem tajništvu kaj bolj pogosto zvoni telefon? Je vprašanj, negodovanj občanov več kot običajno?
Ne bi znal poiskati te razlike ... Ljudje neprestano kličejo, navadili so se na to in tudi mojo telefonsko številko ima vsak. Zadnja leta so se sicer malo navadili, da me ne kličejo več pozno zvečer, okrog 23. ure, ampak bolj podnevi. Klici pa so različni ...
Ste tudi zaradi tega namestili na telefonsko centralo avtomatski odzivnik?
Ne, namestil sem ga zato, da bi klicatelji lažje prišli do želenega človeka. Nismo velika občinska uprava, včasih se zgodi, da v tajništvu ni nikogar ... Ljudje tako lažje pridejo do tistega, ki ga iščejo, in tudi veliko drugih ustanov ima avtomatski odzivnik.
Občane znate tudi presenetiti. Nazadnje ste jih na primer z opisom lastnega in premoženjskega stanja širše družine v občinskem glasilu Ogledalo. Se vam zdi to primeren način?
Meni se je zdelo prav, da to napišem. Razlog je bil pogovor ob kavi, na katero grem sicer zelo malokrat, ko me je kolega tako osebno in tako žolč-no napadel, da sem mu potem javno odgovoril. Odziv je bil pozitiven in odtlej imam mir. Takšen način je najboljši, saj nimam česa za skrivati. Če ljudje mislijo, koliko smo si župani »nagrabili«, je neposreden odgovor najboljši.
Skrb za enakomeren razvoj
Kako ste se kot nekdanji bančnik leta 1994 sploh znašli na čelu novo ustanovljene občine?
Takrat so se zbirali podpisi za ustanovitev samostojne občine, o čemer sprva niti razmišljal ni-
sem. V Celju nam niti ni bilo tako zelo slabo, sam sem celo mislil, da občina dobro deluje. Takrat sem bil vodja Celjske mestne hranilnice v Banki Celje, dobra služba je bila to in zlasti je bil odličen kolektiv, v katerem smo se dobro razumeli. Ko so me povabili, naj kandidiram, sem to sprejel, izvoljen pa sem bil v drugem krogu. In bilo je zastrašujoče. Dobil sem list, da sem izvoljen, sam se pošalim, da sem imel ob tem še veliko dobre volje in zgolj svinčnik. Nismo imeli prostorov, le majhno sobico v krajevni skupnosti. Zato smo začeli razmišljati najprej o tem, nato seveda še o tem, kako zastaviti proračun ...
Vse je bilo treba začeti na novo - je Občina Vojnik tipična novogradnja ali bolj adaptacija in nadzidava nekdanje celjske krajevne skupnosti?
Novogradnja, popolna novogradnja na novih temeljih! Kljub temu da sem imel kar nekaj smisla za finance, je bilo zelo težko sestaviti prvi proračun. Predvsem to, kako ga korektno predstaviti predsednikom krajevnih skupnosti (KS). To, da smo ohranili KS in da se občina nikoli ni spustila v boj z njimi, se mi zdi tudi ena boljših potez. Tako nas je skupaj potegnilo v delo.
Občina je razdeljena na tri KS z dokaj enakovrednimi krajevnimi središči. So lokalna središča v Vojniku, Novi Cerkvi in na Frankolovem težava ali prednost?
Vsekakor je to prednost. Ko gledam dvajset let nazaj, bi ravnal enako. Tako kot je Občina Vojnik prišla bliže ljudem, jim še bliže prihajajo KS. Res pa je, da je zelo odvisno od tega, kdo je predsednik KS, in glede tega so bile izkušnje zelo različne. Spomnim se, da sta nekoč prišla k meni občana - eden je bil predsednik KS, ki je bil hkrati tudi občinski svetnik - in sta mi očitala, češ da v KS delamo nekaj, česar on ne ve. A je za prav
to stvar tudi sam dvignil roko na seji občinskega sveta in naša dolžnost je bila, da to naredimo. Res pa je, da ko je izdano gradbeno dovoljenje, ne obveščaš še enkrat, temveč z veseljem začneš delati. Takšne težave so bile na začetku, potem se je z leti umirilo, bi rekel, da s povečanjem pameti v nekaterih glavah.
Med krajevnimi središči je treba dobro loviti ravnotežje. Kaj bi glede tega svetovali nasledniku?
Da naj dela enako, naj pusti KS takšne, kakršne so. Kajti zaživele so, društva so povezana tako s KS kot z občino, mreža je zdaj dobro stkana. V občini smo naredili še eno pametno potezo s tem, da so predsedniki svetov KS občinski svetniki in istočasno tudi člani občinskega odbora za prostor in komunalo. To se mi zdi zelo pomembno, saj v KS najbolj potrebujejo prav te informacije in to jih najbolj zanima.
So bile doslej naložbe v posamezne kraje usklajene, ste do izbora prišli s preglasovanjem ali morda trgovanjem, češ, če vi podprete to, bomo zatem mi .
Trgovanje nikoli ni bilo praksa. Zlasti iz dveh KS je bilo kar precej očitkov, prepirov in težav, s KS Vojnik nikoli, je pa res, da se je v občinskem središču vseeno največ dogajalo. Nikoli ni bilo preglasovanja, vselej dogovor. Ob pripravi gradiv smo se zelo veliko usklajevali in to, da občina nikoli sama ne odloča o nečem z vrha, kar bi KS razjezilo in ne bi bilo v njenem interesu, je bila praksa vseh dvajset let. Včasih se je zgodilo, da je bilo količinsko več naložb v Vojniku ali zaporedoma tudi v kateri drugi KS zaradi tega, ker se je pojavila priložnost. Če ne bi izkoristili denarja, ki nam je bil takrat na voljo, bi bili neumni. Ljudje so to razumeli, sprejemali so te odločitve, saj se je sčasoma vse porazporedilo.
»Zelo velik >knedlc< imam v grlu, kadar se pogovarjamo o graščini Tabor v Višnji vasi. Ker me je sram, da neka ustanova lahko razmišlja tako, da nam je dobesedno nagnala investitorja iz občine. Tega ne morem pozabiti.«
INTERVJU
45
■ ■ ■
ha	m m ^^ h	^^ h ^^	»Sodelovanje države in občine je bilo
V^l J J WW	I J J	I	zgledno devet desetin časa,« meni voj-
I W^l J II	W	I ^Brl	I	niški župan Beno Podergajs
Sodelovanje se vam očitno zdi zelo pomembno, saj ves čas poudarjate, da tudi vse štiri občine, ki so nastale iz nekdaj enotne celjske, odlično sodelujete ...
To drži, čeprav je za marsikoga presenetljivo.
Tudi z delitveno bilanco ni bilo težav ...
... o, so bile, v prvem mandatu jih je bilo kar veliko. Potem ko je bil v Celju za župana izvoljen Bojan Šrot, pa smo, če se malo pošalim, zadeve rešili v pol ure. Sodelovanje je res odlično, zato sem ponosen, da nam uspeva tudi širše. Razvojni svet Savinjske regije uspeva usklajevati interese vseh občin, tako da se ne znamo dogovarjati le me štiri občine, temveč vseh 31, kolikor jih je vključenih v razvojno regijo. A če ostanem na domačem terenu, je to sodelovanje najbolj izrazito na ravni javnih podjetij, ki so skupna vsem štirim občinam. Z lahkoto se dogovorimo, res pa je, da so Celjani zelo korektni in da svojega večinskega deleža nikoli ne izkoriščajo tako, da bi bile posamezne odločitve preglasovane.
Od naložb do afer
Če zdaj pogledava narejeno v zadnjih petih mandatih ...
Osnova za vse je bilo to, da smo zelo zgodaj uspeli pripraviti prvi prostorski načrt, šlo je še za spremembo prej veljavnega družbenega načrta celjske občine. Zdaj sem lahko pameten, ampak to je bila ena najpomembnejših stvari v občini. Ko je bila občina rojena, ni bilo nobenih osnov za novogradnje in sploh gospodarjenje s prostorom. Tu smo od Celja res podedovali malo ali celo nič. Prvemu je sledil drugi prostorski načrt, ki je omogočil urejanje poslovno-obrtne cone Arclin, večje možnosti za stanovanjsko gradnjo ... Tretjega zdaj kot Noe barko delamo že šest let, za kar pa imamo »botre« na državni rani.
In najpomembnejše naložbe?
V dvajsetih letih smo asfaltirali več kot sto kilometrov cest, skupaj z državnimi cestami 130 kilometrov. Sledilo je vlaganje v šolski prostor in vrtce, v občini je osem novih šolskih objektov, imamo tudi dva vrtca, le vrtec na Frankolovem je še v načrtu. Zelo pomembna je bila skrb za okolje, zgradili smo čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem, vodovode in zelo zgodaj vzpostavili odvoza odpadkov, za kar smo bili štirikrat zapored izbrani za planetu najbolj prijazno občino. Zelo pridni smo bili pri čistilnih akcijah, tako da na območju občine ni črnih odlagališč, urejene pa imamo ekološke otoke in zbirni center za odpadke v Arclinu. Seveda so tu še številne druge naložbe.
Ljudem v spominu ostajajo zlasti lepe stvari, a ob omenjanju Občine Vojnik pridejo na plan tudi številne afere. Zdaj močno odmevajo prizadevanja za razrešitev ravnatelja OŠ Antona Bezenška na Frankolovem, a do Petra Žureja ste kritični že kar nekaj časa. Zakaj?
Eno so zakonodaja, uredbe in pravilniki, drugo pa človeški odnos in zagotavljanje pouka otrokom. V občini nam gre za zagotavljanje enakih možnosti in če primerjamo vojniško in frankolo-vsko šolo, potem učenci nimajo enakih možnosti.
Slišati je mogoče, da gre tudi za osebno zamero .
To ne drži, morda sem bil na prvem razgovoru kritičen, saj smo v občini veliko pričakovali, ker je na Frankolovem nasledil dva odlična ravnatelja. Potem do Petra Žureja v prvem mandatu
ni bilo nobenih zamer in tudi v drugem smo ga brez težav potrdili. Ko ugotoviš, da otroci nekaj mesecev nimajo pouka določenega predmeta, da so v neenakopravnem položaju pri šoli v naravi, da se stvari zapletajo pri nadzornem odboru in da je tudi odbor za družbene dejavnosti pozival, naj končno nekaj ukrenemo, in je razmere obravnaval tudi občinski svet ... potem zagotovo ne gre za osebne zamere. V šoli je treba nekaj ukreniti, če naj zagotovimo enakovredne razmere po celi občini.
Pred leti je bilo razlog za hudo kri občinsko urejanje po kulturno spomeniški plati zanimive vasi Polže, ko sta se brat in sestra znašla celo v psihiatrični bolnišnici. Je bil to pravi pristop?
Še premalo trd. Spet sem pameten po bitki, a če bi odločneje ukrepali in če bi nam ob strani stale tudi pristojne službe, bi bila morda danes sestra še živa ... Razmere na tej domačiji so tudi za brata še vedno kritične, a ima zdaj vsaj skrbnika, ki smo mu ga skušali zagotoviti že prej. Za Polže pa mi je žal, saj smo imeli na voljo državni denar. Zaradi njunega odnosa, nerazumevanja, zlasti pa bolezni ga nismo mogli izkoristiti in vasi urediti, kot bi si zaslužila. Danes bi lahko bila zgledna turistična destinacija, saj je vzorčen primer različnih kmečkih arhitektur v Sloveniji, tako pa ima le Soržev mlin.
Tu je še »marof« v Novi Cerkvi. Zdaj so z rekonstrukcijo spomeniško zaščitene stavbe zadovoljni celo v zavodu za varstvo kulturne dediščine, ampak trajalo pa je, kajne?
Če bi bilo več razumevanja ustrezne ustanove, bi lahko šlo veliko hitreje. Zdaj delajo vse tisto, kar prej ni bilo mogoče. Lastnik Ivan Ravnak se zelo konstruktivno dogovarja z zavodom in to je bistvo, vedno se je treba dogovarjati.
Za urejanje pokopališč in pokopališko ter pogrebno dejavnost na območju celotne občine spet skrbi Pogrebna služba Raj. Pred leti je ta koncesijo že imela, a ste se razšli in zaradi vlaganj v investicijsko vzdrževanje v preteklosti je bila potrebna celo mediacija. Kako znova izbereš nekoga, s katerim si se prej tožil?
Bolj bi rekel, da ga moraš izbrati. Z mediacijo smo spor končali in znesek, ki ga prej ni mogla, je Pogrebna služba Raj zatem plačala. Na razpisu je ponudila bistveno višjo koncesijsko dajatev od soprijaviteljice Pogrebne službe Primožič in treba jo je bilo izbrati. Stvari zdaj tečejo dobro, enako sem prepričan, da so tudi prej s Primožičem. Če obe službi med seboj ne bi zakuhali kakšne stvari, bi bile stvari še veliko bolj normalne. Bile pa so hude težave. Imeli smo recimo mrliča, ki ga sorodniki niso dovolili pokopati eni službi, zato smo potem iskali povsem tretjo od čisto drugod. Vse takrat ni bilo narejeno v skladu s pravilniki,
ampak treba je bilo ustreči ljudem. Včasih je treba iti tudi malo mimo, da preprosto stvari narediš.
Nekateri svetniki opozarjajo, da je že vsa leta finančna jama brez dna letno kopališče na Frankolovem. Pri novih in novih vlaganjih krajani vedno znova zmagajo. Kako jim to uspe?
Vztrajajo pri tem bazenu, veliko jim pomeni in na nek način jih podpiramo tudi v občini, saj je bazen zadnja leta dobro obiskan in tamkajšnje mladinsko društvo je dobro zastavilo program. Ta finančna jama tudi ni tako globoka, saj znaša nekje do 5 tisoč evrov letno, ob čemer občina plačuje še stroške. Ta bazen je treba obnoviti, sicer pa ne poznam bazena, ki bi stroške »pokrival sam«.
