številka 31 četrtek, 17. avgusta 1995 130 tolarjev Krajevni praznik v Starem Velenju '< k tk % a. v, v, Spominska gasilska vaja, sejem, veselica Že prejšnji teden smo vas povabili na letošnje poletne prireditve v Staro Velenje, ki pa se bodo čisto zares pričele to soboto, 19. avgusta. Organizatorji so prejšnji teden morali odpovedati napovedano srečanje harmonikarjev in instrumentalnih skupin, saj so vlogo za prijavo prireditve oddali prepozno in tako niso uspeli dobiti dovoljenja. Ta teden do podobne nevšečnosti ne more priti. V TD Staro Velenje, ti združuje številne krajane, so zatrdili, da je že vse pripravljeno, zato vas še enkrat vabimo, da se pridružite Staro Velenjčanom, ki bodo ob koncu tega tedna počastili krajevni praznik. Od 20. avgusta 1991, ko so otvorili obnovljen Stari trg, namreč vsako leto počastijo ta dan kot svoj praznik. V soboto se bo Stari trg prebudil že ob 9.00 uri, ko bo na njem zaživel sejem domače obrti, na njem pa bodo prikazali tudi stare ljudske običaje. Sejem bo trajal ves dan, zvečer pa ga bodo sklenili z zabavo, na kateri bodo obiskovalcem postregli tudi s pečenim volom. Prireditve se bodo nadaljevale v nedeljo, ko bo na starem trgu tudi sedaj že tradicionalna četrta spominska gasilska vaja. Tudi po njej bodo pripravili zabavo. Preživite delček poletja v Starem Velenju in se odzovite vabilu krajevne skupnosti ter TD. ■ bš Dan, ki ga ne bodo pozabili Silovita vodna ujma, ki je v sredo (prejšnji teden) divjala predvsem na območju občine Šoštanj, je povzročila ogromno materialno škodo. Na srečo pa ni bilo človeških žrtev in ranjenih ljudi. "Prve ugotovitve kažejo, da bo škoda presegla 500 milijonov tolarjev " je povedal šoštanjski župan dr. Bogdan Menih. Več na straneh 8. in 9. ■ foto: S. Vovk 26. Lučki dan Občina Luče je v sodelovanju s tamkajšnjimi krajani in društvi pripravila 26. Lučki dan precej bolje kot lani. Kar nekaj športno-kulturnih prireditev se je zvrstilo ob tej priložnosti, tudi otvoritve računalniškega informatorja ne gre prezreti, da ne omenjamo posebej narodopisnega dela prireditve. Na štan-tih vzdolž celega trga so domačini obiskovalcem prikazali stare običaje, med katerimi so nekateri skorajda tonili v pozabo. Tako kot vse podobne prireditve je bila tudi tokratna zgovoren dokaz, kako potrebno je zgledno sodelovanje vseh v kraju. V nedeljo se prične ? £ » * 38 9 8 93 H B * « « 7. Raziskovalni tabor Bele vode "95" Dvakrat v Zavodnjah, na Paškem Kozjaku in v Škalah -to so dosedanji raziskovalni tabori v Šaleški dolini. Letošnji 7. raziskovalni tabor, ki ga prvič organizira ERICo Velenje -Inštitut za ekološke raziskave, bo v Belih vodah nad Šoštanjem, v najzahodnejšem delu Šaleške doline. Okoli 70 raziskovalcev, mentorje, študentov in dijakov iz vse Slovence, bo v tednu od te do prihodnje nedelje raziskovalo številne zanimivosti tega kraja. V okviru tabora bo delovalo 14 raziskovalnih skupin. Prvič bosta na taboru delovali gozdarska in skupina za naravne spomenike. Vsebina letošnjega tabora bo v evropskem letu varstva narave ekološko obarvana. Prevladovalo bo sončno in toplo vreme. Planinec omahnil v smrt V torek, ob 8. uri, je 25-letni David Č. iz Metleč pri Šoštanju s prijateljema odšel iz Matkovega kota proti Mrzli gori. Ob 11 JO uri mu je tu pri iskanju markirne poti zdrsnilo, padel je čez polico stene in po približno 100 m drsenja in padanja obležal mrtev na melišču. Reševanje so s helikopterjem opravili reševalci velenjske skupine celjske Gorske reševalne službe. Občina Šoštanj % K & % # % % # & & % % % & ižži Med drugim tudi o proračunu Veliko je zadev, ki jih nameravajo člani Sveta občine Šoštanj "obdelati" na današnji (v četrtek) seji. Med drugim naj bi poleg predlogov odlokov o organizaciji... uprave občine, o prenosu investicij KS Občine Šoštanj, obravnavali še osnutek poslovnika občine, gradivo za letošnji občinski proračun ter gradivo sklada stavbnih zemljišč Občine Velenje. Poleg tega bodo pozornost namenili še oceni škode po nedavnih naravnih nesrečah v šoštanjski občini ter se seznanili z menjavo mandatov članov svetov občin in o pripravi na premoženjsko-delitveno bilanco Občine Velenje. Sejo bodo v sejni sobi Sveta občine Šoštanj začeli ob 10. uri. ■ (tp) Graška gora sžž v, 9, n 8 & hov sin poročil in jim dal r» slednika. Tako ga iz Taivana J bombardirajo s pismi iti zvočnimi kasetami, Wai ps [ se poroki izogiba z dom neizpolnjivimi željami, kara I deva nevesto. Toda, navsezadnje celo najdejo njerm primerno nevesto, ki pa is poroko z Waijem na srečo it preveč zagreta. Toda, ker je j VVaijev oče, upokojeni gene ral, šibkega zdravja, hod Wai s proko na papirju s po- \ tencialno slikarko izpolii željo svojih staršev... 17. avgusta 1995 TO IN ONO MS CAS 7 Šmartno ob Paki ••••••••••••••• Uspel teden aktivnih počitnic Nogometni klub Era iz Šmartnega ob Paki je letos že tretjič zapored pripravil za najmlajše člane selekcij teden aktivnih počitnic. Mladi, v starosti od 8 do 15 let, so v dneh od 5. do 11. avgusta družili prijetno s koristnim na nogometnem igrišču v kraju, v telovadnici šmarške osnovne šole in na šoštanjskem bazenu. Tu so se bodisi hladili po dopoldanskem treningu ali si nabirali moči za popoldansko uijenje nogometnih veščin. Med pripravami na novo prvenstveno sezono so odigrali tudi dve prijateljski tekmi s svojimi vrstniki - selekcijo enajsterice s Ptuja. Zadnji dan tedna aktivnih počitnic so med drugim prisluhnili še zanimivemu strokovnemu predavanju Draga Kostanjška o mladih v nogometu. Rajko Rudnik, Alojz Omladič in Danilo Golob - mentoiji mladih nadebudnih šmarških nogometašev - so bili z udeleženci tedna aktivnih počitnic zelo zadovoljni. "Pridno so trenirali, bili so zelo zavzeti za delo, kar med drugim dokazuje tudi udeležba mlajših in starejših pionirjev ter kadetov na vsakodnevnih treningih. V povprečju se jih je na dan udeležilo 35 mladih nogometašev, bili pa niso le iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice, ampak tudi iz krajev Zgornje Savinjske doline. " Za celotno oskrbo (kosilo, malico, prevoz in vstopnina na bazenu) so starši prispevali 2.000 tolatjev, ostale stroške je "pokril" klub. In če bi sodili po sicer utrujenih, zagorelih, a zadovoljnih obrazih udeležencev zadnji dan, lahko z gotovostjo zapišemo: organizatorji so s tednom aktivnih počitnic, ki naj bi bil nagrada za njihovo dosedanje delo in hkrati spodbuda za nadaljnja prizadevanja, zadeli žebljico na glavico. ■ (tp) Zgodilo se je ... 17. velikega srpana Leta 1937 V ljubljanskem Jutru so objavili članek z naslovom "Televizija od blizu - Gledanje na daljavo je gotova stvar, samo denarja ni", ki ga nekoliko skrajšanega povzemamo tudi mi: "Na letošnji radijski razstavi v Berlinu si je vsakdo lahko privoščil zabavo, da se je svojim znancem in prijateljem pokazal v televizijskem sprejemnem aparatu in jim odkril tudi morebitni svoj igralski talent. Pred dolgimi leti so ljudje nekoč uganjali tako senzacijo s telefonom. Nekdo je kričal na enem koncu žice, drugi je na drugem koncu stregel na uho, ali je res pravi glas. In čudenja ni bilo ne konca ne kraja. Pa je vendar med telefonom in televizijo velikanska razlika. Samo glas prenašati po žicah ali pa tudi brez njih ni danes nobena umetnost, čeprav so tisoči in tisoči kilometrov vmes. Bogve, kdaj se bo našel pameten mož, ki bo tudi gledanje na daljavo rešil na tako preprost način. Zdaj ga še ni in ga najbrž tudi v dogled-nem času ne bo. Televizija je zadnja leta sicer silno napredovala, ali da bi kaj skoro postala tako vsakdanja kakor telefon ali pa radio, še nič ne kaže. Tehnika prenašanja živih slik na daljavo danes ne dela inženjerjem nobenih prevelikih preglavic, samo da "daljava" ni prevelika. V laboratoriju ali pa, ako gre za televizijo na oddaljenost nekaj kilometrov, so slike dovršeno jasne in čiste, da niti v kinu ni mogoče videti boljših, ako vzamemo v račun seveda manjši format, ker velikih formatov, kakor smo jih vajeni pri filmu, televizijska tehnika danes še ne zmore. Druga velika ovira širjenju televizije je, visoka cena sprejemnih aparatov. Temu se bo dalo odpomoči samo tedaj, kadar se bodo sprejemniki gradili v velikanskih vrstah, kar pa bo mogoče šele potem, ko bodo tako dognani, da jih ne bo treba vsako leto menjavati, kakor smo n.p. spočetka menjavali radijske aparate. Da bi se posamezniku nakup televizijskega aparata olajšal, si ponekod skušajo pomagati na ta način, da glavni in najdražji del sprejemnika zgradijo tako velikega in močnega, da zadošča za več naročnikov, stanu- jočih v isti hiši, in si mora potlej kupiti poedinec samo še končni ojačevalec in projekcijsko zaslonko. Kako se bodo rešila vsa navedena organizatorična vprašanja televizije danes še ni mogoče povedati. V vseh industrijsko visoko razvitih državah pa neglede na vse današnje težkoče mrzlično sestavljajo sprejemne aparate, da jih bodo v danem trenutku lahko v milijonih in milijonih vrgli na trg. Saj je prav verjetno, da si bo tudi televizija nekoč kar čez noč osvojila svet, kakor si gaje pred 15 leti osvojil radio." Avtor članka je bil vizionar, saj je televizija dobesedno osvojila svet in zasvojila milijone ljudi, ki danes ne počno nič drugega, kot "bulijo v majhno škatlo" in s tem vede ali nevede veliko zamujajo. Leta 1962 V Rudarju (glasilu delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje) je bil objavljen članek z naslovom "Športna igrišča so zaživela": "Kadar koli smo razpravljali v Velenju o športni dejavnosti, smo skoraj vedno naleteli na mrtvo točko. Seveda so nogometaši pri tem izvzeti in morda še kakšna panoga športa, velika večina pa je spala skupaj z Matjažem in čakala na boljše dni. Igrišča so bila prazna in nehote se nam je vsiljevala misel, le za kaj in za koga so bila zgrajena. In vendar je tudi temu konec. Naša športna igrišča so zaživela! Košarkaško, odbojkaško in rokometno igrišče sprejme vsak dan nič koliko mladih igralcev. Pa tudi gledalcev ne manjka. Le kdo ne bi z veseljem spremljal tega mladostnega poleta in občudoval vešče roke, ki se tako spretno igrajo z žogo. Res, za Velenjčane je nastopil nov čas, ko se lahko po mili volji naužije-jo športnih spretnosti. Prepričani smo, da naša igrišča ne bodo več samevala, temveč bodo služila namenu, kateremu so bila zgrajena - za razvedrilo, za vadbo, za zdrav duh v zdravem telesu." Lep športno-turistični in dopustniški pozdrav vsem Šalečanom oziroma vsem bralcem Našega časa! ■ Damijan Kljajič Počitniški utrinek Življenje na podeželju se tudi v teh počitniških dneh za marsikoga kar precej razlikuje od tis- Trenutek s strokovnega predavanja na temo mladi in nogomet. NAGRADNA KRIŽANKA BBZ Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, s pripisom, nagradna križanka "BBZ", najkasneje do ponedeljka, 28. avgusta. Nagrade: 1. nagrada: Multex - ročni sekljalnik, 2. nagrada: Začimbnik -setza začimbe, 3. nagrada: igralni set HOPI □ <2: ■ u Ljubljanska 31 a, Velenje Telefon: 851-174 tega v mestu. In če je to še kmetija, pa visoko v hribih, je potem podoba kar precej drugačna. V to smo se prepričali tudi sami, ko smo se pred dnevi potepali po Graški gori. Robija Pečečnika, ki je letos zaključil sedmi razred osnovne šole, smo takole ujeli v objektiv, ko je ravno spravljal krmo. Njihovi kmetiji se po domače reče pri Šotlu in Robi je staršem pri kmetovanju v veliko pomoč in oporo. O kakršnikoli brezskrbnosti počitnic sploh ne govori veliko, saj vemo, kakšen je vsakdan na kmetih. Kljub mladosti pa opravlja vsa pomembnejša kmetijska in ostala opravila in otroške roke se pač morajo navaditi na marsikaj. Robi seveda najraje sede za traktor, ki ga je resnično vešč ter vozi gnoj, poprime pa tudi pri spravilu lesa in krme. Tako čudovito se počuti doma na kmetiji, med svojimi ljudmi, da teh počitnic ne bi menjal za nič drugega. ■ Silvo Jaš .