Slovenjebistriški okrajni zastop. lz slovenjebistrižkega okraja. Volitve v okrajni zastop so končane. Mi Slovenci imamo izmed 32 samo 11 zastopnikov, tri iz trgov, osem iz občin. Naša nemško-meščanska nasprotna stranka pa ima 21 glasov. Da smo propali, smo zares deloma krivi sami, a krivo je pa največ tc, da imamo med seboj volilce, kateri so se dali pregovoriti, da so z nasprotniki glasovali, kakor Auer, Francl, katerih prvi misli, ako ni nemška stranka na krmilu, tedaj ne bo dobil ceste. Pa kako se moti! Žalostno zares, ako človek zgubi svoj narodni čut, čut do svojega naroda in stanu, in se združi s svojimi najhuišimi zatiralci. To je pravo narodno izdajstvo, katero se pa v svojem času gotovo kaznuje. Drugi, Francl, ni nikdar proti nam volil, in se vsakokrat volitve vzdržal. Tokrat je prvokrat pokazal, in to v svoii starosti, mržnjo do nas slovenskih kmetov. Kmetje vedo, kaj te je k temu napotilo, in kako sedaj o tebi sodijo, si Iahko sam mi§liš! Dva druga, Regoršek in Juhart, sta ostala doma. Upamo, da kadar bodo zopet volitve, da tedaj ne bosta več tako plaha in se vsake nasprotne sapice zbala. Agitacija nasprotnikov je bila najživahnejša. Stiger, Pezold in drugi, delali so na vse kriplje. Pomagal jim je F r a n g e ž, trgovec z železom v Mariboru, kateri je dobil od sestre pooblastilo, in glasoval proti nam. Vi, prebivalci košatega Pohorja, kakor Slov. goric in Dravskega polja, v tem vidite, da je Frangež eden najbolj zagrizenih naših nasprotnikov. Oa nas noče poznati, on glasuje proti nam in v našo škodo! Da Rudolf, župan iz Spodnje Polskave, ni v tej družbi manjkal, je od sebe umevno. Da pa je Grundner Treza, po dotnače Sp. Korenka, proti nam volila, nas je osupnilo. Njen mož nam ni bil nikdar nasproten. Zato smo ga tudi spoštovali. Mislimo, da ta hiša tega ne bo več storila. — Tako se je vršila volitev v velikem posestvu. Ko so imele občine voliti, letali so Pek iz CreSnjevca in drugi okrog voiilcev in jih na različne načine spravljali v nemški tabor; a ves trud je bil zastonj. Ko so se volilci na dan volitve zbirali v mestu, so jih vabili h Koržetu, kjer so imeli nasprotniki svoj tabor. Tamkaj sta Kresnik in Lorber, župan v Spod. Novi vasi, razlagala svojo modrost volilcem, večinoma s Pohorja. A vse ni nič pomagalo. Mi smo dobili veliko večino, ravno dve tretjini vseh glasov. Ves spodnji okraj je glasoval z nami, edini Furek iz Pretreža ne, kateri je prijatelj Kresnikov. Nasprotno pa so volili vsi Pohorci! Voljeni so pa naslednji možie: Kar. Hrastnik, Janez Hrastnik, Jožef Hojnik, Peter Novak, dr. Lemež, Martin Medved, Franc Mlakar in Ferdinand IvanuS. Vsaj toliko imamo, da dobimo enega teh mož v odbor, kateri bo vestno k vsaki seji zahajal in nam poročal, kaj se bo storilo in sklenilo. Kmetje prepričali ste se na dan volitve, kako da se nam je potreba tesno okleniti nažih voditeljev, ako hočemo kaj doseči, na drugi strani pa, strogo se ogibati naSih nasprotnikov! Račun lanskega leta nam kaže, da je bilo gospodarstvo okraja jako slabo. Ko smo Slovenci pred tremi leti propali, zapustili smo več kakor 1000 gld. gotovine in okraj brez doiga. Po treh letih nemškega gospodarstva imamo, kakor račun kaže, okroglih 50 000 K dolga. Katerega te Stevilke ne prepričajo, da so Nemci jako napredni gospodarji za dolgove delati, ta nima uma ali pa oči. Obračamo se s prošnjo do naSih voditeljev, da nam natanko vse dogodke in korake nasprotne večine okrajnega zastopa v »Slov. Gosp.« priobčujete, da bodemo tako o vsem, kar ona ston, pouceni. Celemu okraju pa kličemo: Slovenci, držimo skupaj, svoji k svojim! ¦ Večkmetov.