Hudo se je zapletalo in se tudi še ni razpletlo glede lastništva zemljišča ob psihiatrični bolnišnici. Letos je sodišče na prvi stopnji odločilo, da pripada državi in to kljub temu da je Občina Vojnik kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana že več let. Se boste s tem sprijaznili?
Se nismo, občinski svet je sklenil, naj se pritožimo na višjo stopnjo. Počakali bomo na razplet, priznam pa, da si ne obetam prav veliko. Je pa naša želja dvojna: radi bi vsaj nekaj iztržili, če je zemljišče že naše, zlasti pa želimo, da ostane zemljišče zaokroženo in ne glede na to, v čigavi lasti je, v uporabi bolnišnice. Občina mora ravnati kot dober gospodar in mi ravnamo tako.
V občini imate veliko gradov oziroma graščin. A zdi se, da so vam bili bolj v breme kot v ponos. Ste si oddahnili, ko so zdaj vsi spet v zasebni lasti?
Čisto si še nismo oddahnili, vse še ni v skladu z našimi pričakovanji. V trpkem spominu mi bo ostalo kar nekaj stvari. Vesel sem za grad Lemberg, dogovor med denacionalizacijskim upravičenci in novim lastnikom je bil dosežen prav v moji pisarni. Drugače je bilo z graščino Tabor v Višnji vasi. Imeli smo potencialnega kupca iz tujine in odkrito povem, da bi bil ob več razumevanja spomeniškega varstva to zdaj zgleden primer obnove in ureditve turističnega kompleksa. Bavarski investitorji so bil pripravljen urediti hotel, vrtino in letno kopališče, povezavo z zdraviliščem na Dobrni in samo zaradi vprašanja, kje bo nova stavba ob graščini stala, so se stvari podrle. Še danes pravim, da na brezobrazen način.
Že dolga leta so težave tudi v Črešnjicah. Mislim na nekdanjo šolo in Zidanico Črešnjice ...
Ljudje so pri stari šoli pokazali veliko navideznih strahov. Ne vem, od kod so ti prišli in kaj je bila osnova zanje, govorili so, da bomo pripeljali »drogeraše« in podobno. Danes bi bil tam lahko krasen duhovni center, s katerim bi upravljali jezuiti, v Črešnjice bi prihajali šentviški gimnazijci v šolo v naravi. Vse je bilo dogovorjeno, pripra-
vljeno, a danes je, kar je. Šola še vedno propada, vsak dan je večja razvalina, lahko pa bi bila krasen duhovno-kulturni center.
Kaj kaže, da bi se tudi v Črešnjicah obrnilo, tako kot se je pri »marofu« v Novi Cerkvi?
Če sem pošten, trenutno ne kaže.
Priljudnost vam pomaga v politiki. Koliko pa vam je škodovalo »horukarstvo«, ki vam ga tudi marsikdo očita? Ko se marsikdaj vtikate v stvari, ki niso v pristojnosti župana?
Recimo?
Da se župan vmešava v to, kdo bo ravnatelj, ali v urejanje služnosti kar z ustnimi dogovori .
Če župan ugotovi, da sodelavci kakšne stvari ne morejo urediti, je njegova dolžnost, da pomaga. Morda bo izzvenelo drugače, saj sam želim biti skromen, ampak včasih župan lahko kaj premakne, ko preprosto ne gre. So pa bile tudi kakšne stvari, ko sem bil zaveden ali so se stvari sčasoma tako spremenile, da so pustile posledice. Da se na primer nismo dogovorili za služnost na način, kot je bilo potem delo izvedeno. Pri tem, govorim o črpališču, nisem bil nič kriv. Ko pa pridejo na občino prosit, češ da z ravnateljem ni vse v redu, in ko svet zavoda ne pozna vseh postopkov, potem je prav, da občinske službe pomagamo, zato da bi se stvari uredile. Če je to vtikanje, potem sem tega vesel.
Ali da želite kakšne zadeve izpeljati preveč po domače? Na primer zapleti z zemljišči in s spremembami namembnosti: Konjsko, Fran-kolovo .
Pri zemljiščih na Konjskem nikoli nismo spreminjali namembnosti, prav tako tudi na Frankolovem občina nikoli ni bila vpletena. Iz časopisov sem izvedel, da je občina posredovala. Kmetijsko zemljišče nad graščino smo po vseh predpisanih postopkih spremenili v stavbno, o tem, kdo ga je potem odkupil od sklada kmetijskih zemljišč in kaj bo delal na njem, pa občina nikoli ni bila niti obveščena. Vse je bilo narejeno v korist občine, ne sam ne občinska uprava nikoli nisva posredovala zaradi osebnega okoriščanja.
Za konec še to: kaj boste počeli od jeseni? Se boste znali »odklopiti« kot župan?
Najprej z lahkoto, potem pa bo zagotovo prišlo kaj za menoj. Zdaj živim s takšnim tempom, da človek težko razume. Nenehna odsotnost od doma me je začela motiti, a tudi to, da je treba zelo veliko delati za bistveno manjši učinek kot nekje do leta 2000. Razlika je tolikšna, da človek kar ne more verjeti. Da spelješ naložbo, je ... Nič več ni normalno. Tudi pri pridobivanju služnosti ljudje, kot da nočejo razumeti, da vodovod gradimo zanje ... Ostajam vključen med gasilce in tudi na čelu gasilske zveze bo treba najti novega človeka, kot planinski vodnik zelo veliko hodim v hribe in računam, da bom pomagal pri vzgoji mladih planincev v osnovnih šolah. Zdaj pojem v enem pevskem zboru, vrnil pa se bom tudi v drugega, ki sem ga moral zaradi obveznosti zapustiti.
Boste jeseni kandidirali za občinskega svetnika?
Bom, ker me veliko ljudi nagovarja k temu. Menijo, da bi lahko bil koristen pri prenosu informacij in nadaljevanju že začetih del.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Nisem jezen, če nas v medijih kritizirajo, a če pišejo laži, potem človek, ki opravlja naporno delo, skuša kaj spremeniti. Kar se tiče zamenjav novinarjev, sem posredoval dvakrat, ker je bilo praktično že nemogoče v občini sploh še kaj narediti. Čeprav so bila pisanja neresnična, ljudje mislijo, da je res. To potegne veliko za seboj in naenkrat se vsi ukvarjajo s tem, namesto da bi delali svoje stvari.«
»Pri izvedbi protipoplavnih ukrepov izjemno dobro sodelujemo z Mestno občino Celje, na državni ravni pa se zdaj stvari na istem ministrstvu obravnavajo povsem drugače kot so se v prejšnjem mandatu. Kot da skušajo nekateri zavlačevati ... Občina je bila strahovito poplavljena vsaj dvakrat. Človeka prime, da bi kar obupal, ko vidi, da ne more nič narediti.«
46
BUKVARNA / PODLISTEK
Slava Rakova: Sem ga res ubila
Dnevnik zločinke
To bolj spominja na vsega vajene Združene države Amerike kot na socialistično Jugoslavijo! Kmečka ženska, Slava Rakova iz Slovenskih Goric, je v tistih časih ubila moža in nato o vsem tem napisala knjigo. Njeno literarno žilico so nato odkrili v ljubljanski dopisni osnovni šoli, kjer je opravljala - iz kaznilnice na Igu - izpite za peti, šesti, sedmi in osmi razred osnovne šole. Pomurska založba je nato izdala kar tri njene zajetne knjige, najprej delo Sem ga res ubila, nato Sobo št. 184 in nato še knjigo Zaznamovana.
»Iz izkušenj vem, da je za človeka kak dan daljši od drugega, toda tega, da bi bil en sam dan lahko tako dolg in tako strašen, si nisem mogla nikoli predstavljati,« je zapisala Slava Rakova v svoji prvi knjigi Sem ga res ubila. Tistega usodnega junijskega dne se je zbudila ob treh zjutraj in odšla kosit k sosedom, kar ni žensko delo. V družini
alkohola, moškega ljubosumja in nasilja ni manjkalo, po Slavini vrnitvi je prišlo do prepira med zakoncema in do moževega telesnega nasilja. »Menda je ta sunek ob zid in zaznavek bolečine na obrazu, morda pa vse to združeno s strašno, v moji notranjosti nakopičeno in doslej neiz-raženo bolečino, v hipu, v delčku sekunde sprožilo nekaj neznanega v meni. Naenkrat začutim stolček v roki,« se spominja dogodka, ki je zaznamoval njeno življenje, Slava Rakova.
Možu, ki ga je udarjala s tem stolčkom, je ostala majhna ranica. Prepir se je že polegel, mož se je celo obril, vendar je pozneje dobil hude bolečine. Nastopila je smrt. »Zdi se mi, da ni bil še nikoli tako moj, kot je zdaj, ko ga držim mrtvega v naročju. Niti sence nesporazuma ni zdaj med nama. Smehljaj na njegovem obrazu mi priča, da me razume,« je razmišljala Rakova. »Zavedam se, da me bodo kaplje
njegove krvi, ki bodo padale v mojo notranjost do konca življenja, žgale in me izžgale popolnoma ter se bom končno zrušila v prah in pepel,« je še razmišljala.
Potem so prišli miličniki in drugi, ki morajo priti, ko nekdo ubije človeka. Slava Rakova se je znašla v preiskovalnem zaporu, tam je bila tudi med pogrebom moža, ki ga je ubila. »Nekje v meni se oglaša hrepenenje, da bi se udeležila njegovega pogreba, vendar se hkrati zavedam, da s svojo ubijalsko navzočnostjo ne smem oskruniti njegove zadnje poti,« je ugotavljala v zaporu kmetica, ki je od nekdaj najraje brala Dostojevskega in Tolstoja. Zločinkina duša je bila po strahotnem dejanju nemirna: »Ni nujno, da je tisti, ki se mu izpoveš, duhovnik ali psihiater, glavno je, da je zmožen dojeti in razumeti vso gnusobo človeške notranjosti.« Želela si je le še lastne smrti, trudila se je zanjo, odklanjala hrano.
Leto 2014 mineva v znamenju stoletnice začetka prve svetovne vojne in na Celjskem obstajajo različni projekti zbiranja gradiva, ki priča o tem delu novejše zgodovine. Tega so se lotili tudi v občini Šoštanj.
Gradivo o prvi svetovni vojni zbirajo v Vili Mayer od začetka leta, z odzivom občanov, teh je bilo doslej 50, ki so pripravljeni deliti spomine s širšo javnostjo, pa so zadovoljni, pravi Špela Poles, ki na Občini Šoštanj skrbi za izvedbo tega projekta.
Slava Rakova je v preiskovalnem zaporu srečevala različne ljudi, ki so bili na različnih bregovih zakona. Tudi med taticami je našla dobre ljudi z različnimi osebnimi stiskami in usodami, tudi med uradnimi osebami so ljudje takšnih in drugačnih značajev. Najdaljši dan v njenem življenju se je vse bolj oddaljeval. »Zdi se mi, da potekajo dnevi čedalje hitreje, in včasih mi kateri mine še prehitro. Moja notranjost se počasi urejuje,« je ugotavljala Rakova po daljšem bivanju v preiskovalnem zaporu. »Občutek obupa in strahu, ki ju v začetku nisem hotela priznati, sta pričela izginjati, na njuno mesto pa je stopilo nekaj drugega, nekaj popolnoma nasprotnega, še neznanega,« je zapisala o notranjem dogajanju v duši zločinke.
O usodnem dogodku, ko je ubila moža, je morala govoriti vedno znova in ga je po-doživljala pred sodnikom in psihiatrom ter na prizorišču zločina, kjer so opravili rekonstrukcijo dogodka. Med rekonstrukcijo dogodka, ko je znova obiskala svoj dom, je tam našla svoje bohotno cvetoče vrtnice. »V meni ni in ne sme biti prostora za nežno cvetje in vse drugo, kar je spreminjajoče se in
»Osredotočili smo se na območje Šaleške doline, mesti Šoštanj in Velenje ter okoliške vasi. Delo je sicer pretežno terensko: pogovarjamo se z domačini, ki še pomnijo in obujajo pripovedovanja svojih prednikov, ki so bili neposredno udeleženi v prvi svetovni vojni (na fronti ali tudi v zaledju). Teh »posrednih« spominov je pri nas v Šaleški dolini ohranjenih še kar precej, zlasti pri starejših domačinih,« še pojasnjuje Špela Poles. Pri projektu gre predvsem za ohranjanje žive kulturne dediščine. Foto-
minljivo. Neomajna vera, trdnost in moč, to je tisto, kar sedaj potrebujem in kar hočem obdržati v sebi,« je zapisala tik pred koncem
grafije posameznikov, ki jih zgodbe opisujejo, digitalizirajo in vrnejo lastnikom.
Spomin na očeta, ki je preživel obe vojni
V Šoštanju bodo stoletnico prve svetovne vojne obeležili prvega oktobra, ko bodo v okviru dnevov evropske kulturne dediščine predstavili publikacijo s pričevanji o prvi svetovni vojni, kot jo pomnijo v Šaleški dolini. Poleg publikacije pripravljajo še virtual-no razstavo zbranih fotografij
svojega knjižnega prvenca. Iz notranje stiske Slave Rakove sta se na to temo porodili še dve njeni knjigi.
BRANE JERANKO
si a. r
mr
a .k
sš &
&
e,
v
lo Sl
m u lb
<
iV
in drugega gradiva. Predvajali bodo tudi kratek avtorski film z življenjsko zgodbo 84-letne-ga Šoštanjčana Iva Napotnika s spomini na očeta Antona Napotnika (1892), ki je preživel obe svetovni vojni. V prvi se je kot avstro-ogrski vojak vojskoval najprej v Galiciji od decembra 1914, nato pa še na soški fronti.