-M"-"" -k AVTOR KRIŽANKE R. NOČ ČASOPISNI, KNJIŽNI STOLPEC MEDVED, KOSMAT ČLOVEK ALI ŽIVAL ZADNJI DEL ČEVLJA TUJE ŽEN. IME KRAJ PRI KRŠKEM POSLEDICA PRETIRANEGA SONČENJA 19 ANG.FILM. IGRALEC CONNERV 18 Glasbenik soss reka v romuniji MARJAN TOMŠIČ BIVŠI SOVJET. POLITIK MIKOJAN NASLOV, NAZIV, TITULA KRAVICA, TELIČKA 21 NEDA ARNERIČ BELJAKOV. V MIŠICI LOJZE SPACAL l_ AŠKERC •'BRODNIK' EVGEN JURIČ ZBRANI LITERARNI SPISI VSEBINA MISLI JUZNOAM. KAMELA NOSNA LUKNJA SUŽNJI v ANTIČNI ŠPARTI izobraženost REKA NA TAJSKEM VULKAN NA SICILIJI UMETNIŠKI SLOG OD KONCA 16. DO SREDE 18. STOL, ZA RENESANSO VELIK KOS POHIŠTVA STR0JIL0, ČRESLOVA KISLINA LETALSKI AU LADIJSKI VIJAK JAPONSKI DROBIŽ DALMAT. ŽEN. IME knjiga zemljevidov RiM. 30G-NJA JEZE ITALIJ. ATLET, TEKAČ STEFANO ALBERT EINSTEIN MONTER EL NAPELJAV KUM VOTLA MED.IGLA LOV (LJUDSKO) IGOR PRETNAR KRAVJI MLADIC TANKA, MREŽASTA TKANINA NAGLAS EDEN OD ČUTOV REDKO ŽEN. IME POSLEDICA ROSENJA OST. KART PO DaiTVI 17 TELESNA ŠI3K0ST NIKOLAJ OMERSA ZGODNJE SADJE ALI VINO INDIJSKA DRŽAVA PETI DEL CELOTE RIM.BOGI NJA ŽETVE TEMEU, OSNOVA EVR.ORGAN. [ZA VESOLJE IGOR RAVNIKAR OPIS, OČRT 10 POVABLJENEC IVAN BRATKO 12 24- PEVEC LESKOVAR VRSTA PLAŠČA POUDAREK, IKTUS PETER ERŽEN 15 HRVAŠKO MOŠ. IME, NOVELIST KOVAČIČ OKRASNA RASTLINA IZ JUŽNE AMERIKE MESTO V JUGOVZH. FRANCIJI 16 VISOKA PLANOTA V HIMALAJI NAJV.REKA NOTR.AZIJE PEVKA 0G-NJANOVIČ CRV, KI SE ZAREDI V MOKI NAM. PRE-GRINJALO 5 ORODJE ZA BRANANJE OKUSNA MORSKA RIBA VLJUDEN. GALANTEN, UDVORLJIV MOŠKI 2.0 SL T0VAR-NA KOLES REKA V EGIPTU REKA V SRBIJI 25 SUŠICA, TUBERKULOZA KOZAŠKI POGLAVAR OTOK V IRSKEM MORJU FENICAN-SKI KRALJ GL. MESTC ITALIJE K PISATELJICA MIHELIČ TERMIN LADK0 KOROŠEC 11 KARLI ARHAR PUSCAV-SW RIS KMETIJSKA ZADRUGA 21 STRELJANJE S TOPOVI PLINASTA ZMES, KI JO VDIHAVAMO 25 N0RDIJ. BOGINJA MORJA 4 2 3 4- 5 4 7 8 3 10 <4 12. M3 15 16 <7 ' 16 - 19 20 1\ 22 23 24 25 NASCAS 8 DOGODKI 17. avgusta 1995 Silovito vodna ujma pustošila v Gaberkah, Ravnah, Topolšici Dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili V sredo prejšnji teden je grozovita vodna ujma, kije zajela nekatera območja v občini Šoštanj, delno tudi Velenje, predvsem ob potokih Velunja, Strmina pa tudi Slanica puščala za sabo pravo opustošenje. Čeprav je zlasti na območju Gaberk in naprej proti veleunjskemu grabnu, voda že nekajkrat pokazala svojo stranšansko moč, pa takšnega popoldneva, kot je bilo sredino, ljudje ne pomnijo. Najbolj presenetljivo je, da je da so potoki naraščali izredno hitro in takorekoč v trenutku prestopili bregove. Tudi gasilci sprva nismo mogli nič storiti "Ob 16. uri smo dobili od krajanov Spodnjega Razborja telefonsko sporočilo, da grozijo spet velike popolave. Niso vedeli ali gre za dežno ujmo ali se je utrgal oblak. Takoj smo šli v akcjjo. Krenili smo ob Ve-lunji navzgor, a nas je zelo hitro presenetila ta ujma, ki so jo že napovedovali. Sprva sploh nismo mislili, ta gre za tako silen vodni udar. Toda pri Anžejevi žagi nas je presenetil od poldrugea do dveh metrov visoki vodni val, ki je drl proti Gaberkam. Peljali smo še nekaj metrov naprej, toda pred nami je bila cestab že zalita. Hitro smo obrnili vozilo, hoteli smo se vrniti nazaj v gasilski dom, toda to je bilo nemogče. Medtem seje tudi za nami že razlila voda na cesto in nismo mogli storiti nič drugega kot da pokličemo velenjski gasilski dom, da sprožijo alarm v ter tako opozorijo, da gre za veliko naravno nesrečo in s tem na pomoč pokličejo tudi druga gasilska društva. Z vozilom smo bili že približno 300 metrov blizu Mlinarjeve domačije, ki je bila najbolj ogrožena. Z nasprotne strani so prišli tudi gasilci Podgorja, vendar tudi oni niso mogli priti do njih, saj je voda bila okrog in okrog domačije in je drla s silovito močjo ter odnašala je vse, kar se je znašlo na njeni poti. Nazaj smo se vrnili prek Graške gore oziroma Plešivca, naše drugo vozilo pa je obstalo na sredi," je opisal začetno dogajanje poveljnik GD Gaberke Zvonko Koželjnik. Takoj, ko je voda nekoliko upadla so bili gasilci spet v akciji, tudi oni niso imeli mirne noči, na terenu pa so bili tudi naslednji dan - v četrtek in tudi še v petek. "Kaj tako smrdi!?" Drugo vozilo je vozil Ježovnik. "Bilo je strašno," je pripovedal kasneje. "Zadnji hip smo se umaknili na Mehovo dvorišče, saj bi nas odneslo, takšen močan val je drl." Ko je nekaj po 19.uri voda že nekoliko upadla, da smo se lahko peš, vendar po ovinkih, po robu njiv, travnikov, daleč stran od potoka in ceste odpravili ob potoku navzgor, ljudje še vedno niso mogli dojeti, kaj seje zgodilo. Bilo je resnično, kot da bi bil sodni dan, kot je dejal eden izmed starejših krajanov. Teh nekaj ur so lahko samo nemočno strmeli v divjo Velunjo, podobno je gotovo bilo na drugih območjih in molili bogu, da jim ne bi odneslo hiše. Eden izmed krajanov Karel Vocovnik je še vedno pretresen pripovedoval: "Z ženo sva kosila travo, ko sem ji dejal, da bi spila pivo in se malo odžejala.. Ko sva ga spila vsak kozarec, mi je nekaj zasmrdelo. Mama, kaj tako smrdi, je s pivom, kaj narobe, sem se obrnil ženi. To ni mogoče. Nato sem slučajno pogledal proti grabnu, bil je že poln vode. Vonj je prihajal iz njega. Pa to je nemogoče, saj dežja ni bilo. Tudi pred dobrimi dvajsetimi leti ni bilo tako hudo." Šli smo še nekoliko naprej, saj smo od gasilcev zvedeli, da sta pod enim izmed mostov zagozdena dva avtomobila. Ko smo nekako prišli do tja, medtem se je že začelo mračiti, so domačini s traktorjem že reševali avtomobila. Katrco so potegnili iz deročega potoka, juga pa je odneslo naprej in se ga menda izvlekli šele naslednji daa Daleč vstran od ceste, predvsem pa od potoka ter že zelo morki in blatni čez kolena, smo se začeli vračati nazaj proti gasilskemu domu v Gaberkah. Ko smo prišli na dvorišče Mehove domačije, je bilo njem še vedno eno izmed gasilskih vozil, tisto, ki se je zadnji hip umaknilo pred vodno ujmo. "Naekrat se jp zgodilo. Videli smo gasilce in se vprašali, kam gredo. Naenkrat se je zgodilo, voda se je valila kot plaz," je pripovedovala gospodinja. Danilo Jenžovnik nas je povabil, da prisedemo in nato smo se prek Plešivca vrnili v središče Gaberk. ' Hudič nam bo vse vzel" Naslenji dan smo najprej obiskali tudi Čoparjeve ali Ke-pove po domače v Šentvidu nad Zavodnjami. Tudi na tej domačiji so preživeli grozne trenutke. Za hišo se je utrgal ogromen plaz zemlje in dobesedno odpihnil drvarnico in gnojno jamo. Razmočena zemlja je pritisnila na gospodarsko poslopje tako da sta počili stena in plošča, v nevarnosti je tudi hiša, svinjaki, garaža. Staro hruško je odneslo nekaj deset metrov kot šibico. Na cesti do hiše se je hudourniška voda zarezala v trdo cestno podlago in v njej pustila globok jarek. "Hudič nam bo vse vzel, sem si dejal. Voda je drla skozi marof, vsepovsod. Za hišo in marofom seje utrgal velik plaz zemlje. Kaj bo, kako bo? smo se nemočni spraševali, in tudi s strahom pričakovali noč. Zmanjkalo je tudi elektrike. Deževati je začelo ob kakšnih pol dveh, tri ure je lilo kot iz škafa. Neurje je bilo tu že leta devetdeset, vendar ne tako močno," sta pripovedovala Franc in Heda Čopar. Najstrašnejše popoldne, večer in noč so gotovo preživeli pri Andrejčevihv velunjskem grabnu, ki sicer spadajo pod Ravne. Vmt Tudi potok Strmina je povzročil pravo razdejanje. Nekaj hiš je odrezal od sveta. Ostala jim je le slaba kolovozna cesta. Strmina je med drugim odnesla tudi vodovodne cevi Ko smo prišli naslednji dan do liko razdejanje, njih, so odstranjevali posledice ujme. Na dvorišču med hišo in gospodarskim poslopjm je brnel velik stroj in odstranjeval nanošeno blato, veje, in vse, kar je pirinesel deroči potok Čeprav je bil sončen dan, ura pa že poldne, brez škornjev do njih nismo mogli priti. Eno samo ve- "Sreča, da sem otroka pravočasno poslala gor..." "Bili smo pri vsakdanjem opravilu na dvorišču, ko je začelo nekaj hruščati. Ko sem Pri Andrejčevih v Ravnah: uničeni gospodinjski stroji... Razdejanje pri Kepovih Voda je iztrgala ogromne količine zemlje 17. avgusta 1995 DOGODKI KASOS 9 pogledal v graben, je bil že polon. Hitro sem umaknil avto in traktor, pa je že bila veda v hiši. Žena je za mano zaprla vrata in skočila v hišo. Nenadoma je ruknilo, vdrlo vrata. Skočil sem zgoraj v hišo, vdrl vrata z zgornje strani in ji pomagal, da je zlezla v zgornje nadstropje ter se tako rešila je še vedno pretresen pripovedoval gospodar Franc. "Nekatere stvari sem hotela prestaviti s tal višje, da jih voda ne bi zalila, saj nisem mislila, da bo tako divja in visoka. Nenadoma je silovito počilo in v trenutku je zalilo klet. Hitro sem skočila na krušno peč. Ko meje mož začel klicati in prihajati na pomoč, sem se spustila nazaj v vodo, ki mi je že segala čez pas; drugega mi tudi ni preostalo. Vedela sem, da mi bo pomagal in me potegnil ven. Še sreča, da sem otrokoma malo pred tem dejala, da morata gor v hišo. Če bi bila z mano, ne vem, kaj bi bilo...!? je povedala žena Erika, ki soji na oči silile solze. Živijo v prvem nadstropju, spodaj v pritličju pa imajo garažne prostore, pralnico, prostor za pripravo kruha, kurilnico.. "Škoda je ogromna. Več let ne bomo prišli k sebi. Odneslo nam je vse. Kar pa ni odneslo, je uničilo: dva pralna stroja, dve skrinji, hladilnik za mleko, vsa živila, ki jih smo jih imeli v spodnjem delu hiše, kmetijske stroje, silos... Živino lahko sedaj zakoljemo, saj nima nobene krme več zanjo," sta drug drugega dopolnjevala. Čez čas je žena spet dodala: "Ne