jih Knjižica dr. Adolfa Fischhofa. (Dalje.) Ko je pisatelj Slovane avatrijske sploh popisal, začae popisovati posamezBO ia »icer aajprej Čebe, kterih je aa Českem blizo 3,170,000, aBMoravskem 1,440.000 v Sleziji 100.000, v Ogerski 1,790.000 (Slovakov), v dragib kroBoviaah pa 30.000, tedaj vseb skapej ofcolo 6,550.000. 0 Cehih pravi, da Bobea narod v Avatriji ni boljsi Avstrijaa kakor česki; proj.ad Avstrije pa bi bil tadi propad Čehov, kajti ločeai od drugib Slovaaov živijo celo obdaai od Neracev, v Neračiji pa bi se gotovo tako sčasoaia potopiti morali, kakor so se potopili vsi Slovaai, ki so staaovali ali še staaujejo v aemških pokrajiBab. Njibova častiželjaost je, se postaviti aa čelo avstrijskib Slovaaov, ia ker jira to najbolj brani dnalizeru, zato so Bjegovi največi aasprotaiki, ia že 1. 1848 80 z aeraškiaii ceatralisti podpirali vlado do tega, da so se Madjari poteptali. Eflotai zastop cele avstrijske države v sknpBem državaem zboru, to je Djihova inisel. Delali so do tega, da bi se zbrali zastopaiki 16 milijoaov avstrijskih Slovaaov v jedea zbor, ker le tako bi se poravaal ajih kvar geografičnega razcepaBJa, ker veadar tega doseči niso mogli, so etopili aazaj, in se sarao branijo dobro zavarovaai aapadom nemškira. Zlo bado jih je razžalil ScbraerliBgov po lebraarski astavi uapravljea voiilni red za deželai zbor, kajti Cehi, kterih je na Ceskem tri petiae, aa Moravekeai pa tri četrtine, so po tem volilaera redu v dežeiflib pa zborih v maBjšiai. Ni se tedaj čaditi, ker vidijo po krivi-iaih potih nemško gospodstvo aa čelu Cislajtaaije, da Bočejo več iti niti v deželai, niti v državai zbor. Preteklo je več let, ia spet se je Cehom aekoliko poKazalo solBce; Schaierlmg je pal in njegov aasledaik BelKredi je astavo U8tavil. Ze proti koacu Scbmerliagovega vladauja 80 po pristopu federalistov aa straa Čehov, ti dobili večino v českem deželaem zbora, in zato so spet apali, da dobijo svojo moč aazaj. Vrbanec pa je dosegla Bjihova ereča, ko je bil 2. jaBuarja 1867 sklicaa zvuaredai državai zbor. Ker so takrat že imeli v českem ia morsvskem deželnem zboru večiao, ker so ee ž Bjimi družili Poljaki, SIo- veaci ia tirolski Neoici ia delali proti febraarski ustavi; 80 rea upali, da gotovodobijo veliko predBost v državaem zboru, ktero so prej imeli Neaici, ia, da jita bode tako mogoče, se zoperstaviti i uspehom bližajočemu se dualizmu. V obljubIjeao deželo, ktera je že tako krasaa pred Bjiaii ležala, vendar niso prišli; ptuji Neniec je bil, ki jira je zaprl pot. — Redai državai zbor je bil sklicaa; pri aovih volitvab v deželai zbor^ so apet izgubili večiao ia tako so bili primoraai stopiti spet aazaj. Pogodbo z Madjari je državai zbor odobril, in astava od 21. decembra je bila priča, da so Nemci sploh zraagali. Iz vsega tega se celo jasao vidi, da so se čebi že više 19 Iet, od 13. marca 1848 do 21. decembra 1867 — po kratkera veselem upaaja vsikdar z žalostaira srcem prepričali, da so se še zlo inotili v svojem upu , in zato so zapaatili za zdaj vsako političao delo v deželneai ia državaem zboru. Kar se tiče kalture, pravi Fiscbhof, da je aa tako visoki atopaji kakor pri Nerucib, ajihova delavaost pa zlo prekosi delavaost Nemcev. Česki ktnet čita prav marljivo politične časaike in opazaje vsako političao gibaaje, aarodB08ti je popolfloraa zavedea in jo čisla čez vse. Po 1 j ak o v je vseh skupej blizo 2,328.000 ia sicer v Galiciji 2184.000, v Sleziji 139.000 ia v Bukoviai 5000; o njih pravi Fischhof, da zidajo svoje zračae gradove zmirora zvua Avstiije, jih vodi zmirom le eaa cuisel jb želja, aekdaBJe saaiostalno kraljestvo poljsko. Brez sedaajosti živijo Poljaki samo od spomiaa aa pretoklost ia od apaaja aa bodočaost, ia tako blodijo od eae straake k drugi. Oai ne ljnbijo Avstrije kot svojo domoviflo, arapak jo čislajo kot svoje zavetje. Oai 80 prijatelji dualizma zato, ker od madjarekega ia duaajskega pemškega državaega zbora več koristi pričakujejo za avojo dejo, kakor od državBega zbora duaajekega, v kterem bi meli večiao Slovaai. Zmiroin že od 1848 leta so se bojepali za pravice Madjarov. Največ apaaja so imeli, da avoje iraljestvo spet dobijo od kremzirske ustave ia spet pri posvetovaBJu zadaje ustave leta 1867, ia zato so se zlo kazali iot prijatelji vlade ia so v maogem popustili, čeravno ae •adi. Zdaj so 8e veadar spet zdramili ia začaejo delati, ali ako dolgo ia kako, to je lehko misliti ker Poljaki so le rairom Poljaki. R a 8 i b o v e okoli 3,000.000 ia sicer v Galiciji 2,300.0n0 ia Bukovini 30.000, v Ogerski pa 470.000. Rusiai so bratje Poljakov, tere veadar strasao sovražijo, kar hoče Poljak, aoče Rusia, a kar hoče Rasia aočePoljak. Rusiai se po veri ia aarečju Iočijo od Poljakov; od leta 1865 se Rusiaora po vladi ia 'oljakih velika krivica godi, zato obračajo zdaj oči v Rnsijo, čeravBo 80 bili prej aajbolj verni Avatrijaai. (Oalje prih.) (