Kot je še povedala Špela Poles, bodo spomine na prvo svetovno vojno v občini Šoštanj v Vili Mayer zbirali še do konca julija.
ROBERT GORJANC
Svetovna vojna 1914-1918
Anton Šibal se je kot avstro-ogrski vojak boril proti Rusom v Karpatih. Kako so Rusi predlagali začasno premirje in kako mu je po naključju uspelo priti skoraj pol leta pred koncem vojne domov, si preberite v Kamrinem Albumu Slovenije www.kamra.si, kjer je v celoti objavljena zanimiva zgodba, ki nam jo je zaupal njegov 85-letni sin Alojz Šibal.
Prispevek: ALOJZ ŠIBAL, Ponikva pri Šentjurju
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Medijski pokrovitelj:
IffiffniH!	Ml	H			p
^JDNJOI^. mW ^A-ot .vvvuvtft, jQ/wi**- «wiwi^ti vojjoS^ Awtiy 'l
ä ^/WOkflV^	V VtAM^f	VA. ^
I^Aa. fciwiA. IMH VA0ÄO' «ä^vO^jf	^»'C |
^pvMä'Jfy ÄJJIÖ&MS; JüiLSVA-Ät'^r Uy^w-d.CL'.i'i. fäxr i| jiuLc^tnXjOt. jjkiotf JWWs^Xj <f0^aitK)irä<%A J-
GfcSEfiLJCH GESCHÜTZT.
Dopisnica, ki jo Jože Šibal poslal bratu Antonu na fronto v Karpatih.
O prvi svetovni vojni tudi v Šoštanju
Kratek film, virtualna razstava fotografij in pogovori z domačini
Anton Napotnik (roj. 1892) iz Šoštanja, udeležen v prvi svetovni vojni od leta 1914 do 1918. Fotografijo iz leta 1914 hrani Ivo Napotnik.
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana
in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Vabljeni na
vznemirljivo srečanje notranjega miru, tišine, ljubezni, sreče in upanja.
Prejeli smo
V vročih dneh poskrbite za živali
Človek, ki nima odnosa do narave in bitij, s katerimi si delimo prostor na Zemlji, ga tudi do sočloveka ne more imeti. Koliko trpljenja bi živalim prihranili, če bi se ljudje končno zavedali, da tudi one čutijo kot mi, ljudje. A na žalost so grozodejstva, ki jih utrpi dnevno na tisoče živali, nepopisna, kar je še huje, so žal delo človeških rok.
Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami. To je za živali čas posebnega trpljenja, ki ga morajo prenašati zaradi hude vročine. Zaščitniki živali opozarjamo vse tiste lastnike rej-nih in drugih domačih živali, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Kajti ta bitja so odvisna samo od nas, same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo v svojem okolju brez trpljenja, bolečin, strahu ... Njihovi prostori naj bodo čisti in večkrat prezračeni. Naj ne bodo lačne, žejne prepotrebne čiste in vedno sveže vode.
Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto čuvajo dom in imetje. Zato ponovno opozarjamo vse tiste neodgovorne lastnike, naj ne puščajo psov v tej vročini, naj poskrbijo, da prebivajo v senci in da imajo vedno na razpolago pre-potrebno svežo pitno vodo ter dvakratni dnevni obrok zdrave hrane. Mladi psički do ene-
ga leta se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen na verigi, naj bo lahka in dolga najmanj štiri metre z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Skrajno nečloveško je ovijanje z verigo ali vrvjo okoli vratu psa, saj se mu lahko dobesedno zareže v meso. Njegov bivalni prostor naj bo lesena uta z nepremo-čljivo streho, s predprostorom in z ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi spremembami. Isto velja tudi za psa v pesjaku. Psa ni dovoljeno nastaniti v prostor brez dnevne svetlobe, kjer ne vidi neposredne okolice.
Pes je družabno bitje in si želi bližine svojih ljudi. Čutiti mora, da je član družine. Ne pustite ga osamljenega, kajti čuti se zavrženega. Peljite ga večkrat na dan na sprehod. Pes potrebuje ogromno gibanja, hvaležen vam bo. Potrebno ga je redno pregledovati in mu sproti odstranjevati klope, bolhe in druge zajedalce. Vse to velja tudi za pse, ki samevajo v stanovanjskih naseljih - blokih. Opozarjamo vas, preden si nabavite kakršnokoli žival, dobro premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti za njo. In da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo. Če živali zbolijo, jim nudite ustrezno veterinarsko pomoč in oskrbo.
V tem letnem času ne pozabite na žejne ptice. Nastavite jim nizko, nekoliko težjo posodo s pitno vodo. Hvaležne vam bodo.
Društvo proti mučenju živali Celje
Zahvala
Pomoč Metuljem hrabrega srca
Že osmič nas je združila želja polepšati vsakdan Metuljem hrabrega srca na dobrodelnem golf turnirju in prireditvi Skupaj za isti cilj, ki je bila v petek, 30. maja 2014, na igrišču A golfa oli-mje.
Za uspešno izvedbo prireditve se iskreno zahvaljujemo gostiteljema Amon, d. o. o., in A golfu Olimje ter sponzorjem. To so: Kozmetika Afrodita, Co. Andraž, Cvetličarna Kozje - Vrtnarstvo Helena Štravs, dekleta iz Zagorja in Ješovca, Do-
mača pekarna Resnik, Društvo steklarjev Slovenije, Ekološka kmetija Krivec, Ekološka kmetija Zakošek, Graviart - Tanja Valenčak, Jelenov greben, Kozjanski park, Leo klub Rogaška Slatina, Mediacor, Mobitel, občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, OKO print shop in Časopis OKO, Pivovarna in pivnica Haler, Sadjarstvo Frančišek Bokalič, Simps's, Tovotrade, Wellness Aspara in Zdenka Ivačič ter učenci in mentorji osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesično, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah. Kamenček v mozaik dobrodelnosti sta tudi letos dodala Nika in Lan Gradišek, družbo so jima delali Osti jarej, Alja Furlan z miškom Šimom in Jernej Dirnbek iz Mi2.
Prisrčno hvala Zdenki Iva-čič, ki je navkljub svežemu ponovnemu materinstvu že osmo leto poskrbela, da je program gladko stekel ter prijateljem, ki so z veseljem pomagali polepšati prireditev in poskrbeli, da so bile mize polne sladkih dobrot.
Hvala golfistom, da so se prijazno odzvali povabilu, saj brez njih dogodka ne bi bilo in ne nazadnje hvala tudi gostom, da so petkovo popoldne namenili razmišljanju o bulozni epidermolizi.
POLONA ZAKOŠEK, Društvo Debra Slovenija
Pomoč zdravnikov
Pred nedavnim sem pri padcu dobil poškodbo na glavi. Ker nisem imel bolečin, nisem takoj odšel k zdravniku. Po nekaj dnevih pa so se začele bolečine. Tedaj sem odšel k zdravniku v zdravstveno postajo v Rogaško Slatino. Zdravnik mi je napisal napotnico za UZ in po tem, ko so mi ga opravili, sem odšel ponovno v zdravstveni dom v Rogaško Slatino. Po razgovoru mi je zdravnik predpisal protibo-lečinske terapije. Začel sem jih, vendar ni bilo bolje, bolečine so se stopnjevale. Tedaj sem terapije samovoljno opustil in ponovno odšel do zdravnika. Povedal sem mu, da se vsakodnevno počutim slabše, saj sem izgubil ravnotežje, vrtoglavica se je stopnjevala in mi je delno odpovedal levi del telesa, bolečine pa sem začutil v vratnih vretencih. Zdravnik v zdravstvenem domu v Rogaški Slatini mi je takrat napisal napotnico za pregled v bolnišnici v Celju, vendar mi je povedal, da bo treba nanj čakati. Zdravstveno stanje se mi je občutno slabšalo, zato nisem mogel čakati. Ponovno sem odšel v zdravstveno postajo. Takrat je bila v službi moja osebna zdravnica mag. Irena Bajc, dr. med., ki mi je takoj na to napotnico napisala nujno. Takoj sem bil odpeljan v celjsko bolnišnico in po preiskavah naslednje dni operiran.
Operiral me je mag. Igor Ante Jeremič, dr. med., spec. nevrokirurg, in že naslednji dan je bilo moje zdravje spet dobro. Zato gre velika zahvala temu zdravniku in njegovemu osebju na trav-matološkem oddelku celjske bolnišnice.
Prav lepo se zahvaljujem zdravstvenemu osebju v zdravstveni postaji v Rogaški Slatini, posebej osebni zdravnici mag. Ireni Bajc. Bil sem več dni v celjski bolnišnici, kjer sem imel priložnost videti, da je pri nas zdravstveno osebje vse preveč obremenjeno in da se naša slovenska vlada vse premalo zavzema za izboljšanje stanja v zdravstvu.
ALOJZ SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina
Pritožna knjiga
Neprimeren odnos
Konec februarja se mi je začelo slabo počutje, ki se je le še stopnjevalo. Tako sem se 7. marca odločil, da obiščem zdravnika. Ker je bil Goran Ši-ljeg, dr. med., ki je moj osebni zdravnik v ZD Šentjur, na seminarju, sem bil napoten k nadomestni zdravnici, ki je bila takrat Dragana Djurič, dr. med.
Medicinska sestra me je najprej na mojo prošnjo napotila v laboratorij. Ne vem, če je zdravnica sploh pogledala izvid. V ordinaciji me sploh ni poslušala in me je odpravila z receptom za plivamed, ki lajša simptome gripe in prehlada. Vseskozi je ponavljala, da je to verjetno nekakšen virus. Po teh tabletah me je mučila huda vrtoglavica. Ob tem moram dodati, da trpim za kronično pljučnico, leta 1986 pa sem premagal TBC. Sam sebe dovolj poznam, da sem glede na simptome vedel, da to ni prehlad, ampak nekaj hujšega. Tudi odnos zdravnice je bil povsem neprimeren. Ker je s svojim delom počasi zaključevala in se ji je očitno mudilo domov, me nikakor ni pustila do besede, vse, kar mi je povedala in trdila, je, da je to nekakšen virus. Rekla mi je, da mi bo napisala recept in da bom moral zdravila plačati, čeprav se dobijo brez recepta. Nato sem 10. marca obiskal svojega osebnega zdravnika, ki me je takoj urgentno z rešilnim vozilom napotil v Splošno bolnišnico Celje, kjer so me takoj hospitalizirali na intenzivni negi. Tam sem bil dva dni, nato so me peljali v Topolšico. Tam sem bil hospitaliziran do 3. aprila. Osebnega zdravnika sem nato obiskal 7. aprila na kontrolnem pregledu. Rekel mi je, da je začuden, da sem glede na svoje stanje sploh prišel do njega. Kasneje sem obiskal še dr. Djuričevo, da bi ji povedal, da jo bom dal v časopis, a mi je ponovno trdila, da je bilo takrat vse v redu, namesto da bi spoznala svojo zmoto in se mi vsaj opravičila.
Tega ne objavljam zaradi osebnih zamer, ampak kot opozorilo, da se to ne bi pripetilo še komu drugemu.
Ob tem bi pohvalil dr. Ši-ljega, ki mi je znal prisluhniti, svetovati in me pomiriti. Hkrati se je pravilno odločil in mi verjetno rešil življenje.
JOŽEF URŠIČ, Šentjur
Modri telefon
Nevaren odsek
Bralec Franc Godicelj se zanima za državno cesto 744-2346, ki povezuje Štore, Svetino in Laško. Ocenjuje, da je odsek med prvim in drugim kilometrom te ceste ob potoku Toplica posebno nevaren, zato ga zanima njegova rekonstrukcija. Po bralčevih podatkih naj bi bila zemljišča za dela že odkupljena. Zanima ga obseg rekonstrukcije, kdaj naj bi bila opravljena in če bo tam poskrbljeno za pločnik.
Iz Službe za odnose z javnostmi v Direkciji RS za ceste odgovarjajo, da je odsek regionalne ceste R3-744/2346 Štore-Svetina ta odsek predvidena za rekonstrukcijo. Ta bo obsegala ureditev ceste s pločnikom, cestno razsvetljavo, prepust, zidove in kamnite zložbe. Zemljišča so, razen treh, pridobljena. Prenovo bodo začeli, ko bodo v ta namen v državnem proračunu zagotovljena sredstva. Direkcija RS za ceste na osnovi sprejetega rebalansa proračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015 v omenjenem obdobju za izvedbo investicije nima zagotovljenih sredstev, razen za projekte, kjer je bilo zagotovljeno 85-odstotno financiranje iz sredstev Evropske unije.
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Festival trajnostne mobilnosti
Logarska dolina, nedelja, 29. junij 2014

Program aktivnosti si oglejte na: Za osta|e informacije
a , i j i- ■ pokličite na: 031 694134 WWW.IOgarSKa-dOlina.SI ali dusan.prasnlkar@ksa.sl
Solčava, sobota, 28. junij 2014
V Alpe brez emisij -promocija trajnostne mobilnosti
Nova avtobusna linija Celje - Logarska dolina, od 1.7. do 31.8.2014 med vikendi in prazniki.
Logarska dolina Solčavsko
rn^n ßtjW M
| triglav
Zavarovalnica Triglav, d.d.
48
BRALCI POROČEVALCI
Gasilsko tekmovanje v Gaberkah
Zadnjo soboto v maju je bilo v Gaberkah že tradicionalno XII. meddruštveno tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal KS Gaberke in drugo pokalno tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal GZ Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 39 desetin iz vse Slovenije.
Vsako leto organizator po- rejšo desetino ter za najsta-deli več nagrad, med drugim rejšo članico oziroma člana. za najbolj oddaljeno in najsta- Letos je bila na tekmovanju
najstarejša članica stara 87 let, medtem ko je imel najstarejši član 86 let.