da se povedati, kako hitro se je vse zgo lilo, kako močna je voda. Veliko strahu smo prestali. Ali ne ?" je vprašujoče pogledala sinova -8-letnega Mateja, in 9-letnega Gregorja. Fanta sta samo poki-mala, v njunih očeh in na njunem obrazu pa je bil še vedno opazen strah grozovitega popoldneva, večera in noči. Nato je nadaljevala: "Bali smo se, da bo voda odnesla hišo, saj je grozljivo butala vanjo, nosila zemljo, les... Sploh se ne moremo pomiriti. Bojimo se novih poplav. Morali bi morali regulirati struge. Pred petimi leti je eno ljubljansko podjetje že nekaj začelo delati, pa se je nato Nivo pritožil, za tem pa ni bilo nič iz tega, menda ni bilo denarja." K Andreječvim je takoj prišel bližnji sosed, da bi jim pomagal, gasilci iz Gaberk niso mogli v sredo popoldne prodreti do njih, tudi ne gasilci iz slovenjgraške strani, saj so lahko samo nemočno opazovali silovito vodno udarjanje Velunje v hišo in druge objekte. Med prvimi pa sta prišla tudi brat in sestra iz Velenja. V Četrrtek je sijalo, sonce, tudi v petek.., toda veliko časa in vode bo preteklo, preden bodo ljudje lahko pozabilo to sredino popoldne. Če sploh bodo kadj!? Besedilo in posnetki: Stane Vovk Pod enim izmed mostom sta bila dva avtomobila - katreaf na posnetku) in jugo, ki je tudi bil povsem uničen Peter Radoja, poveljnik CZ občine Šoštanj: Voda je naraščala z rekordno hitrostjo "Takoj po sproženem alarmu, smo krenili v akcijo.Kako obsežne so poplave , smo videli šele, ko smo prišli na poplavljeno območje. Epicenter je moral biti okoli Klepovega hriba v Šentvidu nad Zavodnjami, Iger je utrgalo približno 80 metrov dolg in 15 širok plaz zemlje za hišo in gospodarskim poslopjem. Potoki Velunja, Strmina in Slanica so skupno poplavili več kot 100 hektarov kmetijskih in gozdnih id drugih površin, 35 poslopij, skoraj vsi mostovi so bili zamašeni, veliko je zajedenih obrežij in poškodovanih cest, dplavljenih opornih zidov, zaščitinih ograj, mostova. Nastradali so tudi štirije avtomobili. V akciji je na naši strani sodelovalo 141 gasilcev iz Gaberk, Šoštanja, Topolšice, Lokovice, Velenja in Škal ter nekaj pripadnikov CZ Šoštanja. Ko smo prišli na poplavljeno območje, smo poskušali reševati, kar se je dalo, vendar nismo mogli veliko pomagati, saj je takoj nato prišel udarni val. Voda je izredno hitro naraščala in in kakšne tri ure in pol smo lahko vsi le nemočno spremljali njeno uničevanje. §ple nato smo se lahko začeli prebijati proti zgornjemu toku Velunje." "Ob takšnih katastrofah ni meja" V ponedeljek opoldne smo za kratko izjavo o tem pustošenju vodne ujme zaprosili tudi župana Šoštanja dr. Bogdana Meniha. "V sredo popoldne sem bili z županoma Velenja in Šmartnega ob Paki na delovnem sestanku, ki so prekinile gasilske sirene in takoj nato so nas obvestili, da je Velunja nenormalno narastla, več hiš pa je odrezanih, da ni mogoče priti do njih. Takoj sem aktiviral civilno zaščito in z vodjem Javnih gospodarskih zadev mestne občine Velenje Tonetom Brodnikom in predsednikom KS Topolšica Viktoijem Drevom smo odšli na ogroženo območje, da bi se prepričali, kaj se dogaja. Reševanje, je bilo že v polnem teku. Predvsem so se pri tem izkazali gasilci, seveda pa so si tudi krajani sami pomagali kot so vedeli in znali. Najprej smo se seveda zanimali ali je neurje terjalo morebitne človeške žrtve ali telesne poškodbe ljudi. Na srečo se to ni zgodilo. Naš prvi cilj je bil odpreti ljudem komunikacije, saj so bili mnogi odrezani." Je že znana materilana škoda? "Za zdaj natačno še ne moremo podorbno govoriti, kolikšna je materialna škoda. Po prvih ocenah bo presegla 500 milijonov tolarjev. Komisija za elementarne nesreče občine Šoštanj je odšla na teren že naslednji dan zjutraj, enako iz velenjske občine, saj je krajanom Plešivca, ki prebivajo ob Velun-ji in spadajo pod velenjsko občino, neurje povzročilo prav tako veliko škode. Čeprav smo imeli v komisiji izvedence, danes še ne morem povedati točnih številk, saj je potrebna še dokončna strokovna obdelava podatkov. Čakamo tudi še na podrobno poročilo o škodi oziroma ogroženosti gospodarskega poslopja in hiše pri Kepovih. Dobili smo geologa iz Ljubljane, da bi tudi ugotovil, kako preprečiti nadaljnje plazenje zemlje zemlje pri njih." Kako pomagate prizadetim krajanom ? "Prvi velik korak smo naredili s tem, da smo v že odprli cesto od Gaberk proti Spodnjemu Razborju in Podgorju, sicer z omejitvijo in seveda krajani vozijo tam na lastno odgovornost. Naslednje je priprava načrta materialne in denarne pomoči ljudem. V to pomoč prizadetim prebivalcem se je vključil tudi RO RK Slovenije, ki je odobril ogroženima občinama Šoštanj in Slovenj Gradec odobril pomoč v višini dva milijona tolaijev. Poleg tega smo se z njimi dogovorili, da bomo dobili pomoč še v živilih, čistilih in pozneje verjetno tudi v ozimnici." Kaj vas torej čaka naslednje dni? "Zelo veliko stvari. Imenovali bomo operativni štab za odpravo posledic po tej veliki naravni katastrofi. Nadalje je pred nami skupni nastop nas in Slovenjgradčanov (z njihovim županom sva se o tem že dogovorila) v Ljubljani oziroma pred poslanci, da bodo spoznali, da je bila to resnična velika katarsofa, ki bo terjala veliko dela in tudi veliko stroškov. V tem skupnem nastopu bo sodelovala seveda tudi tudi mestna občina Velenje. No, morda ni prav da sem omenjal in da govorim o o mejah občin v takšnih trenutkih. Pri takšnih katastrofah meja ne poznamo. Pomagali bomo drug drugemo. Moram reči, da sem tudi od velenjskega župana dobil zagotovilo, da nam bodo pomagali tako strokovno kot finančno." vos Takole je zgledalo v četrtek dopoldne skorajda vsepovsod. Tudi pri Lojzu Ledineku v Gaberkah. Voda je drla v njegovo hišo kar skozi okna in mu uničila vse. Pri odstranjevanju blata (polno ga Je bilo tudi v hiši) sta mu pomagala sestra Karla In njen mož Ivan. "Še sreča, da Je omaro tako obrnilo, da so mi ostali vsaj dokumenti," je povedal Odšel je nabirat gobe V sredo popoldne so se po Gaberkah razširile govorice, da pogrešajo nekega moškega. To je bilo res, na srečo pa se je živ in zdrav vrnil domov. "Rad hodim v gobe in tudi to sredino popoldne se mi je zdelo primerno za nabiranje tega gozdnega sadeža. Od doma sem odšel približno ob 13.30. Ker je sijalo sonce, seveda niti v sanjah nisem mogel pomisliti, da bo silno neurje zajelo naše območje. Ko sem prišel pod Sleme, in bil v gozdu šele kakšnih deset minut, se je začelo. V takšnem neurju seveda nisem mogel z avtomobilom nikamor, pa tudi peš ne. Prespal sem kar v avtomobilu in zjutraj ob svitu, ko je bilo že vsega konec, sem se odpravil domov...peš." Tako nekako nam je povedal Slavko R. v petek pred gasilskim domom v Gaberkah. Medtem so z veliko muko spravili domov tudi avtomobil. Vsaj ena zgodba s srečnim koncem. vos 10 NAS za $$zvedrilo - 17. avgusta 199^ rOven od 21. marca do 20. aprila Če boste dobre volje in primerno podjetni, bo vaš tekmec ostal daleč v ozadju. Obetajo se vam številne prijetne spremembe, od katerih pa bo najlepša tista, ki vam jo bo omogočil partner. Če čakate na srečo, storite to tam in ob tistem trenutku kot vam priporoča nekdo, ki ga radi vidite. V Bik od 21, aprila do 20. maja Osamljenost je zadeva, ki jo boste morali ali sprejeti ali pa na primeren način pomagati. Priložnost za to se vam bo ponudila že v soboto, potem pa vsaj še trikrat. Nikar ne postanite panični, ohranite mirne živce, kajti časa imate dovolj. ^^ Dvojčka od 21. maja do 21. junija Obrnite se po vetru, saj navsezadnje to ni nič takšnega, da bi se morali ali zagovarjati ali iskati opravičila. Potovanje vas sicer mika, ne bi pa radi zamudili tega, kar se bo v tem času dogajalo v vaši ožji okolici. Napredovali boste, kar bo zelo razjezilo tistega, ki bi vas rad imel čisto zares. Rak od 22. junija do 22. julija Zaradi nove, zelo razburljive ljubezni, zadnje ^^^ čase ne utegnete kaj dosti razmišljati. Stvari se dogajajo brez vaše vednosti in nekdo vam bo to s časoma še očital. Čisto na tiho boste nekomu priznali, da ste na pragu novega življenja. Strpnost se vam bo bogato obrestovala. Pojdite po denar. «lev od 23. julija do 23. avgusta Ne povešajte glave, saj se vam vendar obetajo številna prijetna srečanja. Z denarjem boste razsipali kot še nikoli doslej. Nekaj skritih želja boste izpolnili človeku, ki ga nadvse cenite. Navsezadnje ste na pravi poti in nobena škoda ni, če greste po njej malce bolj počasi - na to mislite že jutri. Devica od 24. avgusta do 23. septembra ■IpP Zadeve se razpletajo natanko tako, kot ste si že Id od nekdaj želeli. Iz dneva v dan ste pomembnejši, nekdo pa je zaradi tega jezen. Nakupi bodo enkratni, vendar boste imeli z njimi še več veselja, če ne boste delali brez glave. Partner ima nekakšne pripombe, pa jih niste pripravljeni poslušati - zaenkrat. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Iz bežnega poznanstva bo zraslo trdno in trajno prijateljstvo. Življenje se vam prikazuje v rožnati luči, vzrokov za razna praznovanja je nikoliko. Nestrpni postajate, ker se vam neka želja noče in noče izpolniti. Če boste roke držali križem, boste navsezadnje ostali praznih rok. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Mm^n V ljubezni ne bo nobenih sprememb, čeprav včasih hrepenite po nekakšnem drugačnem življenju. Ko si boste odpočili, boste tudi laže kos vsem naporom, ki so pred vami. Veliko veselja boste imeli z nekim darilom, ki pa ne bo najbolj pametno izbrano. Strelec od 23. novembra do 2t. decembra Vzemite si čas za premislek, saj še ni prepozno, da se odločite za nekatere spremembe. Vihrava čustva boste le stežka krotili, nato pa se bo izkazalo, da ste ves čas verjeli nekim lažem. Popravite krivico in se predajte sreči. Nekdo komaj čaka, da vam pokaže, kako ste mu všeč. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Ne bodite vsiljivi, počakajte, da se tisti, ki ga tako vneto osvajate, sam odloči za eno od ponujenih možnosti. Nadvse boste veseli obiska, ki vas bo presenetil konec tedna. Obujali boste spomine in ugotavljali, da le še ni prepozno za nekatere korake. Hrepenečih pogledov bo iz dneva v dan več. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Nekdo vas nenehno opominja in svari, vi pa ste gluhi za njegove besede. Čas je že, da se postavite na lastne noge, tudi partnerjeva pomoč vam bo v kratkem nadležna in odvečna. Šele tedaj, ko boste zabredli v neroden položaj, se boste spomnili svarila iz bližnje preteklosti. Časi se spreminjajo, ljubezen ostaja. Ribi od 21. februarja do 20. marca Zdelo se vam bo, da boste prikrajšani za mar-MW sikaj, v resnici pa se stvari odvijajo tako, da se bolje ne bi mogle. V objemu ljubljene osebe boste povedali več kot ste sprva nameravali. Medtem ko čakate, izkoristite čas za različne pomenke in drobna opravila. V partnerjevih očeh ste vse bolj zlati. imodaMOI3Amod^w«modaMO]DAmoda BigMBMBEMBMBIBMBfBMBJBMBJBIBMBEMBEJBMBMBMBfi Lak in vsi izdel- I (ZJ Ki _ ki, ki so narejeni iz tega svetlečega, hvaležnega materiala, ki sicer koži ne pusti ravno dihati in je zato le modni krik, osvaja že nekaj sezon. Tako močno kot letos sicer še ni, poletna svetleča moda pa se bo prevesila tudi v jensko zimski čas, zato imate vse, ki že imate kaj lakastega (pa naj gre za torbico, čevlje, jakno...) že nekaj modnega v omarah. Lakasti izdelki so letos zableščali prav v vseh ban/ah, poleti so bili še posebej živi (od oranžnih, roza, do živo zelenih odtenkov), kar se tudi jeseni in pozimi ne bo veliko spremenilo, čeprav bodo prednjačili čevlji v črno beli kombinaciji, pa še rdeča bo tu. Nahrbtniki niso več tako močno "in", tudi tisti zelo majhni ne, zato poiščite kakšno lično majhno lakas-to torbico strogih linij. Za tiste, .ki se kdaj odpravite tudi na kakšen rave party ali na zabavo v disco, bo lak pravšnji tudi na telesu. & ■ m Naj s M uie< IjiBIBlEUBiiliMEUM^ Jetrca s špinačo • Za 4 osebe potrebujemo:300g piščančjih jeter, 2 do 3 žlice pomarančnega soka, 2 paradižnika, 500 g špinače, 2 stroka česna, 250 g šampinjonov, 60 g masla ali margarine, sol, poper. Jetrca narežemo na rezine in pokaplamo s pomarančnim sokom. Pustimo jih stati eno uro. Očistimo špinačo in jo operemo. Pustimo, da se odteče. Paradižnike prevremo in olupimo, narežemo na koščke in odstranimo semen-je. Na 30 g masla ali margarine prepražimo strt česen in listasto narezane šampinjone. Dodamo špinačo, premešamo in pražimo v posodi brez pokrova 5 minut. Dodamo paradižnike. V drugi ponvi prepražimo na preostanku masla ali margarine jetrca, da lepo porjavijo z vseh strani. Solimo in popramo. Jetrca naložimo na špinačo. Ponudimo s kruhom. HA H0V0 Ctu^o? Danadanes pričakujemo, da so tkanine pralne, gladke, mehke in lepo dišeče. Da bi proizvajalci izpolnili ta pričakovanja, poskušajo pretentati naravo tako, da uporabljajo pri izdelavi oblačil 6500 različnih kemikalij, mogoče pa so, žal, zelo škodljive našemu zdravju. Paleta teh dodatkov se fte vedel* razteza vse od nedolžnega krompitjevega škroba do zelo nevarnega formaldehida. To snov vsebuje umetna smola, z njo pa je prepojen v glavnem bombaž, a tudi viskoza in platno. Ko se znojimo, se ta snov loči od tkanine in povzroča kožne alergije, njene izparine pa solzenje oči. Da bi se izognili tej nevarnosti, nova oblačila takoj operimo. Bombažne stvari je dobro oprati celo dvakrat ali trikrat. Kolikor je mogoče, se izogibajte kemičnemu čiščenju. Kako olupimo papriko? Za marsikatero jed, ki jo v teh z zelenjavo obilno bogatih dneh pripravljamo za ozimnico, potrebujemo olupljeno papriko. Takšno potrebujemo tudi za solato iz pečenih paprik, zato poglejmo, kako jo hitro in brez težav olupimo. 1. Cele paprike zložimo drugo poleg druge na pekač. V vroči pečici jih pri 250 stopinjah pečemo toliko časa, da kožica porjavi in se naredijo mehurji. Med pečenjem paprike enkrat obrnemo. 2. Pekač vzamemo iz pečice. Paprike pokrijemo z mokro kuhinjsko krpo. Počakamo 10 do 15 minut, da se paprike ohladijo. Zaradi vlage kožica še bolj odstopi, paprike še laže olupimo. 3. Ohlajene paprike lupimo z ostrim nožem od peclja proti vrhu. Šele ko so olupljene, izrežemo pecelj s semenjem in odstranimo bele notranje kožice. V) 8 a v >(A O E P O z E I tudi svoj Z odločnimi koraki je stopila kozmetika tudi v moško življenje, te pred časom. Ne samo, da je vsakdanja zadeva, da moški kupujejo in da se marsikateri že kar dobro spozna na izdelke, ki niso samo za britje, ampak 1 tudi vpraša za nasvet. Biti urejen in negovan - to je del podobe uspešnega moškega, to je pomembna sestavina vtisa, od katerega je potem marsikaj odvisno. > Polno življenje uspešnega moškega v devetdesetih zahteva nekaj več kot le športen in netrebušast videz in nekaj več kot porjavelost zaradi statusnega ugleda. Po statistikah, ki jim lahko verjamemo, ker jih delajo veliki proizvajalci kozmetičnih izdelkov zaradi tržnih raziskav in poslovnega tveganja, že več kot desetletje velja, da moški odmerjajo vse več časa sebi; odstotek tistih, ki se jim zdi samoumevno porabiti za svoj videz od 10 do 30 minut, se strmo viša. Zato že dolgo vemo, da so kreme tudi za moški obraz. Postale so uporabne tudi kot nadomestilo vodice po 1 britju, kot prava varovalna krema, tudi kot vsakodnevni varovalni pripomoček. Moški sicer nima rad, da se mu na obrazu vidita sled in uporaba kreme in je tudi ne čuti rad, zato je primernejši nasvet, naj uporablja emulzije, hidratantne kreme in polmastne kreme. Po pravici povedano - ženskih in moških krem ni, čeprav seveda za potrebe trga ta ali ona krema dobi nalepko "samo za moške", vendar se od ženskih loči samo po vonju (ni pravega moškega, ki bi želel dišati po vrtnici ali vaniliji) in ne po vsebini. Zato lahko mirno uporablja vsako "žensko" kremo z nevtralnim vonjem, da le pozna tip kože, ki ga moški večinoma poznajo... **% * * ** * Z .****> VEZ D N * # * * * 1 * * K *. * * * A Z 1 F * *#* # 0 T , # * **# *** # * © © © dobro srednje slabo Oven ■t Dvojčka M lev Devica lEltUl Škorpijon Strelec Kozorog Vrtnar Rili 1 delo © © © © © © © © © © © ©j ljubezen © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © ©1 zdravje © © © © © © © © © © © 7. avgusta 1 - - M I I - S« POLICIJSKA POSTAJA VI w& ">' iiltl ELENJE Tatvina delov delovnega stroja V noči na torek, 8. avgusta, je neznanec na delovnem stroju -kopaču, ki je bil na gradbišču Strmina v Topoišici, odmontiral in nato odtujil natezno dvigalo. Zdejanjem je podjetje Veko Velenje oškodoval za približno 57.245 tolarjev. Roler trčil v avtomobil Pred tednom dni se je, nekaj po 13. uri, pripetila jirometna nesreča na Cesti talcev v Šoštanju. 11-letni Peter O. iz Šoštanja se je vozil z roleiji po omenjeni cesti iz smeri Lokovice proti Šoštanju. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek po klancu navzdol, je zapeljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v osebni avtomobil 54-let-nega Emila S. iz Velenja. V nesreči seje Peter hudo telesno poškodoval. Kje je opel Vectra modre barve? 10. avgusta, med 11.30 in 12.45 uro, je neznanec odtujil osebni avtomobil znamke opel Vectra modre barve. Na njegovih registrskih tablicah je pisalo: CE 14-73H. Parkiran je bil Rudarski cesti v Velenju. Lastnika Alojza V. iz Šerovega je "olajšal" za 1.800.000 tolarjev. Vlomil v trgovino Prejšnji petek, nekaj pred 4. uro zjutraj, je neznanec skozi vhodna vrata vlomil v trgovino Pocaj t na Tomšičevi cesti v Velenj u. Odnesel je 10.000 tolarjev menjalnega denarja in več zavojčkov cigaret. Lastnico Jeleno P. je s tem oškodoval za 31.600 tolarjev. Odtujil avtoradio V noči iz petka na soboto, prejšnji teden, je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Šaleški cesti v Velenju. Iz notranjosti vozila je ukradel avtoradio znamke Sony. Lastnik Iztok Š. iz Velenja ga ceni na 57.000 tolarjev. Poskušal preprečiti uradno dejanje uradni osebi 12. avgusta, malo čez 10. uro, je 30-letni Abaz S. iz Šoštanja vozil osebni avtomobil v naselju Šoštanj. V bližini Termoelektrarne Šoštanj ga je ustavljala policijska patrulja. Abaz na znak policista vozila ni ustavil, ampak je s povečano hitrostjo poskušal pobegniti v smeri proti Gaberkam. Tu gaje patrulja uspela ustaviti, policista pa sta hotela opraviti še postopek. Abazu to očitno ni bilo všeč, saj je z roko udaril policista po obrazu in ga pri tem lažje telesno poškodoval. Prav tako njegovo uniformo. Policista sta Abaza bolj "trdo prijela" in ga pripeljala na velenjsko policijsko postajo. Zanj sta napisala kar dve "prijavnici": eno za sodišče, drugo za sodnika za prekrške. V beležnico pa sta med drugim še zapisala, daje Abaz med begom ogrozil vsaj dve nasproti vozeči vozili. Zalotila sta ga pri vlomu v stanovanje Minulo nedeljo, približno ob 1. uri zjutraj, sta se vrnila domov v Šalek pri Velenju Brigita R. in njen prijatelj. Bila sta na moč presenečena, ko sta v stanovanju našla nepovabljenega gosta. Vlomilec Adis B. (15 let) iz Velenja je iz stanovanja pobegnil s skokom čez balkon. Pri tem je izgubil fotoaparat, ki gaje odtujil iz stanovanja. Walkmana pa so policisti našli pri njem. Vlomil v forda in kadeta V noči iz 12. na 13. avgust je nekdo vlomil v osebni avtomobil opel Kadet, ki ga je lastnik Maijan B. iz Godoviča parkiral na parkirnem prostoru pred hotelom Vesna v Topoišici. Neznanec je iz notranjosti avtomobila ukradel digitalni avtoradiokasetofon znamke Blaupunkt, šest kaset, sončna očala Police in ček LB. S tem je lastniku povzročil za približno 50.000 tolarjev škode. Na istem parkirnem prostoru je med drugimi stal tudi ford Fi-esta, last Cirila M. Od odhodu nepridiprava je osebno vozilo ostalo brez vseh štirih aluminijastih okrasnih pokrovov, vrednih približno 15.000 tolarjev. Požar v stanovanju Minulo nedeljo, ob 16.30 uri, je izbruhnil požar v stanovanju na Kajuhovi ulici v Šoštanju, last Franca U. Zgorel je TV-sprejemnik, ki je bil sicer ugasnjen, vendar pa priklopljen na električno omrežje. Ker domačih ni bilo doma, so šoštanjski gasilci vlomili v stanovanje in ognju preprečili, da bi povzročil še večjo škodo. Nastalo materialno škodo so ocenili na približno 50.