Dogajanje je spremljalo tudi veliko navijačev. Pokalno tekmovanje v Gaberkah je eno od sedmih tekmovanj pod okriljem GZ Slovenije. Za takšno
tekmovanje je treba upoštevati določena pravila in navodila, zato je bilo v organizacijo tekmovanja vloženega veliko dela in truda.
Na tekmovanju je bilo prisotnih veliko pomembnih gasilcev in drugih gostov, med
njimi župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik KS Gaberke Zvonko Koželj-nik, ki sta tudi podeljevala priznanja, pokale in medalje najboljšim desetinam. Zelo smo bili veseli, da so si tekmovanje ogledali tudi predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Boris Lambizer in poveljnik
poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik.
Med starejšimi gasilkami so bile prve članice PGD Polje, druge iz PGD Gaberke in tretje iz PGD Šalek. Med starejšimi gasilci so zmagali člani PGD Gerečja vas, drugi so bili gasilci PGD Ponova vas in tretji PGD Grosuplje.
TINA VIDEMŠEK Foto: JERNEJA VIDEMŠEK
Zaključek bralne značke z Renatom Jenčkom
S koncem šolskega leta se je v torek, 20. maja, končala že druga sezona bralne značke za odrasle v III. osnovni šoli Celje. Gostitelja, knjižničarja Urška Sotler in Tadej Gre-gorc, sta gostila večino bralnih značkarjev, ki se jih je v tem šolskem letu nabralo kar 72.
Prireditev je potekala v sproščenem, humor-nem vzdušju, rdeča nit pa je bila sreča. »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi,« pravi pesnik Tone Pavček. Vsi bralci so tisti pravi ljudje po meri knjižničarjev, ki so vsak dan obkroženi s knjigami in z branjem. Dobre sledi so puščali s sodelovanjem pri bralni znački, s knjigami, ki so jih prebrali, s priporočili, ki so jih delili drug drugemu. Lahko bi misel Toneta Pavčka predelali tudi takole: »Sreča je srečati dobre knjige, ki v tebi pustijo dobre sledi.« Letos so jih sodelujoči pri bralni znački srečali ogromno. Tudi med bralci so se v letošnjem letu spletle posebne vezi. Niso se
družili le s knjigo, temveč tudi med sabo. Bralna značka je živela intenzivno tudi med letom, ko so pripravili dve izjemno uspešni knjižni čajanki. Tudi tokratna prireditev je bila prav posebna. Ob uvodnem nagovoru, ki je bil prežet tudi s kančkom humorja, je tisti »tapravi« (humor, seveda) nastopil z gostom, slovenskim igralcem Renatom Jenčkom. Mojster, kot je, je udeležence uspel nasmejati, kot se za takšno prireditev tudi spodobi. Tudi zaradi njega je prireditev izjemno uspela.
Ob koncu so vsem, ki so osvojili bralno značko, podelili zaslužena priznanja, knjižne nagrade za najuspešnejše med njimi in drobna darilca. A presenečenj še ni hotelo zmanjkati. Za konec so se posladkali še s presenečenjem, ki ga je za vse obiskovalce prireditve pripravila ekipa Poloninih sladkih skrivnosti, tortice na palčkah s prav posebnimi sladkimi črkami.
US
Slovensko-dalmatinski
večer
Takšen naslov je imela glasbena prireditev, ki je bila pred kratkim v kulturnem domu v Škofji vasi. Doživeli smo zelo lep večer.
Postavne mladenke, članice glasbene skupine M. J. A. V., in brhki fantje z imenom Kvatropirci so izmenjaje prihajali na oder in izvabljali iz
nas gledalcev in poslušalcev navdušenje. Dekleta so nam podarjala same lepe pesmi, oplemenitene z ubrano poenotenimi glasovi in z odlično inštrumentalno podporo. Seveda pa si enako laskavo priznanje zaslužijo izvrstni »slovenski Dalmatinci«. Tako so nas ogreli, da smo z njimi prepevali tudi mi v dvorani. Da, kar malo kol-
calo se nam je po Dalmaciji in Jadranu.
Draga dekleta in fantje, prinesli ste nam pomlad v Škofjo vas - je bilo upravičeno rečeno ob slovesu. Takšnim mislim so botrovale vaša mladostna sproščenost, simpatična navi-hanost in razigranost. Hvala za lepe melodije, hvala za lep večer, hvala, ker ste obogatili naša čustva.	TP
Zdravi moramo ukrepati
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je s številnimi podporniki in nevladnimi organizacijami v začetku junija pripravilo že 13. tek - hoja za življenje za preživele z rakom in zdrave.
Prireditev so že dopoldne začeli otroci iz vrtcev in šol ter dijaki in študentje z ustvarjalnimi delavnicami ter gibalnimi in s športnimi aktivnostmi. V žalski župnijski cerkvi je bila maša za bolne, osrednji del prireditve
pa je bil v Športnem centru Žalec. Zbrane so nagovorili Viktorija Rehar, predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, župan Občine Žalec Janko Kos, evropska poslanca Lojze Peterle in Romana Jordan ter predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc.
Nato so se obiskovalci in gostje prvič odpravili po stezi štadiona, tek oziroma hojo pa so ponovili še pozno zvečer, ob koncu teka - hoje pa so
jim tokrat prvič podelili medalje in priznanja.
V kulturnem programu so nastopili najmlajši iz žalskih vrtcev, I. OŠ Žalec, Srednje zdravstvene šole Celje in Cita Galič. Na več stojnicah so se predstavili člani društev. Bolniki z rakom so predstavili svoje izkušnje z boleznijo. Pozitivnih misli je bilo veliko, obiskovalci pa so si lahko tudi izmerili krvi sladkor, krvni tlak in holesterol. Zbirali so denar za potrebe bolnikov z rakom.
TT
BRALCI POROČEVALCI
49
Slovenska ulica sredi Saint Florenta
Na letošnje tradicionalno srečanje občanov vseh treh pobratenih občin - Šentjurja, Neu Anspacha in Saint Florent sur Chera - je približno 60 udeležencev tokrat pot vodila v daljno Francijo. Vsako leto obiščejo eno od držav, v tem času pa so se med gostitelji in gosti spletle močne prijateljske vezi.
V zadnjih letih pri izmenjavah pobratenih občin sodelujejo tudi mladi. Še posebej nepozabno je bilo letošnje srečanje za dvanajst učencev OŠ Hruševec, ki so bili ob podpori Občine Šentjur in koordinaciji Mladinske-
ga centra Šentjur udeleženci mladinske izmenjave in so se v Francijo odpravili že 25. maja. Mednarodni projekt je nosil naslov Manj jej, dobro jej in deli, mladi pa so na to temo raziskovali in prakticirali varčno in ekonomično obnašanje. V Saint Florent sur Cheru se jim je 29. maja pridružila dobro razpoložena skupina iz Šentjurja in že prvi dan je bil namenjen tradicionalnemu eku-menskemu srečanju, ki mu je sledil sprejem pri novoizvoljenem županu Rogerju Jacque-tu. Zbrane je nagovoril direktor občinske uprave občine Šentjur Jože Palčnik.
Naslednji dan je bil namenjen ogledom. Sobota je bila dan za javno predstavitev pobratenja občin na mestni tržnici v Bourgesu, kar je bila odlična priložnost za promocijo Občine Šentjur. Sledil je edinstven dogodek za Šentjurčane, saj so z rezom traku v namen predali Slovensko ulico - Rue de la Slovenie v novozgrajenem naselju Saint Florenta.
Zaključno dejanje, skupna večerja in druženje, je bilo za udeležence spet posebno doživetje. Slovenski udeleženci mladinskega projekta so se izkazali s kulturnim
programom, plesom in petjem slovenskih pesmi, ki so jih prevedli v nemščino in francoščino. Navdušila je šentjurska glasbena skupina Triu Gust (Mojca Zupanc, Ines Ljubej in Jernej Podgoršek), na noge pa je vse prisotne dvignil priložnostni duo Martina Luskarja na diatonični harmoniki in klarinetista Janka Arnejčiča. Sledilo je (ponovno prehitro) slovo - do naslednjega leta, ko se bodo udeleženci maja srečali v Šentjurju.
PM
Foto: ROBERT GAJŠEK
Po grajskih poteh
Pohod po grajskih poteh je že tradicionalen pohod, letos deseti, ki ga Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold organizira vsako leto v začetku maja.
Pohod je bil tudi letos speljan po ustaljeni poti, ki povezuje točke nekdanjih grajskih poslopij. Pohod se je letos začel pri graščini Prebold. V prvem delu pohoda smo obiskali kraj, kjer je stala graščina Gorica v Kaplji vasi, nato pa še kraj, kjer je stal Liebenštajn na Tolstem vrhu in na koncu prvega dela preboldski Trg in cerkev sv. Pavla. V drugem delu smo se najprej ustavili pri cerkvi v istoimenski vasi Sv. Lovrenc, kjer je nekdaj v bližini stal tudi dvor, sledila je pot v Šešče na prostor nekdanje graščine Šenpihl. Pohod smo zaključili na vrhu Burkeljčevega hriba, kjer je nekoč stal grad Žaženberk in kjer so nam otroci Osnovne šole Prebold pripravili zanimiv konec pohoda.
Letošnjega pohoda po grajskih poteh se je udeležilo več kot 40 poho-dnikov.	NS
Češki steklarji predstavili standarde
Češka je bila nekoč znana predvsem po svojem porcelanu, a ravno izpod gorovja Jizera je bil Daniel Swarowski, ustanovitelj linije kristalnega nakita. Steklarske šole, steklarne, steklarske galerije, manjše steklarske delavnice dajejo občutek, da se s steklom ukvarjajo vsi, od najmlajšega do najstarejšega. V okviru projekta Steklarstvo - izzivi prihodnosti, ki ga vodi Ljudska univerza Šentjur, je bila predzadnji konec tedna v maju delavnica v češkem Jabloncu, in sicer z izmenjavo dobrih praks pri prenovi poklicnih standardov.
Jablonec nad Nisou je v 19. stoletju postal mednarodno priznan center steklarstva in nakita, že od leta 1880 pa je v njegovem središču Srednja poklicna šola za risa-
nje, modeliranje in kovinsko oblikovanje. Po predstavitvi češkega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je bil drugi dan delavnice na različnih lokacijah. Steklarna Ajeto, svetovno znana po razkošnih in ekskluzivnih izdelkih iz stekla, je posebej za udeležence delavnice odprla vrata ne le za ogled proizvodnje, temveč tudi manjše galerije z unikatnimi izdelki. Ob ogledu proizvodnje je vse presenetilo, da so imeli na svojih delovnih mestih vrčke za pivo, ki niso bili prazni.
Vsaka hiša s steklarsko delavnico
Steklarska šole v Novem Boru je za udeležence delavnice pripravila predstavitev svojih programov in voden ogled vseh učnih procesov. Šola ima
na Češkem velik ugled, njeni učenci so dobitniki številnih nagrad in priznanj, ravno na tisti dan pa so se predstavljali tudi v televizijski oddaji.
Slikovito in zanimivo je bilo tudi pri kosilu, Petr No-votny, vrhunski oblikovalec in lastnik steklarne Ajeto, je hkrati lastnik restavracije, ki ima ob jedilnici steklarsko delavnico. Ob jedi lahko gostje opazujejo nastajanje unikatov iz stekla, nadstropje više pa si lahko ogledajo tudi galerijo umetniških izdelkov. Tako slovenskih kot italijanskih in nemških partnerjev v projektu delavnica na Češkem ni pustila ravnodušnih. Eden od ciljev projekta v programu Vseživljenjsko učenje je v nastajanju - prenovljeni poklicni standardi steklopihalcev in steklobrusilcev za Slovenijo.
AP
50
MLADI ZA MLADE
Najuspešnejši judoist, šahistke in plezalka
Naj športniki osnovnih šol šentjurske in dobjanske občine z ravnatelji, s profesorji in z županoma.
V Osnovni šoli Blaža Ko-cena Ponikva so v sredo, 11. junija, razglasili naj športnike osnovnih šol šentjurske in dobjanske občine. Naj športnica je postala učenka Osnovne šole Hru-ševec Šentjur Maja Majcen, državna prvakinja v plezanju in članica zmagovalne ekipe na državnem prvenstvu v šahu. Naj športnik je Tadej Smole, državni prvak v judu. Naj ekipo sestavljajo učenke OŠ Hruševec Šentjur, ki so zmagale na državnem prvenstvu v ekipnem šahu.
Koordinator šolskih športnih tekmovanj za občini Šentjur in Dobje Klemen
Zdolšek je povedal, da se je v aktualnem šolskem letu zvrstilo 22 šolskih športnih tekmovanj, in sicer šest atletskih in 16 tekmovanj v igrah z žogo. Zadovoljen je, da so se šentjurski in dobjanski osnovnošolci na različnih športnih področjih prebili v četrtfinale ali polfinale državnih prvenstev, dve ekipi pa sta se uvrstili na najboljše stopničke v državi. »Pomembno je, da so športniki tudi dobri in marljivi učenci ter da so zgled ostalim,« je dejal.
Naj športnika v OŠ Blaža Kocena Ponikva sta Julija Krajnc in Luka Kovačič, v OŠ Dramlje Ana Kenda in
Teo Vodeb, v OŠ Planina pri Sevnici Sabina Pušnik in Mitja Romih, v OŠ Slivnica pri Celju Ana Hostnik in Nejc Gubenšek, v OŠ Dobje Iza
Dobršek in Blaž Žibret, v OŠ Franja Malgaja Šentjur Urška Arzenšek in Tadej Smole, v OŠ Hruševec Šentjur Maja Majcen in Žiga Rajh. Naziv
ekipa šole so si prislužile ekipa 9. razreda OŠ Franja Malgaja Šentjur, ki se lahko pohvali s 3. mestom na državnem prvenstvu v krosu in
učenke OŠ Hruševec Šentjur, ki so zmagale na državnem prvenstvu v ekipnem šahu.