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA »MiMI MOZ IRJE Ukradel kolo z motorjem Prejšnji torek, nekaj po 13 uri, je Konrad T. (54 let) iz Zgornjega Pobrežja prijavil tatvino kolesa z motorjem (Tomosov APN 4). Ukradel naj bi ga mu Ivan M. (20 let) iz Apač pri Ptuju. Oškodovanec je za osumljencem pohitel z osebnim avtomobilom in ga dohitel na Vranskem. Ko je nepridiprav videl, da mu je Konrad na sledi, se mu je skril v bližnjo koruzo. Policija zaradi prepozne prijave za zdaj še ni odkrila ne osumljenca in ne kolesa z motoijem. Strela povzročila za 4,5 milijonov SIT škode Sredi prejšnjega tedna, ob 16.35 uri, je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Kristjana P. (60 let) iz Robanovega Kota. Dobre tri ure so potrebovali gasilci iz Solčave, Luč, Ljubnega, Radmirja in 10 sokrajanov, da so požar povsem pogasili. Zgorelo je praktično vse, kar je bilo v objektu - traktorska prikolica, orodje, stiskalnica za sadje, pnevmatike za traktor in priključke. Lastnik objekta ni zavaroval. Po nestrokovni oceni je požar povzročil za približno 4,5 milijona tolarjev škode. Zmerjal domače Pred tednom dni se je med kršitelje javnega reda in mira vpisal Vojko P. (32 let) iz Brezja. Zmerjal je domače, svojo bivšo ženo, skratka povzročal nemir. Policisti so zoper njega napisali predlog k sodniku za prekrške. Umrla za posledicami prometne nesreče Prejšnji četrtek je v celjski bolnišnici umrla za posledicami prometne nesreče voznica osebnega avtomobila 22-letna Jožica Č. iz Homca. Nesreča se je pripetila 28. julija v Spodnji Rečici. Ničesar ni odnesel 11. avgusta je Albert K. (32 let) iz Kokarij prijavil na mozirski policijski postaji vlom neznanca v garažo, last Duška U. iz Kokarij. Ko so si kraj dogajanja ogledali možje postave, so ugotovili, da nepridiprav ni odnesel ničesar. Pred garažo poškodovani elementi so bolj kazali na to, da storilec ni želel ničesar odtujiti, ampak s svojim dejanjem lastniku povzročiti škodo. Zoper neznanega storilca bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Koristne informacije glede ukradene ikone Že v prejšnji številki našega tednika smo v modro-beli kroniki poročali o ikoni, ki jo je neznanec odtujil Alojziji T. iz Mozirja. Ikona je stara 500 let in vredna vsaj 1.140.000 SIT. V sodelovanju z občani, ki so pridno prijavljali svoje srečanje z neznancema, so pridobili že precej koristnih informacij. Vse kaže, da prihajata iz območja Ljubljane. Ni mu še pripeljal lesenega ostrešja Prejšnjo nedeljo dopoldne seje na policijski postaji v Mozirju ustavil Roman S. (31 let) iz Ljubljane. Za krajši čas se tu ni zadržal kar tako, ampak je prijavil Janeza P. (28 let) iz Spodnjih Kraš. Med drugim je povedal, da bi mu moral Janez v skladu z dogovorom in ob predplačilu pripeljati leseno ostrešje, vendar ta tega do prejšnje nedelje še ni storil. Zato gaje Roman prijavil, policisti pa so zoper Janeza podali kazensko ovadbo. Vlomil v bife Medvednjak na Golteh V dneh od 6. do 12. avgusta je neznanec vlomil v bife Medvednjak na Golteh. Pri zapuščanju objekta je vlomilec odnesel s sabo barvni TV-sprejemnik, kilogram kave, škatlo prahu za toplo čokolado in igralne karte. Za približno 70.000 tolarjev je oškodoval Alojza M. POLICIJSKA POSTAJA ŽALI EP Elf Vlomil v počitniško prikolico Med 21. in 19. uro (iz 8. na 9. avgust) je neznanec vlomil v kamp prikolico v Ločiti pri Polzeli. Ta je stala pri novogradnji stanovanjske hiše, last Vlada T. iz Celja. Iz prikolice je odtujil TV-sprejemnik in prenosni radio. Vse skupaj naj bi bilo vredno 70.000 tolarjev. Zakaj je odpadla prireditev Izbor miss toples Pisma bralcev v Del pojasnil sta skupaj zapisala direktor ŠRZ Rdeča dvorana Velenje in novinarka v tedniku Naš čas dne 10.8., drugi pa je tukaj. Menda se me je direktor ŠRZ celo usmilil, da ne bi jaz delal medijske kampanje, sedaj pa jo dela on, zakaj, ve sam. Dejstva so: 21.7. sva se z direktorjem dogovorila za prireditev in to, da mi bo poslal pogodbo na počitniški naslov, kar je sicer storil, ampak je dodal pogoj, da mora biti pogodba vrnjena do 26.7., jaz pa sem jo prejel 27.7. Dne 26.7. so me iskali doma, čeprav so vedeli, da sem 214 km iz Velenja. So si ustvarjali alibi za medijske klofute? Pravi tudi, da so morali oni pridobiti le eno soglasje, jaz pa bi podal prijavo prireditve. Napaka, to ni res in da ni, je razvidno iz vlog na Upravni enoti. Direktor ŠRZ Rdeča dvorana, g. Marjan Klepec, bi moral pridobiti: 1. soglasje krajevne skupnosti, 2. soglasje mestne občine Velenje in 3. soglasje inšpekcije v Dravogradu. Ko sem videl, da je očitno prišlo do neljubih pripetljajev in odpovedi predvsem zaradi nesprejemanja pošte (dokaz je tudi ta, da sem odločbo Upravne enote prejel na počitniški naslov, v sklepu, ki so mi ga poslali na domači naslov pa piše, da se povratnica, podpisana v Izoli 25.7., ni vrnila do 28.7. v Velenje), sem ponudil drugi termin, pa me je direktor zavrnil in predlagal, da gremo v prireditev, če vnaprej plačam vsem, kar bi izgledalo takole: plačam najemnino za bazen (kije nimajo v ceniku, ker tega nimajo predvidenega, torej KAKO?), plačam ansambel, oder, redarje in nato oni poberejo denar od gostinskih uslug, jaz pa dobim dolg nos. No, v to pač nisem šel in sem v tedniku Naš čas doživel napad, ki ni v čast ne direk-torju ne novinarki, ki me o tem ni nič vprašala. V izogib nadaljnjim neutemeljenim podtikanjem moram izjaviti sledeče: 1. pogodba z ansamblom je bila čisto korektna, kar se da dokazati vsako minuto in ni govora, da bi zlorabljal ime ŠRZ Rdeča dvorana, 2. prireditev je bila pokrita s pokrovitelji skoraj v celoti, pridobil sem 10, 7 in 3-dnevne pakete na slovenski obali za kandidatke oziroma prve tri, 10-dnevni paket za izžrebanega gledalca na Havajih, 190.000,00 SIT malih sponzorjev za ansambel (cena 245.000,00 SIT) in bi dejanski stroški znesli (to bi krili od minimalne vstopnine) 55.000,00 SIT za ansambel in 80.000,00 SIT za oder in redarsko službo, 3. glede na pogodbe s sponzorji (vrednost je 890.000,00 SIT) in anslamblom (kateremu sem pridobil nadomestno igranje) je dejanski strošek, ki ga že terjam -torej "grožnja" s sodiščem ni brezpredmetna ali kar tako, lepo čez 1.000.000,00 SIT, 4. v izogib nadaljnjim natolcevanjem v stilu Gerlanc bo 10,7,3 dni na morju in 10 dni na Havajih, moram obvestiti, da bodo te in druge nagrade podeljene na vseslovenski prireditvi Izbor miss zgoraj brez 14. 8. v Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Čisto za konec bi rad poudaril, da v Velenju ne bom nikoli več delal, ker je to praktično nemogoče, saj me vedno onemogočijo, pred kratkim je to na mafijski način storilo prav podjetje Naš čas, kije pozabilo rezervirati Titov trg, je pa preprečilo, da bi dobil soglasje od krajevne skupnosti, kajti Naš čas d.o.o. (TV, radio in tednik) so izvedli prireditev Poletnih 13; če ne gre drugače, pa nastopi novinarka Bojana Špegel, ki seje specializirala za pljuvanje po meni. Že ve, za kaj in za koga! Ker pa bojda živimo v pravni državi, bo tudi novinarka imela možnost dokazovati, da me ni želela obrekovati na zato pristojnem pravosodnem organu - sodišču, kjer bodo lahko združili najmanj 5 zadev zoper njo! ■ Matjaž Gerlanc Zavijanje gasilskih siren V sredo so gasilci GZ Velenje pomagali pri odpravljanju posledic poplav, o čemer obširneje poročamo tudi mi. V četrtek pa so ob 22.00 uri dobili klic iz Šaleške 16. E.P. je v svojem stanovanju žgal oljno barvo, poklical pa je sosed, ki je opazil dim in smrad. Gasilci GD Velenje so odstranili posledice tega dejanja. V nedeljo ob 12.30 so z lestvijo vdrli v stanovanje na Šaleški 86. Zato jih je prosil oče v stanovanju spečega sina, ki se je vanj zaklenil, pa ga nihče ni mogel zbuditi. V ponedeljek ob 20.35 je na Kajuhovi 8 v Velenju občan zapustil stanovanje, vrata pa so se mu zaklenila. Tudi on je prosil gasilce za pomoč. V stanovanje so prav tako prišli skozi okno. ■ bš PLES Mi mw iMtKiltcii? ŽIVA GLASBA BOGATA IZBIRA JEDI Z ŽARA IN OSTALIH JEDI VUU9N0 VABUMf V primeru dežja bo glasba v restavraciji! Rudar Velenje: HIT Gorica 1:1 (0 :1) SIIBflflBIBI I I I 1 I 1 S t !*tt«)Sftft»*B*ttM**ftaaNB*fttt V zadnjem trenutku do točke Velenje, 13. avgusta - Srečanje med "rudarji" in "hitov-ci" je bilo derbi trejega kroga novega državnega prvenstva, hkrati je to bilo srečanje tekmecev, ki sta bila hit spomladanskega dela minulega prvenstva in ki sta tudi novo prvenstveno sezono začela zelo dobro. Ljubitelji nogometa so gotovo pričakovali, da bo domače igrišče vendarle odločujoča utež na teh-nici, pa so se ušteli. Domači nogometaši so bili vse od 45. minute naprej v podrejenem položaju, saj so Goričani prav zadnjih trenutkih prvega dela igre povedli. vse od začetka tekme so glavno pozornost namenjali dobro organizirani obrambni igri, hkrati pa skušali vratarja Stankoviča presenetiti s hitrimi nasprotnimi napadi. Nevaren napad so gostje izvedli že \1. minuti, ko seje Va-letinčič znašel sam pred Stanko-vičem, ki pa je izvrstno posredoval in z nogo odbil žogo. Hiter napad so gostje izvedli tudi v zadnjih trenutkih prvega dela igre. Sijajni Valentinčič je ušel Balagiču na levi strani, poslal žogo v Rudarjev kazenski prostor, kjer je bil dobro postavljen Bečaj, ki jo je s kakšnih petih metrov poslal v domačo mrežo. Stankovič je bil pri strelu nemočen. V prvem polčasu si gostitelji niso priigrali nobene prave priložnosti za zade- tek, tiste maloštevilne pa so bile bolj posledica napak v gostujoči obrambi kot pa ustvarjalnosti domačih napadalcev. V drugem delu so Velenjčani zaigrali na vse ali nič. Trener Bojan Prašnikar je v drugem delu vse karte stavil v napad. Nogometaši so sicer valili joča vrata poslali na pamet, vseeno pa so vendarle imeli tri velike priložnosti, da še pred koncem pomirijo gledalce, katerih živci so bili že zelo razrahljani. Nekateri najbolj nezadovoljni so celo že dobrih pet minut pred koncem tekme začeli odhajati in se s tem OS S t! t H H 5 5 lilt U! HtmiHHIHilt Miti »! umit« n iiimiii iiHiiii! V .fM \ mJSBm^ Ismet Ekmecic (levo) in Samir Balagič. Bosta tako nasmejana tudi v nedeljo? napade enega za drugim, vendar so bili vsi to do nekaj sekund pred koncem srečanja le brezupni poskusi. Igralci so veliko grešili pri podajah, veliko žog so pred gostu- prikrajšali za poslastico na koncu. V 62. minuti so domači izvajali prosti strel. Pranjič je kratko podal do Pavloviča, ki je močno streljal z razdalje približno dvaj- ŽRK Vegrad Velenje Letos večji apetiti V Ženskem rokometnem klubu Vegrad Velenje imajo pred novo sezono podjetnejše načrte, predvsem pa se želijo izogniti negotovi igri za obstanek. "Lani je bil naš najpoglavitnejši cilj obstanek v ligi, kar nam je uspelo šele v kočnici tekmovanja, kjer smo premagali vse nasprotnike. Skratka, brez težav smo dobili vseh šest tekem. Če bi bila dekleta tako dobro igrala tudi v rednem delu prvenstva, bi bile gotovo uvrščene med prvih osem. Vendar smo se tudi mi srečevali z nekaterimi stvarmi, na katere ni mogoče vplivati, med nje je treba uvrstiti tudi poškodbe, ki so bile predvsem plod dolgogega igranja in utrujenosti ekipe. Ob skromnem številu igralk kaj več tudi nismo mogli doseči," je na kratko dejal o minuli sezoni trener ZvonkoPapak Sedaj v klubu v skladu z novim štiriletnim program, sprejetim lani, pogledujejo višje, načrtujejo uvrstitev najmanj med osem najboljših, nadaljnji korak pa naj bi A/, NAGRADNA IGRA GRE-GOR KUPON NAPOVED REZULTATA Beltinci: Rudar , f 94« . JU Ime im priimek: setih metrov, žoga pa je le za približno pol metra zgrešila cilj in odletela mimo leve vratnice. V 77. minuti je kapetan Cvikl lepo podal žogo Pranjiča, ki jo je močno udaril z glavo. Bo to zadetek? Ne! Gostujoči vratar je pokazal vso svojo spretnost in jo pod samo prečko odbil v kot. V 82. minuti je bil Komar le še nekaj metrov oddaljen od novogoriškega vratarja, ki je bil tudi v tej akciji zmagovalec. Hkrati pa so gostje, ki so se v drugem polčasu v glavnem branili, vsako najmanjšo priložnost izkoristili za hiter nasprotni napad. V 69. minuti je gledalcem, pa tudi verjetno marsikateremu izmed domačih igralcev, zastal dih, ko je Vorobjev ušel domačim, se znašel v zelo dobrem položaju za strel, na srečo pa je bil nenatančen, saj je žoga zadela mrežo z zunanje strani. Bodo "rudarji" v prvi tekmi novega prvenstva doživeli poraz pred svojimi gledalci? Ne! Skorajda vsi so se zgnetli v kazenskem prostoru gostujočga vratarja, žoga je plesala z noge na noge, končno je prišla do Ratkoviča, poslal jo je proti mreži, vratar je bil znova na pravem mestu, vendar žoge ni ujel, ampak jo je odbil, naletel je Ekmečič, zadel in vendarle nekoliko potalažil gledalce. ■ vos bila uvrstitev vsaj med pet najboljših v Sloveniji oziroma na mesto, ki bi jih pripeljalo v enega izmed evropskih pokalnih tekmovanj. V tem štirilenem obdobju želijo ustvariti ekipo, katere nosilke naj bi bile sedanje domače igralke, ki so morale po sili razmer (pre)hitro zaigrati v članski vrsti. Zavedajo se, da brezokrepitevod drugod ne bo šlo, vendar bodo to takšne okrepitve, ki si bodo v pravem pomenu besede to ime tudi zaslužile. Kot kaže, so letošnje že takšne. Po končanem minulem prvenstvu so pustili iz kluba Marijo Me-dar in Ano Karaman, ki sta se vrnili na Hrvaško, Milena Topič je odšla v Maribor Branik, od tam pa se je vrnila Tanja Oder. V klubu so po enostavni poti prišli do novih okrepitev iz tujine. To sta lit- vanska reprezentantka Ruta Bižuene, ki je žena nove okrepitve velenjskih rokometašev Gintara-sa Bižysa ter Bolgarka Marjana Semerdjijev, žena Kostadina (Koste) Semerdjijeva, kije že lani prišel h Gorenju. "Prepričan sem, da bodo ob teh izkušenih igralkah naše mlade rokometašice še bolj napredovale in da bodo gledalci videli precej boljšo igro kot lani. Morda nam uspe, da se že letos vmešamo v igro za prvih pet mest." Igralke trenirajo dvakrat na dan, v soboto bodo odšle dodatno nabirat moč na Lisco, v progra-mu imaju tudi turnejo s trenig tekmama po Slovaški, preostali čas pa bodo spet v Velenju. V prvem krogu, 16. septembra, bodo gostovale v Kočevju. ■ vos I Dobiček od nagradne igre je I namenjen financiranju I mladinske, kadetske in j pionirske selekcije NKRudar. Stavna mesta: v bistrojih Arkada, Oaza, Kofetarca. Nagradni sklad igre na srečo NK Rudar "GRE-GOR" A. NAGRADE ZAKLJUČNEGA ŽREBANJA (ob zaključku prvenstvene sezone 95/96): 1. osebni avto KIA PRIDE (žrebanje zmagovalcev posameznega kroga) 2.-6.: -turistično potovanje v vrednosti 160.000,00 SIT - barvni televizor - 10-dnevno letovanje v Fiesi - vikend paket v enem od slovenskih zdravilišč za 2 osebi - dve sezonski karti za tekme NK Rudar za sezono 96/97 (žrebanje vseh uvrščenih od 2. do 10. mesta v posameznem krogu) B. NAGRADE 1. KROGA - po odigranem 6. kolu 1. turistično potovanje v vrednosti 80.000,00 SIT (zmagovalec kroga) 2. - 6.: - ročna ura Casio G-shock llluminator - vikend paket v zdravilišču Atomske toplice (1 oseba) - bon za nakupe v vrednosti 16.000,00 SIT - vstopnica za nogometne tekme NK Rudar v Velenju za spomladanski del prvenstva 95/96 - po dve vstopnici za nogometni tekmi Slovenija: Ukrajina, Slovenija: Hrvaška (žrebanje 2.-10. uvrščenih) C. NAGRADE POSAMEZNEGA KOLA 1.-5.: blagovne nagrade v skupni vrednosti 20.000,00 SIT Koper: ERA Šmartno 2:1 (1: O) Sreča na strani gostiteljev Minulo nedeljo so začeli nogometni ples tudi v drugi ligi. Nogometaši ERE Šmartno so v prvem krogu gostovali pri lanskem prvoligašu Kopru in doživeli minimalni poraz in se kar malce razočarani vračali domov, saj jim je sreča povsem obrnila hrbet Po enkrat v vsakem polčasu je namreč žoga, ki sojo poslali proti domačemu vratarju, zadela okvir vrat Na začetku tekme so bili gostitelji boljši, imeli so pobudo, vendar so se gostje uspešno branili terhkrati s hitrimi nasprotnimi napadi ogrožali domača vrata. Domači so povedli v 32, minuti z zadetkom Strune, takšen je bil izid tudi ob polčasu. Prav svojemu vratarju se lahko koprski nogometaši zahvalijo, da je njhjova mreža ostala nedotaknjena v prvih 45. minutah,saj je lovil nemogoče. V drugem polčasu so prevzeli gostje pobudo. Čeprav so v 58. minuti ostali brez izključenega Purga, so nadaljevali podjetno igro in premoč kronali z zadetkom Pirca v 64. minuti. Tudi po izenačitvi so igrali dobro, napadalno, vendar je bil domači vratar njihova glavna ovira. Kazalo je že, da se bodo domov vrnili z zasluženo točko, od nje so jih ločile le še štiri minute. V 87. minuti pa so domači izvajali kot in Matic jo je z glavo poslal v gostujočo mrežo. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Family shop iz Pirana, ki je v prvem krogu na svojem igrišču igrala nedoločeno (0:0) z Železničarjem Oskarjem iz Ljubljane. Ujg RK Gorenje Ze vedo nekaj o Nemcih Sašo Kimtchenko (levo) In Beno Lapajne spet skupaj Trener rokometašev Gorenja Bojan Požun je že dobil nekaj več podatkov o nemški ekipi Lemgo, njihovem nasprotniku v prvi tekmi šestnajstine finala v pokalu pokalnih prvakov. "Vsekakor sem si želel lažjega tekmeca. Toje eden najmočnejših in najbogatejših klubov v Nemčiji in ima tudi najbolje plačanega rokometaša v Evropi (menda dobi na leto kar 400.000 nemških mark - op. a.), Baum-garnerja, švicarskega reprezentanta. Poleg tega za Lemgo igrata še dva nemška reprezentanta, 212 cm visoki Z£rbe in Stephan, v vratih imajo tretjega najboljšega vratarja nemške lige Holperta, zanje pa igra tudi nekdanji madžarski reprezentant Marosi, kije za svojo državo odigral kar 180 tekem." je povedal trener Velenjčanov Bojan Požun. Medtem se igralci že nadvse zavzeto pripravljajo na novo sezono, v kateri želijo ponoviti uspehe iz minule. Ta je bila najuspešnejša doslej, predvsem zaradi odlične igre v prve m nastopu na evropski sceni, kjer so se v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze uvrstili celo v polfinale, pa čeprav je moral Bojan Požun kar precej tekem odigrati brez nekaterih poškodovanih igralcev, med njimi Sandija Krejana, Srečka Meolica, Iztoka Rozmana in Aleksandra Khim-tchenka. Toda to moštvo je znano po veliki borbenosti, srčnosti in kolektivnosti v igri, to pa so Požunovi aduti tudi za novo prvenstveno sezono. Pa ne edini. V novem prvenstvu bo konkurenca med igralci zelo velika, saj je uprava poskrbela za nekaj dobrih okrepitev. Iz Celja je znova prišel vratar Beno Lapajne, iz Istraturista Sašo Bič, nekdanji hrvaški reprezentativec, iz Litve pa nekdanji mladinski reprezenta-tivec te države Gintaras Bižys. Ekipo je zapustil le Iztok Rozman, ki bo svojo igralsko pot nadaljeval v Ajdovščini. "Prvič v nekaj minulih letih se je zgodilo, da smo začeli priprave s šestnajstimi igralci brez mladincev, zaradi česar bo konkukurenca med igralci zelo velika. Če k našim dobrim lastnostim iz prešnje sezone prištejemo še večje število kakovostnih igralcev, menim, da moramo ponoviti uspeh pretekle sezone: v državnem prvenstvu priti do finala, enako v domačem pokalnem tekmovanju, v Evropi pa spet čim višje. Sedaj se lahko pohvalimo, da imamo na vsakem igralnem mestu dva izenačena igralca; to se nam je resnično zgodilo šele po nekaj letih, saj so bile vmes tudi sezone, takšne je bila tudi minula, ko smo imeli povsem zdesetkano ekipo zaradi poškodb. Letos upamo, da bo tu več sreče, če pa bo že prišla kakšna, se verjetno ne bo več tako poznala," razmišlja Bojan Požun, trener Gorenja. A tudi odločno poudarja: " Za prvenstvo in ta pokal se bomo čim bolj pripravili. V pokalu si želimo, da bi vsaj doma zmagali, vsekakor pa se ne predajamo vnaprej." Rokometaši Gorenja so po začetnih pripravah doma odšli vsredo prejšnji teden v Kranjsko Goro, od koder so se vrnili v ponedeljek. Med vrnitvijo domov so v Ljubljani odigrali še prijateljsko tekmo s slovensko mladinsko reprezentanco.V uvodni tekmi državnega prvenstva (23. septembra) se bodo srečali z najtežjim nasprotnikom - državnimi prvaki Pivovarno Laško. Od tega derbija se ne bodo še dobro odahnili, ko bodo že gostili Lemgo (7. ali 8. avgusta). Velenjčani bi morali biti v prvi tekmi novega državnega prvenstva gostitelji, ker pa bo Rdeča dvorana tedaj zasedena, bo srečanje verjetno v Celju. Skupaj bodo imeli do začetka prvenstva približno 60 treningov in 15 prijateljskih tekem. Med drugim se bodo udeležili tudi nekaj zelo močnih turnirjev, med njimi od 6. do 10. septembra na Češkem, kjer bodo sodelovale še reprezentanca Savdove Arabije, češki prvak Dukla, prvak Slovaške Tolčani in ruski Polyot Nato bodo spet vadili teden dni doma, nakar bodo odšli na turnir v Sevnico, teden dni pred prvenstvom pa bo v Rdeči dvorani vsakoletni Jarnovičev me-morial, na katerem bodo poleg njih nastopile še ekipe Preventa, Ostrava s Češke in Inženiring Sarbeka. ■ vos Rezultati 3. kroga - l.liga: Rudar - HIT Gorica 1:1 (0:1), Primorje: Maribor Branik 1: 0, Mura - Nova oprema 2:0, SCT Olimpija - Beltinci 5 :0, Bio-start Publikum - Beltinci 5:1. Pari prihodnjega kroga: Beltinci - Rudar, Izola - HIT Gorica, Maribor Branik - SCT Olimpija, Nova oprema - Primoije, B. Publikum - Mura Pogled mi je obstal na nebu. Nad visokim oblakom je pravkar izginila pikica, ki seje prej dvigala in prepuščala vetru. Takrat sem pomislila na svoje otroške sanje, ko sem bila še prepričana, da so oblaki iz smetane in sem si neskončno želela, da bi vsaj malo poležala na njih. Dare Glušič, jadaralni padalec, ki sem ga opazovala v obliki tiste majhne pi- Dare Glušič ob že pospravljenem padalu. Pogled pa še vedno počiva tam, od koder se je pravkar vrnil. kice na Zekovcu, seveda že dolgo ve, tako kot jaz, da oblaki niso iz smetane. Le da ve tudi, kaj se skriva v njih in nad njimi. On je bil tista pikica, ki sem jo opazovala, ob tem pa mi je tu in tam zastajal dih. Ko je padel skozi oblak, je namreč zaprl padalo in zato z veliko hitrostjo drvel proti tlom. In ko smo ga lahko že dobro videla, ko sem že pomislila na najhujše, seje padalo spet odprlo, Dare pa seje spet prepustil vetru in se počasi spustil na tla. V velik nahrbtnik je zložil vse, kar je potreboval za spust, potem pa tudi meni nasmejan povedal nekaj o svoji strasti, ki ga premami skoraj vsak dan. Seveda me je najprej zanimalo, kako se je srečal z jadralnim padalstvom. "Doma sem čisto blizu Golt in pred časom sem videl pogumne fante, ki so jadrali nad našo hišo. V zraku so viseli po cele ure in takrat sem pomislil, le zakaj ne bi še jaz bil tam, če se da. Sedaj sem tam," mi je povedal, potem pa predstavil "svoj" šport. "Jadralno padalstvo je zelo mlad šport. Leta 1986je prvi Slovenec poletel z jadralnim padalom. Mi za to niti vedeli nismo, poznali smo le zmajaije. Sedaj se mi zdi, da je jadralno