TV
Foto: BOGDAN RAHTEN
Aktivni prostovoljci
Ena pomembnejših družbenih vrednot je solidarnost, ki zaradi hitrega načina življenja vedno bolj izgublja svoj pomen.
Da bi to vrednoto ponov- mladimi, smo v začetku no obudili in jo razširili med šolskega leta 2013/14 na I.
gimnaziji v Celju pripravili dobro organiziran projekt prostovljstva. Kar 127 nas je postalo aktivnih prostovoljcev. Za spodbudo in možnost delovanja na različnih področjih se lahko v največji
meri zahvalimo mentorici, profesorici Tanji Tušek, ki nas je vse leto usmerjala in nas spodbujala pri delovanju. Pomagali in sodelovali smo pri različnih projektih v Celju in okolici.
Ob koncu šolskega leta smo lahko na svoje delo ponosni. S pomočjo direktorja Medgeneracijskega centra Celje Kevina Rihtarja smo vzpostavili stik in delovali po številnih ustanovah na Celjskem. Prostovoljno delo smo opravljali v Domu ob Savinji Celje, Domu Lipa Štore, Vrtcu Laško, Vrtcu Anice Čer-nejeve Celje, Vrtcu Sevnica, Kriznem centru Celje, Splošni bolnišnici Celje, Medge-neracijskem centru Celje, Mladinskem centru Celje in v OŠ Šempeter in OŠ Glazija.
Različna pomoč
Poleg dijakov so pri različnih projektih pomagali številni profesorji in ostali delavci šole, vse pa je podpiral tudi ravnatelj dr. Anton Šepetavc. V okviru kemijskega in biološkega krožka smo z izdelavo in s prodajo izdelkov pomagali obogatiti šolski sklad za kar 924 evrov. Pod okriljem projekta Zdrave šole smo v decembru organizirali in z dvema polnima kombijema tudi uspešno končali zbiralno akcijo za več ustanov na Celjskem (materinski dom, društvo
Zonzani, Krizni center Celje, Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna in Zavetišče za brezdomce Celje). V februarju in marcu smo z zbiranjem kovancev nabrali kar 251 evrov za indijsko šolo. Redno zbiramo tudi za-maške, ki smo jih nazadnje poslali na Karitas Celje. Leto sta še posebej zaznamovala dva zelo uspešna dobrodelna koncerta. Na prvem je marca uspelo dijakinji Sabrini Zavšek, ki je s svojim pogumom in srčnostjo zbrala 1500 evrov in jih namenila Materinskemu domu Celje. Z drugim dobrodelnim koncertom je šola podprla idejo Jake Škapina. Zbrali smo dovolj denarja in omogočili nakup stopniščnega vzpe-njalnika za Luko.
Z zbiranjem materiala smo pomagali tudi žrtvam katastrofalnega neurja v BiH in Srbiji, še vedno pa zbiramo material za šolo z ogroženega območja. V šoli imamo prav tako še vedno akcijo Podarim ti učbenik, s katero želimo pomagati socialno šibkim dijakom naše šole.
NADJA OGRINC, 3. letnik I. gimnazija v Celju
volne
V OŠ Gorica Velenje smo se v začetku šolskega leta lotili projekta Volna. Prijavili smo se na razpis Projekt LAS Šaleške doline, ki je bil objavljen marca 2013.
Celo šolsko leto so bile raz- ogrado so spustili ovčke.
lične aktivnosti v šoli in izven nje, v projekt so bili vključeni ljudje različnih generacij, končni izdelek pa so volnene igračke za muce (poslovna ideja otrok) in film, ki bo na ogled tudi 23. junija v Domu kulture Velenje. Kratka predstavitev delov filmčkov je bila v četrtek, 5. junija, na Paškem Kozjaku.
Pripravljeni? In akcija ... Snemamo ...
Tija Košica, 5. c: »Najprej smo se oblekli v kostume, nato pa zanetili ogenj. V
Fantje so v žerjavici pekli krompir, jabolka in kostanj, skakali čez ogenj in delali piščalke iz leskovih palic. Deklice smo se igrale s punčkami iz blaga, skakale čez palico in potoček ter se lovile. Nato smo ostrigli belo in črno ovčko. Tudi sama sem lahko poskusila. Bilo je zelo težko. Na koncu smo lovili ovčke, ki so pobegnile iz ograde. Cel dan mi je bil zelo všeč.«
Tilen Einfalt, 5. c: »Pri Vovkovih mlinih smo se najprej oblekli v pastirje. Nato smo zakurili ogenj in
pripravili krompir. Ko smo to naredili, se je začelo snemanje. Mi pastirji smo ob ognju pekli krompir in jabolka, dekleta pa so se ob potoku igrala s punčkami. Nato smo se šli igrat igri skok čez palico in skok čez ogenj. Ko je zadnji skočil čez ogenj, smo šli past ovce. Na soncu smo tudi malo zaspali. Dekleta so nas zbudila s svojim igranjem s punčkami. Nazadnje smo šli gledat, kako se strižejo ovce. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil.«
Larisa Einfalt, 2. c: »Najprej smo se punce oblekle v pastirice, fantje pa v pastirje. Potlej smo dekleta odšla do potoka in ga preskakovala. Nato smo se šle igrat s punčkami ter uživale še v drugih različnih igrah. Fantje so izdelovali piščali. Bili smo zelo veseli, saj smo pekli tudi
krompir in jabolka. Pastirjem so ovce pobegnile, zato smo jim jih pomagale loviti.
Všeč sta mi bila preskakovanje potoka in striženje ovce. Ena ovca je bila zelo divja,
zato smo jo morali privezati. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem pestovala malo jagnje.«
ŽIVALSKI SVET
51
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Glasen, a prikupen kosmatinec Oli
Po delu v državnem arhivu se Bojanu Cvelfarju prileže sprehod s psom
Zdaj ko se je unesel referendumski trušč okrog arhivov, ima direktor Arhiva Republike Slovenije mag. Bojan Cvelfar spet več časa za druge stvari, na primer za pripravo svoje doktorske naloge ali pa za sprehod z družinskim psom Olijem. Najraje jo mahneta na Celjsko kočo, pri čemer letos prav zaradi pomanjkanja časa ne bosta dosegla običajnega načrta o sto vzponih. Bo pa moral za krajše razgibavanje zadoščati tudi kakšen krog po domači Hudinji.
»Vode ne mara. Povsod gre za menoj, samo v kopalnico ne. Če dežuje, se mu mudi s sprehoda domov ali pa ostane kar pod streho in noče na mokro.«
Štiri leta je že pri hiši beli dolgodlaki kosmatinec, ki sodi med srednje velike nemške špice. Po zajčji in mačji fazi so si Bojanovi trije otroci Jaka, Ana in Luka zaželeli psa. Z ženo Matejo sta jim povsem prepustila izbor, dogovorili so se le, da naj bo to manjši pes, in danes priznava, da to ni bila ravno najbolj modra odločitev.
Dvigalo ga je motilo
Za to pasmo lahko na spletu preberemo, da so njeni predstavniki družabni in živahni, dobri psi čuvaji, prijazni in navezani na družino. Bojan pohvali Olija, da vse to drži, žal pa ima pes tudi dve pomanjkljivosti: dolgo dlako, ki jo je treba česati vsaj trikrat na teden in ki je je seveda polna hiša, ter njegovo glasno lajanje. Saj ne, da bi zato imeli psa kaj manj radi! »Ko te pogleda z velikimi črnimi in prijaznimi očkami, se stisne k tebi in ti poliže roko, ne moreš biti jezen nanj, pa čeprav laja na vse, kar se premika, sploh
doma,« se smeji Bojan Cvelfar, še zlasti, ko se spomni prvega dopusta po nakupu psa. Kaj kmalu so namreč ugotovili, da slabo prenaša vožnjo in da bi bila dolga pot do morja na jugu Sredozemlja zanj prenaporna. Za povrh niti kopanja ne mara. Tako so jim na pomoč pri do-pustniškem varstvu priskočili prijatelji. Po kakšni uri so že prejeli njihovo sporočilo: »Laja na vse, kar se premika po tleh in po zraku.« Psa je še posebej motil zvok dvigala, saj so prijatelji živeli v bloku. Problem so rešili tako, da so psa zvečer peljali domov spat. Naslednjič so pomagali Bojanovi starši, letos pa teh težav med dopustom ne bo, saj bo Oli ostal doma z najstarejšim sinom.
S psom do gibanja
Bojan pa najde v vsem skupaj tudi pozitivno plat. Olijeve »pomanjkljivosti« so bile namreč krive za novo pridobitev v hiši, kot je recimo robotski sesalec. Tako se žena Mateja laže bori z njegovimi dlakami. Pred hišo so mu najprej name-
Bojan Cvelfar se z Olijem pogosto odpravi na Celjsko kočo.
»Kolegica večkrat reče Oliju: >Madona, kako si šikan, samo ko se tako dereš.< To je verjetno pes, ki je idealen za samotno kmetijo ... Včasih je kar glasen in tudi za sosede malo tečen. Ko ga pokličeš in kregaš, pa se umiri, sicer je neustavljiv.«
nili boks in kočo, a tam ni bil zadovoljen, tako da zdaj spi v hiši, čez dan pa ima za tekanje na razpolago še vrt okrog nje. Za jutranje sprehode ima vsak član družine tedensko zadolžitev. Za otroke je to po Bojanovem mnenju kar dobra šola, da se naučijo odgovornega ravnanja in odnosa do živali. Hčerka Ana je na primer
Nemški špici so potomci kamenodobnih škotskih psov in poznejših koliščarskih špi-cev. Gre za eno najstarejših pasem v srednji Evropi. Obstajajo štiri velikosti: veliki, standardni (srednji), mali in pritlikavi, in več različnih barv, od črne, bele, lisičje rjave, sive ... Pes je zelo družaben, prijazen in živahen ter dober čuvaj, saj bo na prihod tujcev družino vselej opozoril z glasnim laježem. Ni ne plašen ne agresiven. Na svojo družino se zelo naveže in potrebuje veliko pozornosti. Je zelo učljiv in ga je relativno preprosto trenirati. Pasma nima genetskih zdravstvenih težav. (podatki s spletne stani Happy doggy)
»vadila« jutranje sprehode že pred Olijevim prihodom, tako da je pred poukom sama šla na sprehod. Zadnje čase ji tudi to ne koristi vedno, kot pravi Bojan Cvelfar, saj je včasih nazaj s psom že po nekaj minutah ...
Sam kot otrok ni imel psa niti se ne spominja, da bi imel kakšno posebno željo po njem. Tako je tudi zanj to prvi pes in očitno je, da uživa
v vlogi njegovega skrbnika, saj je Oli zelo navezan nanj. »Način življenja se ti z njim res spremeni. Če se mi kdaj ne ljubi na Celjsko kočo, ker je bolj slabo vreme, pogledam psa in že zaradi njega vstanem s kavča,« pove Cvelfar, ki se ne brani sprostitve v naravi, saj je vsakodnevna vožnja v Ljubljano lahko stresna, a tudi delo je odgovorno. Zadnja leta snujejo nove projekte, saj si arhivi prizadevajo za večjo odprtost. Marsikdo še vedno misli, da so namenjeni le profesionalnim raziskovalcem, a je v njih veliko ljubiteljskih, ki raziskujejo svoje korenine ali preteklost kraja. Arhiv pa se pokaže kot zelo dragocen takrat, ko kdo išče kakšno dokumentacijo.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 26. junija od 13. ure do 10. jija do 18. ure.
26. ČE
korenina do 11. ure
27. PE	cvet	
28. SO	cvet	
29. NE	c	vet do 12. ure, od 13. ure list
30. PO	l	st do 12. ure, od 13. ure cvet
1. TO	plod	
2. SR
plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Velika nevarnost majhnih strdkov
Bodite pozorni na »trepetanje« srca in na občutek, da srce »ne utripa tako, kot bi moralo«
Antikoagulacijsko zdravljenje vodijo posebej usposobljeni zdravniki in njihovi nasveti so zelo pomembni za bolnike, predvsem v začetnem obdobju, torej po tistem, ko se prvič v življenju seznanijo z načinom zdravljenja, ki ga prej niso nikoli prejemali. Ravno zato je oseben stik in pogovor z vsakim bolnikom tako zelo pomemben. Vrabčeva v Celju s svojo ekipo pripravlja tudi predavanja o antikoagulacijski terapiji in zakaj je ta za bolnika pomembna.
Mirej Vrabec, dr. med., specialistka interne medicine na Oddelku za kardiologijo v Splišni bolnišnici Celje. Pacienti, ki dobivajo antikoagulacijsko terapijo jo zelo dobro poznajo. Zanje skupaj s svojo ekipo pripravlja tudi predavanja, v sklopu katerih jim svetuje in jim odgovarja na njihova vprašanja. (Foto: osebni arhiv)
V Splošni bolnišnici Celje naj bi trenutno antikoagulacijsko terapijo prejemalo 4.500 ljudi, še nekaj bolnikov pa v tako imenovanih področnih ambulantah v manjših krajih v celjski regiji. In kaj je pravzaprav antikoagulacijska terapija? V javnosti malokrat omenjen izraz označuje zelo pomemben del zdravljenja in preprečevanja nastajanja strdkov v žilah in srcu.
Strjevanje krvi je ena osnovnih nalog krvi. Pravzaprav spada med njene zaščitne naloge in je zelo pomembno ob boleznih ali poškodbah, kadar pride do okvar žil. Gre za biološki proces, ki je nujno potreben za preživetje. A je lahko tudi smrtno nevaren, če pride do nastanka strdka. Nastanek strdkov v globoki veni imenujemo globoka venska tromboza, kar lahko vodi v popolno ali delno zaporo žile. A če strdki nastanejo v arteriji, govorimo o arterijski trombozi. Strdki nastajajo tudi v srčnih votlinah. In ravno teh se zdravniki, ki izvajajo antikoagulacijsko terapijo, najbolj bojijo, pravi Mirej Vrabec, dr. med., specialistka interne medicine na oddelku za kardiologijo Splošne bolnišnice Celje, ki pojasni veliko nevarnost malih strdkov: »Košček strdka se odtrga in potuje po obtoku na obrobje telesa. Če gre za strdek iz levega dela srca, potem potuje v arterijski obtok in lahko pride do ishemične možganske kapi, če pa strdek potuje iz venskega sistema proti srcu, torej v njegov desni del, lahko posledično pride v pljučni obtok in nastane pljučna embolija.« Torej je cilj antikoagulacijske terapije zdraviti in preprečiti nastanek zapletov in nadaljnjih obolenj.
Migetanje ni dobro
Na Celjskem takšno terapijo prejema največ bolnikov, ki imajo pri diagnozi zapisano atrijsko fibrilacijo. Kot pojasnjuje Vrabčeva, atrijska fibrilacija pomeni motnjo srčnega ritma. Ta sicer še ne pomeni, da bo srce kar naenkrat prenehalo delova-
ti, a je nevarna, ker kar za petkrat poveča nevarnost možganske kapi. »Električni impulz, ki skrbi, da se srce enakomerno krči, ne potuje normalno, posledično se srčna preddvora ne krčita pravilno. Nastane aritmija. Gre za preddvorno trepetanje ali migetanje,« povsem nazorno razloži sogovornica. Zanimivo je, da tega nekateri ljudje
pri delovanju srca sploh ne začutijo. Če že zaznajo, to občutijo kot neredno utripanje. Preddvora in prekata v srcu utripajo prehitro, srce posledično prečrpa manjšo količino krvi. Pri telesnem počutju to prinese omotico ali vrtoglavost, v skrajnem primeru se pojavi izguba zavesti. V kolikor ima oseba še kakšno spremljajočo koronarno bolezen, je možno, da v prsnem delu začuti še bolečino. Mnogi si z elektronskimi merilci doma me-
rijo krvni tlak in na podlagi takšne meritve opazijo, da srce ne deluje, kot bi moralo. Ker je atrijska fibrilacija torej »dober« predpogoj za nastanek strdka, je antikoa-gulacijska terapija nujna.
Med bolniki, ki prejemajo zdravila za preprečevanje nastanka strdkov, so tudi bolniki z globokimi venskimi trombozami in s pljučno
embolijo. Ti bolezni sta pravzaprav povezani. Strdek iz globoke vene lahko namreč po venskem obtoku potuje do srca in od tam v pljuča, kjer nastane pljučna embolija. Zdravljenje je tudi v teh primerih takojšnje. Terapijo dobivajo tudi bolniki, ki imajo vstavljeno umetno srčno zaklopko.
Zakaj nastane strdek
Zdravniki morajo odkriti vzrok nastanka strdka. Kot
dodaja dr. Mirej Vrabec, morajo upoštevati, ali je do njega prišlo zaradi poškodbe žile, bolezni koagulacijske-ga sistema ali upočasnjenega pretoka krvi v telesu. Pri tem je pomembno, ali je bolnik pred tem morda imel kakšen zlom kosti, operativni poseg, imobilizacijo. Strdki se lahko pojavijo tudi v primeru dolgega in nepremičnega
ležanja ter poletov z letali. Mlade ženske vedo, da je jemanje kontracepcijskih tablet in kajenje prav tako eden dejavnikov tveganja. Vse to namreč lahko privede do tega, da je nekdo bolj dovzeten za nastanek strdka in za spremembe v krvi.
Ko v srcu nastane strdek, hitrega ali značilnega simptoma, na podlagi katerega bi oseba to zaznala, ni. Dokler strdek s kraja nastanka seveda ne »poleti« na obrobje telesa in zamaši žile. Ko se
strdek ustavi v možganih, je to možganska kap. O simptomih smo pisali pred tedni. Če pa strdek potuje v arterijo, ki ni možganska, lahko oseba v delu telesa, kjer se strdek ustavi, začuti bolečino, paralizo, saj na tem delu pride do akutnega pomanjkanja krvi.
Vseživljenjsko zdravljenje
Antikoagulacijsko zdravljenje v 60 do 65 odstotkih zagotovo prepreči možgansko kap. Zato je redno jemanje zdravil izjemno pomembno. Ameriške raziskave so pokazale, da pravilno jemlje zdravila od 50 do 60 odstotkov ljudi. »Če ljudje jemljejo zdravilo vse življenje, je bistveno večja možnost, da ga včasih pozabijo vzeti kot na primer pri antibiotikih, ki jih jemljejo krajši čas,« dodaja Vrabčeva. In največkrat se res zgodi, da morajo bolniki z atrijsko fibrilacijo jemati zdravila vse življenje. V ostalih primerih obolenj, tromboze, kjer je antikoagulacijska terapija potrebna, pa se zdravniki odločajo glede na vsak primer posebej, glede na starost bolnika in na primer tudi glede na lokacijo v telesu, kje se pojavi nevarnost nastajanja strdkov. Zdravniku zelo veliko pove tudi to, ali strdek nastane v veni, ki je bolj na obrobju telesa, ali v veni, ki je bližja srcu.
Bolniki morajo zdravila jemati po posebej predpisani shemi, ki jo predpiše zdravnik. Antikoagulacijskih zdravil je več in zdravnik bolniku prepiše natančno tisto, za katero presodi, da se bo nanj bolnikovo telo dobro odzvalo. Dogaja se namreč, da če nekdo zdravilo pozabi vzeti, vzame naslednji dan pač večji odmerek. Toda tega se ne sme početi. Zdravnik zelo dobro ve, zakaj nekomu predpiše takšno shemo jemanja zdravil, kot jo. Bili so tudi primeri, ko je nekdo vzel večji odmerek zdravil
tik pred pregledom, da pri analizi krvi v bolnišnici morda ne bi ugotovili, da nekaj dni nazaj zdravil ni jemal redno.
Disciplina, ključ do zdravja
Disciplina bolnikov ima pri učinku zdravljenja največji pomen. Hudih stranskih učinkov pa zdravila, ki jih bolniki za preprečevanje strdkov jemljejo, nimajo. Lahko pa povečajo tveganje za krvavitve. Zato se morajo bolniki, ki so vključeni v antikoagulacijsko terapijo, izogibati aktivnostim in športom, ki pomenijo možnost nastanka kakršnih koli poškodb. Zavedati se morajo tudi, da je nujno treba na zdravila, ki jih jemljejo, opozoriti zdravnike, v kolikor gredo na kakšen drug pregled oziroma na operativni poseg. Znano je še, da takšnim bolnikom ni dobro dajati injekcij v mišice ali sklepe ravno zaradi nevarnosti krvavitev.
Kor razlaga Vrabčeva, bolnikom vedno svetujejo, naj nosijo tako imenovano identifikacijsko zapestnico ali knjižico o jemanju zdravila. V primeru, da se poškodujejo in nenadno izgubijo zavest, bodo lahko na podlagi takšnega predmeta tisti, ki jim bodo nudili prvo pomoč, opazili, da nudijo pomoč nekomu, kjer je visoko tveganje za hude krvavitve. Ob prihodu reševalne ekipe na kraj je vsak takšen podatek zelo pomemben tudi za nadaljevanje nudenja prve pomoči oziroma načina reševanja. Če pa se bolnik morda lažje poškoduje doma in pride do krvavitve, je postopek prve pomoči enak kot v vseh ostalih primerih. Kadar se krvavitev ne ustavi v kratkem času, je vendarle dobro bolnika odpeljali k zdravniku oziroma poklicati dežurnega zdravnika, ki bo pravilno svetoval, kako naprej.
SIMONA ŠOLINIČ
Nekatera antikoagulacijska zdravila lahko v zgodnji nosečnosti vplivajo negativno na otroka. Zato mora vsaka ženska, ki jemlje takšna zdravila, že v zgodnji dobi zdravnika takoj opozoriti, v kolikor ugotovi, da je v obdobju jemanja zdravil zanosila.
NE PREZRITE
»Če zmorem hoditi po žerjavici ...«
Novinarka Anja Kovačič o svoji izkušnji »sprehoda« po žerjavici. Organizatorka rituala Niki Akaša Medvešček pojasnjuje: »Posameznikovo stanje zavesti je osnovni vzrok za bolečine pri hoji po ognju. Na podplatih se lahko pojavijo tudi rdeče pikice, ki po teoriji refleksnih točk na podplatih, ki so povezane z notranjimi organi v telesu, sporočajo oslabljeno delovanje organov in na ta način se telo energijsko očisti ...«
stran 40
NA KOLESIH
53
Od smrtne nevarnosti do pravega užitka
Kako (ne)prijazno kolesarsko mrežo imamo na Celjskem
Ob nastopu toplejšega vremena se mnogi raje kot z avtom ali avtobusom v službo, trgovino, izlet ali po drugih opravkih odpravijo s kolesom. Tudi zato, ker so ekološko osveščeni ali pa so se jih dotaknile kampanje o pomenu gibanja na svežem zraku. A ta pripravljenost in navdušenje sta lahko kmalu ohromljeni ob vprašanju, kako urejene in varne so kolesarske steze v ožjih mestnih in krajevnih središčih, kolesarske poti iz kraja v kraj in kako hitro in enostavno si je mogoče, če sploh, izposoditi kolo.
Kakšno je torej trenutno stanje v Savinjski regiji, ko gre za prijazno oz. neprijazno kolesarsko infrastrukturo?
Kot gradnja prvih krakov avtocest
»Stanje v Sloveniji in tudi v Savinjski regiji ni dobro, ni še neke celovitosti in pravih vsebin. Kolesarji, tudi če se deloma peljejo po kolesarski poti, se potem morajo spustiti na glavno cesto. To stanje bi lahko primerjali z gradnjo prvih krakov avtocest pri nas sredi osemdesetih let,« pravi Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije (Rasr).
A vendar je po besedah Jazbeca precej tudi narejenega, čeravno le na papirju, kar pa tudi ni zanemarljivo. »Savinjska regija je edina regija v državi, kjer imamo umeščene kolesarske poti v dolžini okrog 517 kilometrov, pri čemer je 340 kilometrov državnih. Vse te poti smo v treh, štirih letih smiselno umestili v prostor, tako da imajo razvojno
vlogo tudi glede na termalna zdravilišča, kmečke turizme in druge pomembne destinacije v občinah.« Opozarja, da je pristojna služba na prometnem ministrstvu, Direkcija RS za ceste, potrdila to študijo in jo umestila v načrt razvojnih programov države. In tudi finančno ovrednotila, tako da s sredstvi države te poti že gradijo, predvsem na Kozjanskem in v Obsotelju (na primer kolesarska steza med Podčetrtkom in Rogaško Slatino).
Kolesarje je ponekod strah
Slikovita primerjava z gradnjo avtocestnega omrežja v praksi pomeni, da so ponekod že urejene kolesarske steze oz. pasovi, ki so lahko tudi vidno označeni na cestišču (ponavadi z rdečo barvo). Prava kolesarska steza pa pomeni, da je ta tudi fizično ločena od cestišča (kot na primer kolesarska steza od Šmarja pri Jelšah do Podčetrtka) in na takšni je kolesarjenje praktično povsem varno in tudi pravi užitek.
Druga zgodba pa so medkrajevne kolesarske poti kot del cestišča, brez posebne steze na njem, a označene s smernimi tablami, ki pomenijo kolesarjem prijazno pot. Teh je v občinah na Celjskem kar precej, varna vožnja po njih pa je v veliki meri odvisna od gostote prometa.
Vendar pa je na nekaterih cestnih odsekih lahko kolesarje pošteno strah za svojo varnost, kot na primer na cesti med Medlogom in Levcem, ki je ob kakšnem predrznem vozniku lahko tudi
smrtno nevarna. »Država, ki je lastnica zemljišča, ki je ob tej regionalni državni cesti oz. v njenem imenu direkcija za ceste, se izgovarja na kronično pomanjkanje denarja,« pravi Janko Kos, župan občine Žalec, kjer imajo urejene kolesarske steze v središču Žalca in v Levcu, sicer imajo okrog 20 označenih kolesarskih poti po Savinjski dolini.
Ko v državi ni denarja
Pri razvoju kolesarske mreže, ko gre za medkrajevne povezave na državnih kolesarskih poteh, je potrebno veliko sodelovanja med občinami, predvsem ko gre za urejanje prometne dokumentacije, pripravo dovoljenj in vsega potrebnega za začetek gradnje. Sama gradnja pa je v pristojnosti državne direkcije za ceste, ki išče evropski denar na razpisih tudi za čas nove finančne perspektive 2014-2020.
Glede uresničevanja teh možnosti pa Janez Jazbec, direktor Rasr, ni več tako optimističen: »Država se v novi finančni perspektivi, v kateri je za projekte v Savinjski regiji predvidenih 34 milijonov evrov, odmika od tega, da bo dajala prioriteto razvoju kolesarskih stez, dokaj mačehovski odnos države do tega pa se je na razpisih kazal že v prejšnji perspektivi. Težko pa si predstavljam, da bi občine same financirale izgradnjo na državnih kolesarskih trasah, ker imajo žal prednost drugi občinski komunalni projekti.«
ROBERT GORJANC, AK, IS, ŠO, TV, SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vsi se trudijo, napredek pa različen
V	Mestni občini Velenje (MOV), ki je lani edina od občin na Celjskem sodelovala na natečaju Naj kolesarska občina Slovenije in med šestimi prijavljenimi osvojila tretje mesto, se izgradnje kolesarske mreže lotevajo načrtno, saj imajo narejeno strategijo razvoja kolesarjenja v občini, prometno študijo, to področje pa je zastopano tudi v lokalni agendi in programu varstva okolja. V mestnem središču je urejenih 13 kilometrov stez in okrog 90 kilometrov rekreacijskih kolesarskih poti, označenih s tablami. V minulih dveh letih so v izgradnjo kolesarske omrežja vložili okrog 400 tisoč evrov.