padalstvo ljudem bliže in bolj naravno. Sicer pa je z jadralnim padalstvom najprej začel moj brat, potem sem poskusil še jaz. Seveda sem najprej opravil tečaj, ki se prične čisto na ravnem, na travniku, ko ob rahlem vetriču poskusiš samo, kako izgleda, ko te dvigne za meter ali dva. Potem greš malo višje, pa še višje. Seveda ob prisotnosti inštuk-toija. Čez čas pa že lahko greš na Veliko planino in jadraš po cele ure, če ne "rataš" prej lačen." Daretov inštruktorje bil Velenjčan Rok Pre-ložnik, ki ga je jadralno padalstvo prevzelo med prvimi v Sloveniji. Trvič sem sam pojadral pred dvema letoma jeseni. Poletov res ne štejem več. Če pa bi govorili o urah letenja, je zatovo lažje. Vsaj tristo jih je za mano." In kje je zanj najlepše jadrati? "Dosti točk je že kar tu, po Savinjski dolini; imamo Leponatka, Dobrovlje, v Logarski dolini je tudi nekaj lepih točk, samo zame so Golte bile in so zakon." Dare ni prav visoke rasti, pa tudi s pretirano težo se ne more pohvaliti. To seveda vpliva na potek jadranja, zato se oteži še s posodami z vodo. Sicer pa za jadranje potrebuje: "Najprej jadralno padalo in poseben sedež, iz katerega se zagotovo ne da pasti. To me vedno vprašajo. Potem še čelado, rezervno padalo za varnost. Imamo karabine, vario-meter in višinomer, ki nam pove, na kakšni višini se nahajaš in s kakšno hitrostjo se dvigaš oziroma spuščaš. UKV-postaja je dobrodošla, fotoaparat pa nepogrešljiv, ker nastanejo iz zraka super fotografije." Vas ima, da bi tudi vi poleteli kot ptica in se dotaknili kopastih oblakov nad Goltmi? Lahko se odločite za polet v dvoje, v tandemu, kot temu pravijo jadralci. Je treba tu kaj znati, kako premagaš strah? "Tu ni treba nič znati. Le nekaj korakov na štartu, potem pa samo uživaš v lahkotnosti. Veliko takih poletov že imain za sabo, tako da sem postal že malo psiholog. Moram pa povedati, da ljudi prav v zraku ni strah, strah jih je preden "gredo" v zrak." Potem je Dare moral odhiteti. Službo je imel tisti dan popoldne. Namrdnil seje in dejal: "Kadar imam čas, visim vzraku tudi od 10. ure dopoldne do 4. popoldne. Včasih je tako težko, ko moram dol." Tako pač je, ko v nečem iskreno uživaš. ■ Bojana Špegel, foto: Janez Plesnik V soboto, 26. avgusta "Super maraton 200 km alpskih cest" V soboto, 26. avgusta, se obeta v Sloveniji največja kolesarska prireditev. Organizator - Intersport iz Kranja, v sodelovanju z občinami Kranj, Tržič, Mengeš, Domžale, Kamnik in Moziije - z njo želi predstaviti kolesarski šport, hkrati pa tudi promovirati regije Julijskega sveta, Karavank in Kamniško Savinjskih alp, in sicer na področju turistične, kulturne in gospodarske dejavnosti. Start 1. mednarodnega promocijskega kolesarskega super maratona bo 26. avgusta ob 8. uri pred gostiščem Dežman v Kranju (Kranj- Kokrica, 500 m od izstopa z avtoceste Kranj- zahod). Na njem lahko sodelujejo domači ter tuji kolesaiji, stari več kot 14 let. Mladinci od 14. do 18. leta lahko sodelujejo le v spremstvu trenerjev in s podpisom staršev, da dovolijo nastop. Startnina znaša 4000 SIT. 200 km dolga pot bo razdeljena na pet etapnih mest, organizator pa bo poskrbel tudi za popolno oskrbo s hrano in pijačo na celotni trasi. Prav tako za ustrezno servisno, zdravstveno ter prometno-varno-stno službo. Pisne prijave organizator sprejema do 22. avgusta. Na Evropskem prvenstvu Naviga '95, ki se je končalo 8. avgusta, so v reprezentanci Slovenije sodelovali tudi tekmovalci iz velenjskega kluba "Modelar". V konkurenci 232 tekmovalcev iz 20 držav so dosegli naslednje rezultate v kategorijah: V-3,5 Janez Vodončnik 45. mesto, v kategoriji V-6,5 Avgust Skoflek 34. mesto, Janez Melanšek 38. mesto, v kategoriji V-15 Janez Vodončnik 39. mesto, Janez Melanšek 41. mesto. V juniorski konkurenci pa sta dosegla v kategoriji V-6,5 Žiga Melanšek 18. mesto in 14. mesto Peter Klaus v kategoriji V-15. Velenjski tekmovalci so bili tudi organizatorji. Tudi zaradi njihovega Golte - gorsko-kolesarski raj za najpogumnejše Dovolj nevarni tereni za reprezentanco Pred najpomembnejšimi dirkami sezone sije mlada slovenska reprezentanca v gorskem kolesarstvu privoščila enotedenske priprave na Golteh. Tja jih je povabil RTC Golte, vsi reprezentanti in njihov vodja Peter Zrinski pa so bili z pripravami izredno zadovoljni. Nešteti kilometri makadamskih cest, kolovozov in poti ob planinah so nudili lepe možnosti za trening prav vsem, tekmovalcem v krosu in spustu. Po enem od spustov smo na Žekovcu, ob vznožju godole, srečali pogumno trojico spustašev, ki je pravkar opravila še eno od mnogih spustov po divjih terenih. Sašo Merljak je nekoliko zamujal, saj se mu je v gumo kolesa, opremljenega z napisom "danger", zapičil velik žebelj, mladinski državni prvak v spustu Matevž Bizjak in domačin Andrej Marovt - Helešič pa sta progo zvozila brez težav. Vsi trije so spustaši; Del gorsko-kolesarske reprezentance Slovenije. poleg njih še Tina Lukač. V krosu pa so se pripravljali Primož Štrancar, AlešBoškin in Marjan Jauk. Priprave nam je najprej ocenil vodja reprezentance Peter Zrinski: 'To so prve skupne priprave reprezentance za gorsko kolesarstvo. Na Golte smo prišli poskusno, da vidimo razmere in v teh prvih dneh smo spoznali, da so zelo primerne za take priprave. Tekmovalci so zadovoljni s terenom, ki je pester. Najdejo strmine in položnejše dele prog, kjer lahko trenirajo, tako v krosu kot spustu. Spustašem še posebej odgovarja, da imajo takoj povratek z gondolo, ker trenirajo predvsem tehniko spusta. Posebej bi bilo treba omeniti gostoljubje domačinov, ki se zavedajo, kaj potrebujejo športniki. Sploh pri prehrani, ki je pri športnikih drugačna, so odlični." Že prejšnjo nedeljjo so imeli člani reprezentance v krosu pokalno tekmo na Jezerskem, se pravi za slovenski pokal. Te dni pa odpotujejo na Češko, kjer je evropsko prvenstvo v vseh disciplinah gorskega kolesarstva. Matevž Bizjak, mladinski državni prvak v spustu, pa nam je povedal: 'Prvič sem na Golteh, dosedaj niti pozimi nisem bil tukaj. Teren je dober, dovolj nevaren za trening. Priprave so zelo intenzivne, zato pričakujem, da bom dobro pripravljen. Treniramo v skupini - zaradi tehničnih problemov in če se kdo poškoduje, je dobro, da nas je več naenkrat. Pri tein športu so poškodbe pogoste, sam kaj hujšega še nisem imel." In kaj pričakuje na tekmovanjih, ki so pred njim? 'V Sloveniji med mladinci pričakujem vrh, na evropski in svetovni pokal pa se grem letos bolj pripravljat Največ in zelo dobro bi bilo, če bi prišel v finale, kar pomeni v trideseterico," Glavni gorskolesarski aktivist v Zgornji Savinjski dolini Andrej Marovt - Helešič, ki je bil pred leti tudi reprezentant, pa nam je zaupal:" Sem pobudnik ideje, da na Golteh nastane slovenski center za gorsko kolesarjenje, sploh ker imajo naši kraji namen dolgoročno živeti od turizma, gorsko kolesarjenje pa je močna stran te ponudbe. Tekmovalci imajo najbolj oster okus, če so oni zadovoljni, to pomeni, da so ti tereni primerni za vsakogar." ■ bš, foto:jp Nenavadna potočna postrv Vse večjih je, ki najdejo svoj notranji mir in sprostitev v gorah. Tudi v občini Šmartno ob Paki, kjer prav letos tukajšnji ljubitelji gora in narave, zbrani v planinski sekciji, praznujejo majhen jubilej. Zdenka Verzelak, predsednica te sekcije, ni skrivala zadovoljstva ob oceni o uspešnem delu sekcije v preteklem letu ter o številu članov, kijih združuje. Približno 210 jih je, od tega jih polovico prištevajo k f juf podmladku. Izleti, pohodi, preda- U l^^jJHHHKiMf vanja, izobraževanje vodnikov, J pomoč pri vodenju izletov šolske mladine predstavljajo glavnino fjiH dejavnosti, najrazličnejše pri- gflHpP^ ^^^H ložnostne akcije pa vir pridobi- - flT ^ vanja prihodka. "Očitno delamo h jBr * dobro, sicer se ne bi obdržali že 20 |||£il let. Prav letos slavimo dve dese- BmK tletji delovanja sekcije in prizade- ^fem vali si bomo, da jubilej ne bi šel Brtffl* Tu neopazno mimo nas in vseh HEfjSi SS" občanov paškega kota." Tako nanj ne opozaijajo le z za- ■ nimivimi izleti (teh pripravijo od ^^^^^^^ 10 do 12 na leto, v povprečju pa se Zdenka Verzelak: "Ce bi zete-jih udeleži približno 40 ljubiteljev 11 P°stati samostojno društvo, gora iz občine Šmartno ob Paki), Potem moramo imeti svojo ampak v tem trenutku precej po- planinsko pot." zornosti namenjajo ideji o novi planinski poti. "Z nastankom nove občine smo vsakpri sebi razmišljali, kako bi jubilej in to dejstvo združili. Porodila seje ideja, kije ne nameravamo prezreti. Upamo, dajo bodo podrli tudi tisti, na katere se bomo obrnili po pomoč. Ta nam bo gotovo potrebna." Speljali naj bi jo ob in po mejah občine Šmartno ob Paki, za hojo od ene do druge kontrolne točke naj bi pohodniki porabili od 8 do 12 ur. Seveda si bodo prizadevali, da s traso ne bi preveč škodili naravi. Kar veliko dela jih čaka, kajti pot je treba prehoditi in določiti, se pogovoriti z lastniki zemljišč, izdelati dnevnik, izdati brošuro z opisom točk... "V šmarški planinski sekciji so ljudje, za katere vem, da jim za uresničitev ideje ne bo težko nameniti kakšno urico svojega prostega časa. Bolj nas skrbi denar. Od matičnega planinskega društva Velenje že nekaj let ne dobimo niti tolarja. Upamo, da ne bomo ostali pred zaprtimi vrati pri pokroviteljih in v sami občinski upravi." Zdenka Verzelak pravi, da bi bili zelo veseli, če bi šmarško planinsko pot izpeljali v jubilejnem letu, torej letos. Nič pa ne bo narobe, če bodo idejo "spravili v življenje" dokončno prihodnje leto. ■ (tp) Cirkovce 20 let nogometa in praznik Malonogometna igra je pred dvema desetletjema zastrupila tudi mlade v Cirkovcah. Pa ne le njih, na njhovih srečanjih seje začelo zbirati tudi vse večjih starejših krajanov. Najprej so si uredili igrišče na Jerome-lovem travniku, nato pa so ob skupni zagnosti vseh, predvsem pa podpori KS, lani namenu predali novo večnamensko igrišče, ki je postalo središče vsega dogajanja v kraju in ki tudi vse bolj združuje krajane. Marsikdo bi dejal, da se v teh vročih dneh ne dogaja me posebnega tako na političnem kot tudi na ostalih prizoriščih. Povsem nekaj drugega pa se lahko pripeti za vodo in v njej, kajti to zagotovo najbolje vedo predvsem ribici. Avtorju seje to pred nedavnim primerilo tudi v reki Mislinji. Večeri ob vodi z muharico so v teh dneh zagotovo najlepši, polni užitkov in nekakšne posebne idilike, ko ugaša dan. In če ti na muho prime še takšna, lahko bi dejali potočnica posebne vrste, potem je zagotovo s tem vse povedano. Vdolžinoje merila 29 centimetrov ter v prvi polovici nosila poseben neijaveč obroček. Nikar ne mislite, da so na takšen način označene tudi ribe. Postrv gaje dobila ali si ga nadela