Kar zadeva navezavo na državno kolesarsko omrežje, pa sta v pripravi dva večja projekta, povezava s Šoštanjem in Dobrno ter projekt Huda Luknja, na progi nekdanje železnice do Mislinje, ki je tudi eden največjih kolesarskih projektov v Savinjski regiji. Izgradnjo bo financirala direkcija za ceste, stala naj bi več kot 5 milijonov evrov.
Občine Zgornje Savinjske doline se skupno lotevajo izgradnje kolesarske mreže, pri čemer lokalne kolesarske steze občine financirajo same, tiste, ki so del državnega kolesarske omrežja in ga načrtujejo ob reki Savinji, pa, razen projektne dokumentacije, financira direkcija za ceste.
V	Mestni občini Celje so kolesarske steze večinoma urejene. Nekaj je še kratkih odsekov, kjer teh stez še ni, na primer na Ljubljanski cesti. Kolesarji bodo svojo novo varno pot v dolžini 2,5 km pridobili tudi v okviru obnovitvenih del na cesti med Bukovžlakom in Proseniškim.
Občine Celje, Žalec, Vojnik, Laško, Šentjur in Štore se dogovarjajo tudi o sofinanciranju projektne dokumentacije za državne kolesarske poti v okviru projekta Kolesarske mreže v Savinjski regiji. Priprava projektne dokumentacije je namreč pogoj za kandidiranje za evropske sredstva v naslednji finančni perspektivni 2014- 2020.
V	občini Šentjur gradijo kolesarske steze glede na finančne možnosti in kjer je to smiselno, s tem da urbano središče mesta praviloma križajo ceste, ki so v pristojnosti direkcije za ceste. Lani je sicer občina zaključila prvi del turistično kolesarske ceste ob Slivniškem jezeru, prav tako ureja kolesarsko stezo v sklopu prenove ceste v Hruševec. V mestnem jedru je vožnja s kolesom omogočena na območju mirujočega prometa na Pešnici.
V	občinah na Kozjanskem in v Obsotelju so v zadnjem času zgradili veliko kolesarskih stez, kar nekaj pa jih je še v načrtu. Večina jih je urejenih ob glavnih cestah ali v njihovi bližini. Še letos naj bi namenu predali velik del 12-kilometrske povezave med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, več kolesarskih poti pa so speljali tudi po stranskih cestah.
V	občini Šmarje pri Jelšah je kolesarjem na voljo okrog 7 kilometrov kolesarskih stez. Del steze med Zibi-ko in občino Podčetrtek še ni dokončan. Lani je zmanjkalo denarja in naj bi ta del zgradili letos. Občina bo potem s kolesarsko stezo povezana tudi s Podčetrtkom in Rogaško Slatino.
Celotno mesto Rogaška Slatina je že povezano z urejeno kolesarsko infrastrukturo, z okoli 5 kilometrov dvosmernih kolesarskih stez, za kar so tudi pridobili naziv kolesarjem prijaznega mesta.
Strategijo izgradnje kolesarskih stez imajo tudi v občini Podčetrtek, kjer so doslej zgradili povezavo med Podčetrtkom in Olimjem, med Golobinjekom in Selami ter Sodno vasjo in Pristavo, skupaj za okrog 13 kilometrov stez. Državna direkcija za ceste trenutno gradi kolesarsko stezo od Podčetrtka proti Vonarju in Rogaški Slatini. Pripravljeno imajo projektno dokumentacijo za stezo iz Imenega proti Prelaskem, pripravljajo jo še za pot od Sel do Virštanja in načrtujejo stezo med občino Šentjur in Sodno vasjo. Omenjene projekte financirajo tudi z evropskim denarjem.
Kako zdravo in varno je kopanje v jezerih na Celjskem?
V vročih poletnih dneh mnogi poiščejo ohladitev ne le v bazenih, ampak tudi v bližnjih jezerih in rekah. A kopanje ni povsod varno. Tako imenovana »divja« kopališča so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, dvomljiva je tudi kakovost vode. V četrtkovem Odmevu na Radiu Celje bomo zato preverili, kako zdravo in varno je kopanje v jezerih na Celjskem. Kakšna je v njih kakovost vode, kje jo sploh merijo? Kako je poskrbljeno za varnost, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni kopalci? In nenazadnje: kako (če sploh) si občine prizadevajo za urejena kopališča ob jezerih?
Vabljeni k poslušanju in sodelovanju v četrtek ob 12.15.
|. VSAK ČETRTEK ob 1 2.1 5
d me v
POGLED M UBJJS
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 9Q.6 MHz
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Izgubila je glavo
Dve babici: »Kako se imenuje tisti Nemec, zaradi katerega si izgubila glavo?«
»Alzheimer ...«
Kot mobitel
Babica reče dedku po seksu: »Ti si kot mobitel!«
Dedek: »Preveč vibriram?«
Babica: »Neeeee! Izgubiš signal, takoj ko prideš v predor!« Brez vode
Mujo sedi in drži noge v loncu. Haso pride mimo in vpraša:
»Ja Mujo, kaj pa delaš?«
»Noge si umivam.«
»Kako, če pa nimaš vode v loncu!?«
»Ti si pa res neumen, to je vendar Zepter!«
Zmečkano
Ob čudoviti večerji ob svečah in steklenici dobrega vina žena odpelje moža v spalnico. Poleže ga na posteljo, mu pomežikne in mu nežno reče: »Dragi, si kdaj videl, kako je videti zmečkanih 10 evrov?«
»Ne,« odgovori on.
Počasi in z zibajočimi boki odpne zgornje tri gumbe svoje bluze in izvleče zmečkanih 10 evrov. On se nasmehne in vzame bankovec.
»Dragi, si kdaj videl zmečkanih 50 evrov?«
»Uuuh ... ne!«
Ona se spet nasmehne, privzdigne krilo in izza hlačk izvleče zmečkanih 50 evrov. V pričakovanju novega vprašanja vzame bankovec.
»In zdaj mi povej, si kdaj videl zmečkanih 20.000 evrov?«
»Ne,« reče on že čisto vzburjen.
»No, potem pa poglej v garažo!«
Šalo nam je poslala bralka Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Njegov otrok
Mož na smrtni postelji vpraša ženo: »Draga žena, preden umrem, mi prosim povej, ali je Tinček, najin deseti otrok, moj. Čisto drugačen je od vseh drugih.«
»Prisežem, da je tvoj!«
Mož v miru umre, žena pa si oddahne: »Še sreča, da ni vprašal za ostalih devet!«
Spraševali smo vas, kje so bili letos izžrebani poslušalci oddaje Zeleni val na tradicionalnem izletu. Pravilen odgovor se glasi: na Celjski koči.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Stanko Vodišek, Olešče 18a, Laško.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Na nedeljski prireditvi Piknik Katrce v Vojniku smo razrezali torto velikanko, ki je bila posvečena tudi visokemu jubileju Radia Celje. Koliko let že deluje?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
V pričakovanju dopusta
Da urednica časopisa Biserka Povše Tašic res potrebuje dopust, kaže dopisovanje z lektorico Tanjo Drolec. Ta je po elektronski pošti prejela novinarske tekste z oznako Torek zvečer in Tanja je Biserki odpisala: »Si me nasmejala. Poslala si mi paket Torek zvečer. Sem se odločila, da ti ga kar v ponedeljek zvečer vrnem .« To je, ko človek želi, da bi se junij čim prej končal in začel dopustniški julij .
MODROSTI
Psiholog je hodil okoli po sobi, medtem ko je poučeval občinstvo o obvladovanju stresa. Ko je dvignil kozarec vode, so vsi pričakovali, da bo vprašal, ali je ta kozarec na pol prazen ali na pol poln. Namesto tega pa je z nasmehom na obrazu vprašal: »Kako težak je ta kozarec vode?« Odgovori so bili različni, od 80 pa do 500 gramov. Psiholog je odgovoril, da absolutna teža sploh ni pomembna. »Ta je odvisna od tega, kako dolgo ga držim. Če ga držim eno minuto, to sploh ni problem, če ga držim eno uro, bom imel bolečine v roki, če ga držim en dan, bo moja roka otrpla in paralizirana. V vsakem primeru se teža kozarca ne spremeni, vendar dlje kot ga držim, težje postaja.« Nato je nadaljeval: »Stres in skrbi v življenju so kot kozarec vode. Razmišljaj o njih kratek čas in nič se ne bo zgodilo. Razmišljaj o njih dlje časa in začnejo boleti. Razmišljaj o njih cel dan in počutil se boš pa-raliziranega in ne boš sposoben narediti ničesar.« Ne pozabi odložiti kozarca!
ANEKDOTE
Ob praznovanju 60-letnice pesnika Janeza Menarta (1929-2004) je na mizo prišla tudi pečena kokoš. Njeno meso se mu je zdelo nekoliko trdo, zato je ženi prijazno rekle: »To je pa res pozorno od tebe, da si poskrbela celo za to, da je tudi kura stara 60 let.«
Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 1. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
8		3	7					
6						1		2
2			5	3				
				2	8			
		4						5
		9					7	4
	1					8	6	
					7		4	
	5			8	3			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Karma oddiha
Ob karmi, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic vsega, kar v življenju počnemo, smo počeli, bomo počeli, v teh dneh ponovno razmišljam o oddihu. Prepričana, da sem v preteklosti in sedanjosti naredila toliko dobrih del, da mi bo karma naklonjena tudi med dopustom. Vedno namreč ni bilo tako.
Začelo se je že davno tega na poročnem potovanju na grškem Kosu. Kljub zelo natančnem poizvedovanju pri ponudniku koles sem namreč pri načrtovanju do želenega kraja izvzela vzpetine, neznosno vročino in neskooooooooončne kilometre. A sem slabi karmi navkljub hvala bogu še sveže zaljubljena uspela prevoziti pol otoka v neznosni vročini. In potem obležala za nekaj dni z vnetimi mišicami, kolesa pa še nekaj časa nisem smela niti pogledati. No, oddih je bil na koncu kljub temu pravljičen, kakor se pač za medene tedne spodobi. In nerodno izpeljane rekreacije takrat pač nisem pripisovala slabi karmi.
In potem sem se prav tako že davno tega odpravila proti Turčiji. Takoj po operaciji, ko so mi laparaskopsko pritrdili plavajočo ledvico. Dodobra sem izprašala vse bolj in manj vešče poznavalce te državice, kako je kaj s tamkajšnjimi cestami. »Super, fino, brez težav.« In potem sem takrat še s katrco ujela tako rekoč vsako razpoložljivo luknjo, da sem sveže šive in notranje rane po operaciji čutila v grlu, da o peteršilju ne govorim. Peteršiljev čaj je namreč dober »čistilec« bakterij in ko sem si sveže kupljenega želela skuhati v hotelski kuhinji, so me nejeverno gledali, češ, »droga, droga«. Bolj sem dopovedovala, da je zdravilo, bolj so me čudno gledali, se odpravili po upravnika hotela, jaz pa sem si že risala obrise turških zaporov. Na peteršiljev čaj sem v naslednjih dneh kar pozabila, na obljube o lepo urejenem turškem cestišču tudi. In preživela še en sicer zelo lep in zanimiv
REŠITEV SUDOKU 106
7	8	9	6	4	3	1	2	5
2	6	4	5	7	1	9	3	8
5	1	3	9	8	2	7	6	4
1	9	7	8	6	4	3	5	2
4	2	5	7	3	9	8	1	6
8	3	6	2	1	5	4	9	7
6	5	1	4	9	8	2	7	3
9	7	8	3	2	6	5	4	1
3	4	2	1	5	7	6	8	9
dopust. Takrat sem že malce posumila, da poleg običajne obstaja še posebna dopustniška karma.
Tudi na ameriški strani je bilo zanimivo dopustni-ško načrtovanje. Pri sorodnikih, ki sicer tam živijo že dve desetletji - krivec je torej znan - smo lepo pripravili spisek znamenitosti, ki si jih bomo ogledali. Toda gostitelji so spregledali eno samo malenkost: odpiralni čas. In smo se več ur vozili do Baltimorja in v hudem mrazu trčili na povsem zaprta vrata tamkajšnjega akvarija. Tudi ure nam niso šle najbolje od rok. Najprej se je pokvarila ura svakinji, potem je obstala svaku, mož je tako ne nosi, jaz sem jo pozabila. In smo zamudili še predstavo v gledališču. Zatem smo si naročili malce preveč pikantno večerjo, imeli probleme s sprotnim odvajanjem preveč začinjene hrane in tam nekje bogu za hrbtom obstali daleč proč od prve možne bencinske črpalke, seveda brez bencina. Pomagali smo si s štopanjem in naposled prezebli in rahlo nenavdušeni prispeli »domov« ter željni tople prhe ugotovili, da tudi čez lužo poznajo občasne redukcije vode. Ampak druženje se je kljub vsemu in v smehu na svoj račun zavleklo prijetno v pozne jutranje ure. Že malce starejši smo glasno ugotavljali, da se nas je ves dan kot klop držala slaba karma.
Danes že vem, da je karma oddiha lahko edino in zgolj dobra. Kajti sleherna nejevolja ima takrat, ko se odpravljamo na lepše, hitrejši razpolovni čas, to-lažilne besede, ki si jih izrekamo ob težavicah med dopustom, pa so tudi splošno znane: »J... ga, saj sem vendar na dopustu.« Evo, pa jo imate tolažbo, ko boste tičali kje v nepregledni koloni v razbeljeni pločevini. In ne boste imeli pri roki vode, da bi se hladili, tiščalo vas bo na stranišče in kot ženska pač ne boste mogli počepniti kar za prvi vogal, kot to počno tisti z Marsa.
Ne pozabite: enostavna tolažba je z vami in sliši na ime karma oddiha. In pozabite na tisto kolektivno karmo, ki jo trenutno preživljamo na slovenskih tleh, ker potem se vam celo na dopustu slabo piše. Rajši vdihnite ali izdihnite med kakšnim neželenim stanjem ali neljubim dejanjem in si privoščite preprosto ... dober oddih. In ko se boste tako odločili, vam dopusta ne bo pokvarila nobena slaba karma.
BIBA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
KrižamKe &
UGAM E
PRIPRAVA ZA REZANJE KOREJSKI DENAR
IZPRA-ŠEVANEC (PUBL.)
NAJEM (ANG.)
GLASOVNA PRVINA
ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL
ROBERT REDFORD
IBSENOVA DRAMA
NAOČNIKI
INTERNACIONALNA ENOTA
LIK S POMENOM
DEL TROBILA
ULIT BLOK KOVINE
CESTNO VOZILO
15
SKLADATELJ SIMONITI
MREŽAST PREPLET ŽIL
KRAJ PRI NOVI GORICI
KRAJ PRI DOMŽALAH
AVSTRUSKA TISKOVNA AGENCUA
KODA ZA GSM
BLEDO RDEČ
ENO-CELIČNA PRAäVAL
AMERIŠKA TV-MREŽA
TEKOČA VODA
PREBIVALKA GALUE
VULKAN NA SICILIJI
BREZNO V GR. MTTOL REKLAMNI LISTIČ
RIMO JAMAJŠKI BOB REPREZENTANCI
NRAVO-SLOVEC
PROFESIONALNA KOŠARKARSKA LIGAV ZDA
VZDEVEK JOSIPA BROZA
ENAKI ČRKI
ARABSKI POLOTOK
EI1LNI ALKOHOL
DOM (LIUBK.)
BREZ-VOUNEŽ AMERIŠKI IGRALEC HUNTER
OKRAJŠAVA
IMENA MADELINE
NAMESTITEV ŠALA PUSTOLOVŠČINA
20
OKAMNINA
NEKD.SL. NOGOMETAŠ (GREGOR)
ŽVEČILEC TOBAKA
RIMSKI BOG LJUBEZNI
AMERIŠKI IGRALEC (RYAN)
MLEČNI IZDELEK
TVORBA IZ ŠKOLJK
PRVA ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
SLOVENSKI PUBUCIST (FRANČEK) SL POLITIK (JANEZ)
3
SAMODEJNI STROJ
PERNATE ŽIVAU
RAFKO IRGOLIČ
ALEK-SANDAR
RIMSKA BOG. JEZE ZVEZNA DRŽ.VZDA
NEKD.SL POSLANEC (FRANCI) OGNITEV
NEKDANJE PROSIOR-IMEJEZERA SKI OBSEG MALAVI DELOVANJA
NRAVO-SLOVJE
IVAN TAVČAR GLAS OB STRELI
RUSKI PESNIK TOLSTOJ
18
OSEBNI ZAIMEK
UČENEC NEKDAN1E REALKE
BORILNI ŠPORT
10
VAS POD VZPETINO CERJE
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju
2.	nagrada: bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju
3.	nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum Laško
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 1. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 25
Vodoravno: OPLETAVOST, BRADAVICAR, LEWIS, HITI, AD, TACA, IC, NIVO, URARI, CVIREN, RAK, IOS, LAIK, ED, AAS, TAKLA MAKAN, SS, HARADA, TOLEDO, LIRA, TLE-NJE, EPIK, OPETNIK, KANONADA, VIC, OČALA, EP, AU, ANITA, ENOVITOST, KATE MOSS, BIHAČ, AL, ZAKLAD,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ona: Spoprijateljili se boste s prijetnim neznancem, ki bo že od začetka kazal povsem konkretna čustva do vas. Tudi zato vam bo od začetka nekoliko nerodno, a se boste na koncu vendarle uspeli sprostiti.
On: Zamujene priložnosti ni mogoče dohiteti takrat, ko je že mimo. Raje se podvizajte in izkoristite naslednjo, ki se bo kaj kmalu pokazala. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi vzve-zi s svojo nekdanjo partnerko.
REPA, TOPOL, EDINA, RF, KDO, ENOTA, MISTER, AARON, MAROVT, ADI, JJ, NIGER, MEKETAČ, AL BANO, OPIČARI-JA, KAMNAR, KEŠ, RAČAN.
Geslo: V pričakovanju počitnic
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju, prejme: Gorazd Ojsteršek, Bukovžlak 13, Teharje.
2.	nagrado, bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Jožica Košak, Cesta v Debro 5, Laško.
3.	nagrado, bon za kosilo v Hotelu Hum Laško, prejme: Mira Kovač, Vrbno 31č, Šentjur.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: S prijateljem se boste zapletli v prijetno avanturo, ki ne bo povsem po okusu vašega nekdanjega partnerja, ki je še vedno precej ljubosumen, kljub temu da je že davno vsega konec. Pazite, da ne bo nepotrebnih težav.
On: Pred vami je konec tedna, ki si ga boste pošteno zapomnili predvsem zaradi prijetne neznanke, ki vam bo dobesedno postavila življenje na glavo. Toda kar brez skrbi, saj bo doživetje več kot prijetno.
DVOJČKA
Ona: Pred očmi imate en sam cilj, zato ne vidite priložnosti, ki se vam kar ponujajo. S silovitim rezom boste prekinili trenutno zvezo, ki vam greni življenje, nato se boste posvetili tudi lepšim in prijetnejšim stvarem.
On: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo prijetno. Naredite tudi sami nekaj za boljšo atmosfero in ne da vedno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Boste videli: nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled.
IS
Ona: Na podlagi prvih vtisov si ne morete izdelati dokončnega mnenja. Pazite na sumljive okoliščine, ki vas lahko stanejo precej več, kot ste pripravljeni dati. In nikar ne čakajte na srečo, ki je tokrat ne bo in ne bo...
On: Prišli boste v nevarnost, da prevarate svojo partnerko. Ali ne bi bilo bolje, da bi o morebitnih posledicah premislili že pred tem korakom in ne da se spuščate v avanture, ki lahko uničijo vašo življenjsko srečo.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Prijeten neznanec vam bo pomagal pri reševanju za vas skoraj nerešljivega problema. Skupaj bo vsekakor veliko lažje. Poleg tega boste v vsem tem našli ravno pravšnjo mero svojega osebnega interesa...
On: Zakaj ste tako hladni in nepristopni, ko pa si nekdo v veliki meri prizadeva pridobiti vsaj majhen delež vaše pozornosti? Zdaj je čas, da se sprostite in si privoščite malo več zabave kot običajno.
emue
Ona: Saj ni bilo tako mišljeno, kot ste to vzeli vi. Premislite, če se še splača vztrajati samo zaradi vaše trme. Reagirajte premišljeno, a vseeno odločno. Le tak pristop vam lahko zagotovi končen uspeh.
On: Nikar se ne prilagajajte trenutnemu trendu, še posebej če ste prepričani v pravilnost svojega početja. Ljubezenska romanca v vaši bližini vas bo sicer prizadela, toda kaj hitro boste našli ustrezno tolažbo...
STRELEC 'j
Ona: Preveč boste popustljivi do svojega srčnega izvoljenca, kar vam bo prineslo tako prijetne kot tudi manj prijetne posledice. Včasih je treba vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, četudi to ni ravno najlažja pot.
On: Z energičnostjo in s šar-mantnostjo boste uspeli navdušiti svojo partnerko, ki bo to znala še kako ceniti. In to vam bo prav všeč, saj se bodo naenkrat pojavile povsem nove razsežnosti, ki jih niste pričakovali.
KOZOROG
Ona: Večkrat se boste zalotili, da se predajate sanjarjenju o osebi, ki vam zadnje čase ne da spati. Nikar samo ne razmišljajte, ampak storite potezo, ki vam bo odprla vrata v srce te vaše domišljijske ljubezni.
On: Bodite malo bolj prizanesljivi do sebe in laže vam bo. Kilogram gor ali dol: zaradi tega se ne bo podrl svet. Proti koncu tedna se vam obeta nora zabava, kjer boste spoznali nekoga, ki se vam na nek način že dolgo izmika iz rok.
Ona: Prijatelju boste uspeli dokazati, da ste ravnali povsem pravilno, ko ste se odločili za bolj tvegano možnost na poslovnem področju, kar se vam bo pošteno obrestovalo. Delite srečo tudi z ostalimi.
On: Po nekom ste nehali hrepeneti in ste celo užaljeni, ker ste prepričani, da se vse premalo zmeni za vas. Veliko bolje bi bilo, če bi premislili o vzroku njegovega početja, saj boste le tako spoznali, da je del krivice tudi vaš.
DEVICA
Ona: S partnerjem boste preživeli prijeten konec tedna v dvoje, kar bo v veliki meri izboljšalo vajin odnos. Vsekakor boste ponovno spoznali, da je ravno vaš partner tisti, ki bi za vas storil res karkoli.
On: Pustite poslovne težave raje na miru in se posvetite predvsem izboljšanju svojega odnosa s partnerko, kar tudi že nestrpno pričakuje. Na začetku vam bo mogoče malce nerodno, vendar se boste kmalu sprostili.
VODNAR
Ona: Nekatere vrednote vašega življenja so se v zadnjem času začele spreminjati na slabše, kar bi bilo treba popraviti. Pojdite na prijetno zabavo, kjer se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste spoznali novo ljubezen.
On: Zgodilo se bo tisto, za kar ste še nedavno tega goreče zatrjevali, da se vam enostavno ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusite rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se vam do-kajšnje težave z denarjem.
Ona: Zaljubili se boste v osebo, ki vas do zdaj ni kdo ve kako zanimala, zdaj pa boste spoznali, da je vendarle več kot dobra priložnost. Predajte se čustvom in izkoristite svoje adute.
On: Nekdo vas bo sicer kritiziral, vendar vam bo s tem želel samo najbolje. Poslušajte njegov nasvet glede finančnih zadev, saj se vam bo tako odprla alternativa, ki je do zdaj niste opazili.
2
11
9
8
4
12
13
7
6
16
14
17
5
19
56
RUMENA STRAN
Mehka pot
Župan Podčetrtka Peter Misja (na sredini) je na nedavni veliki judoistični preizkušnji v svoji občini takole budno spremljal dogajanje v družbi s Filipom Leščakom, trikratnim udeležencem olimpijskih iger, danes trenerjem juda, in nekdanjo uspešno slovensko judoistko Rašo Srako Vukovic. Morda bo odlična družba pripomogla, da bo v prihodnje županova pot bolj mehka, nežna in sproščena, kar naj bi v prevodu pomenila beseda judo.
NC, foto: GrupA
Utrujena od muzejske noči
Na prireditve Poletne muzejske noči sta prišla tudi župan Bojan Šrot in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Utrujena sta posedla na rimske kamne lapidarija in si v mislih verjetno zaželela, da bi lahko skočila še do Špice, kjer je muziciral Bajaga ... Toda služba je služba.
NC, foto: SHERPA
V lepi družbi
Še bolj sproščen kot župan Misja je te dni vojniški župan Beno Podergajs, ki se po dvajsetih letih poslavlja od županovanja. Dokazal je, da se dobro znajde v vsaki situaciji, tudi ko mu v naročje sede »črna mačka« oziroma pevka istoimenske skupine Teja Ašič. Takole ga je v dobro voljo spravila na Pikniku Katrce.
NC, foto: NATAŠA MÜLLER
Dekadentno in sladko
Iz Ljubljane sta se na Poletno muzejsko noč v Celje pripeljala Majda Širca in Slavko Gaber. Širca je namreč avtorica dokumentarnega filma o življenje Alfreda Nobela in njegovem druženju s Celjanko Sofio Hess, ki so ga predvajali med dogodki muzejske noči. Potem sta zavila še na performans oblikovalke Kaje Avberšek (levo), ki jo je navdihnila omenjena zgodba o Alfredu in njegovi »požiralki denarja«, kot jo je sam imenoval. Pecivo v obliki ženskih organov z zlatim okrasjem, ki ga je Kaja ponujala obiskovalcem, je bilo dovolj zgovorno .
NC, foto: SHERPA
Veterani
Kultura za vse
Trije veterani so se srečali na Špici v Celju. Na levi je Dušan Konda, ki ima za seboj vrsto preizkušenj pri vodenju kajak in kanu kluba, desno pa je vodja radijske tehnike na Radiu Celje Aljoša Bončina, ki ima na delovnem mestu tudi večkrat stresne trenutke. Ljubiteljem rokenrola možakarja na sredini verjetno ni treba predstavljati, saj Bajaga letos praznuje že trideset let delovanja. Obema kolegoma je lahko razložil, kako ohraniti dobro kondicijo.
NC, foto: NATAŠA MÜLLER
Jerneja Kolar, ki je v Zavodu Celeia Celje svetovalka za kulturo, je takole osamljena čakala na začetek ene od poletnih prireditev, ki jih pripravlja zavod. Verjetno ni klicala naokrog, ali se ji bo še kdo pridružil, saj je letošnji nabor prireditev tako pester, da obiskovalcev zagotovo ne bo manjkalo. Včasih bo celo problem izbrati, ker se nekatere zanimive stvari časovno prekrivajo. V takih primerih bo verjetno odločila višina vstopnine ...
NC, foto: SHERPA