najbrž po čudnem spletu okoliščin takrat, ko je bila še majhna. In tako sta obroček kot tudi riba rasla skozi vsa ta leta, vendar s to razliko, da se je vidno zarezal v samo ribje telo, kajti kazali so se znaki žive rane ter plesni. Pa vendar je uplenjena potočnica bila povsem normalna riba in še znake velikega odpora je kazala potem, ko je bila že zapeta. ■ Tekst in slika: Silvo Jaš Ob njem so se zbrali v večjem številu tudi minulo soboto, ko je nogometni klub proslavil 20-letnico obstoja. Za ta dogodek so pripravili zanimivo fotografsko razstavo ter tekmo "oženjeni - leidik". Srečanje je bilo nadvse zanimivo, s 5 :4 so zmagali poročeni in prejeli lepo darilo v tekočem stanju od marketa M. Mladi zaradi poraza niso bili slabe volje. Tolažili so se, da bodo tudi sami enkrat poročeni. Zelo pestro bo v Cirkovcah tudi konec tega tedna. Vsako leto v tem času slavijo krajevni praznik. Letošnjega bodo v soboto (pojutrijšnjem). V ta namen bodo pripravili zanimive vaške igre, na katerih bodo nastopili tekmovalci iz Škal, Završ, Konovega, Murske Sobote, Plešivca, Smartnega ob Paki. Pomerili se bodo v različnih spretnostih, med katerimi bosta gotvo najzanimivejši velečenje vrvi in in hoja s smučmi. Ostrostrelci se bodo lahko preizkusili v streljanju na koštruna, družabni del praznovanja pa bo popestril ansambel Mira Klinca. Praznovanje bodo začeli ob 15. uri. ■ vos Smučarsko skakalni klub Velenje V nedeljo za pokal Alpe - Adria Na 55. in 80-metrskih skakalnicah pod velenjskim gradom bo Smučarsko-skakalni klub Velenje pripravil to nedeljo (20. avgusta) tekmo za pokal Alpe-Adria. To bo že sedma tekma po vrsti, na njej pa bodo skakali v daljave mladinci in pionirji. Po zagotovilih organizatorja, se je bodo udeležili mladi skakalnici iz vseh dežel Alpe -Adria. Tekmo bodo začeli ob 13. uri._- Planinska sekcija Šmartno ob Paki Jadralni padalec Dare Glušič Naviga '95 & % % (t. % % % % tt % % Visoko, višje in nasvi- Uspešni tudi člani klu- Jubilej in ideja - ne denje nad oblaki ba "Modelar" gre ju prezreti mJl.> mMtmitšMiiiiMem -TO IN ONO _" w 1,1 ' ........IISI ...__________________ Citrarski virtuoz Rudi Knabl Njegovo ime zagotovo poznajo vsi, ki se zanimajo za citre. Je namreč najboljši citrar na svetu, kije dokazal, da se lahko iz citer izvabljajo ne le ljudske melodije, ampak tudi klasična glasba. Kljub svojim letom, 83 jih že šteje, še vsak dan pridno vadi in precej nastopa. Vsa leta je namreč profesionalni citrar. Med najinim pogovorom mi je omenil, da ima v lepem spominu nemško turnejo, na kateri je igral skupaj z našimi Avseniki. Izredno jih je pohvalil. Tokrat je Rudi Knabl prvič obiskal Slovenijo. "Zelo sem vesel, da sem prišel, ker je tu zelo lepo," je dejal, potem pa mi je razložil, kako je začel igrati na citre. "Od tega je že mnogo let. Doma smo imeli majhen hotel. Ob koncu vsakega tedna smo imeli živo glasbo. Takrat sem se že učil igrati klavir in violino. No, enkrat je pri nas nastopil citrar, ki meje navdušil. Imel sem sedem let. In potem sem vadil vsak dan 8 ur. Če hočeš biti do- ber cirar, je potrebno res veliko delati. Virtuoz sem postal čez sična je seveda zame prva, ljudska pa je bolj za predstavitev Rudi Knabl med samostojnim recitalom na Velenjskem gradu. mnogo let, a le po zaslugi trdega dela. Tako v klasični kot ljudski in moderni glasbi." Zanimalo me je, kaj ima rajši - klasično ali ljudsko glasbo? "Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker je vsaka glasba, ki je lepo zaigrana, lepa. Kla- ljudem, ker jo lepo sprejmejo." Rudi Knabl ni le virtuoz na ci-trah, temveč tudi skladatelj, aranžer in tonski mojster. V svojem življenju je izdal ogromno plošč, točnega števila pa ni znal povedati. Težko je prešteti vse, zagotovo je posnel vsaj 100 sin- glov. Njegove citre se močno razlikujejo od tistih, ki jih poznamo pri nas. Velike in lepe so, z mnogimi strunami, mislim, da jih imajo preko 40, kar pri nas ni običajno. "Ta instrument so mi naredili po naročilu, po mojih željah. Ima sedem oktav, enako kot klavir, ker igram tudi moderno glasbo, pa so jih morali prilagoditi tudi temu," mi je povedal. Ko sem ga vprašala, ali bi lahko še kdo drug odigral zahteven program, s katerim se je predstavil na samostojnem recitalu v soboto zvečer, je odgovoril: "V Nemčiji sem slišal že veliko citrarjev, ki dobro igrajo klasično glasbo. Zato mislim, da. Vem, daje zelo veliko dobrih mladih citrarjev, ki so na dobri poti, da uspejo." Tudi naši mladi citarji so ga na petkovem srečanju presenetili in navdušili. On pa je v soboto zvečer več kot navdušil veliko množico obiskovalcev, ki so prišli tudi iz sosednje Avstrije. ■ bš, foto: Leši Poletni obraz V svojem vsakdanu srečujem najrazličnejše znane in manj znane obraze ljudi. Navadno pa mnogi izmed njih naredijo na človeka poseben vtis, bolj kot običajno se mu vtisnejo v spomin. Ko smo pred kratkim v Smartnem pri Slovenj Gradcu pripravljali prispevke za Naš čas, smo se po naključju srečali tudi z njo. Darja Cokan je bila v druščini veselih in razposajenih deklet. Brezskrbnost poletja in počitnic preživlja tako kot večina mladih. Sprva ni hotela veliko govoriti o sebi, kajti hvali se nerada, vsaj tako so povedale njene prijateljice. Potem pa je kljub temu beseda dala besedo. In kot smo uvodoma napisali, njen videz in notranjost izžarevata nekaj posebnega. Darja se namreč silno rada ukvarja ter posveča literarnemu snovanju in pisanju. Ima zajeten kup pesmi, pa veliko literarnih prispevkov, nekaj zase, še več za objavo. Sodeluje v različnih časopisih, ki imajo literarne strani, največ v Anteni. Njena tematika je poleg zgodbic ljubezenske vsebine navdahnjena in temelji tudi na utripu kmečkega življenja. Darjino literarno ustvarjanje je zanimivo za takšno starost. Veliko je še bilo klepeta, kljub peklenski vročini. Darja je omenila, da redno prebira naš časopis in da smo ji kot takšni tudi v tem obdobju "ki- Alojzija in Martin Sušeč Ze tretjič pred matičarjem Minulo sobota sta si Alojzija in Martin Sušeč iz Velenja pred matičarko že tretjič obljubila večno zvestobo. 77 -letni Martin je pri-vekal na svet v Škalskih Cirkovcah pri Velenju, šest let mlajša Aloj- Zlatoporočenca Marija in Franc Jančič V Grižah sta praznovala zlato poroko Marija in Franc Jančič, ki sta kljub letom še kar dobrega zdravja. Franc Jančič, ki je letos maja dopolnil 75 let, seje rodil v kraju Mišji dol pri Jurkloštru. Po končani osnovni šoli se je kmalu zaposlil v bližnjem rudniku. Rudarstvu je ostal zvest vse do upokojitve v rudniku Zabukovica, kjer je delal zadnjih 20 let. Žena Marija, kije tri leta starejša, seje rodila v Velikih Grahovšah K AIII0 TELEIJE ČETRTEK, 17.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox;8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetih ski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje\ kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. slih kumaric" vsebinsko zelo blizu in všeč. Morda tokrat tudi zaradi klepeta z njo in njeno mladostno razposajenostjo. Mladost in z njo brezskrbnost pa ne poznata meja, tudi v teh vročih dneh ne. ■ Besedilo in slika: Silvo Jaš Obrezovanje lipe na nenavaden način Oni dan, ko smo se mudili v Ravnah nad Šoštanjem, se nam je pogled tako čisto nehote ustavil na domiselno obrezani lipi. S svojo krošnjo ter zelenjem je dajala videz pravega samorastnika, ki kljubuje tukaj visoko v hribih. Takšno psebnost imajo namreč na kmetiji Ota in Jožice Hrastnik, po domače pri Epihu. Lipo so namreč < \ %f obrezovali v marcu, ko še ni Jp.Fs p ^ j." začela poganjati (od takrat Jfc' f J, \\ "J/j,fl tudi posnetek) in pri tem Wm!e '/i \ V\! ' težavnem opravilu so t fft / domačim pomagali gasilci iz ' fmM^L , y||g| Velenja. Na raztezalni lestvi in m^^mKŠ^^ JjSj/ jj z motorno žago v rokah so bili fsSBfi * ^Vjjfcj t r kar polne štiri ure, tako da so ^ Mtmi'> ^»j^^MB ro. Kot nam je v pogovoru za- ^ " tako morda že prihodnje leto _ IN|HlJI ' TB imela popolno krošnjo. _____ M^fSl { r x Zakaj so se sploh odločili za *- " takšen nenavaden poseg? Lipi, ki šteje krepko čez tristo let, v višino meri 45 metrov, so se začele sušiti in odpadati veje. Tudi tukaj se poznajo vplivi termoeletrarne, tako kot so vidne poškodbe še na orehih, hoji, brestu, smreki. Zato tudi domačim ni preostalo nič drugega, kot da so drevo takšne starosti obrezali in morda jim ga je uspelo rešiti pred popolnim propadom. Upajmo, saj bi bila to velika škoda. ■ Besedilo in slika: Silvo Jaš Mnogo ljudskih ustvarjalcev v našem okolju Pravkar je izšla drobna knjižica Sovaščanom v slovo, ki jo je v samozaložbi izdal France Pečovnik iz Raven pri Šoštanju. Morda je tudi edinstvena, saj se ljudski pesnik s pesmimi poslavlja od umrlih krajanov. Pred tem je izšla zbirka pesmi Utrinki življenja. Pesmi zanjo so napisali Franc Hudomal, Marija Hudomal, Terezija Golubič, Marija Gomboc, Ana Meža, Jule Mlinar, Franc Pečovnik in Franc Špital. Najpogostejši motivi pesmi so spomini na različne dogodke v kraju in v mladosti. Pesmi so izdali člani literarnega krožka Društva upokojencev Šoštanj. Natisnila jih je tiskarna Bizjak iz Velenja v štiristo izvodih. Zbirko je uredil Franci Hudomal, lektorirala pa njegova žena Marija Hudomal. Pesmi so ponoven dokaz, kako bogato je življenje kulturnih hotenj v tej vasi in okolici. Ne vem, zakaj tako tiho preidemo izid take knjige, dokumenta, ki je lahko v ponos upokojencem in hkrati vzgib, da tudi za lepo in humano dejanje, ki bogati vse beroče, kažejo razumevanje ne samo Društvo upokojencev, ampak tudi drugi sponzorji. Domača in iskrena slovenska izpoved potrjuje našo identiteto in hkrati ponuja roko drugim v Sloveniji. Napišite in ne pozabljajte, tu smo! Naj zaključim z drobno mislijo, ki jo je posvetil Franci Hudomal Aniti Švarc: "Kot ladja je naše življenje, ki plove čez širno raven!" ■ Vinko Šmajs zija pa v Plintovcu pri Mariboru. Srečala sta se na pravem mestu in ob pravem času in pred 50 leti sklenila, da bosta stopila na skupno življenjsko pot. Toplo domače zavetje sta nudila šestim otrokom, od katerih so trije odšli v svet s trebuhom za kruhom. Vsi so bili na zlati poroki svojih staršev. Skupaj z njimi se je veselilo njunegajubileja še 17 vnukov in tudi pravnuk. Čeprav sta si nadela oba že sedmi križ, sta še čila in zdrava. Jesen svojega življenja preživljata zadovoljna v domeku za velenjskim gradom. (L.O.) Tako sta si zakonca Jančič zopet nadela zlate prstane. kot osmi izmed devetih otrok. Doma so s hrano pomagali partizanom in prav tu sta se spoznala s Francem, ki je bil kurir - borec od leta 1943. Po končani vojni sta se poročila. Oče Franc seje zaposlil v rudniku Zabukovica, mama Marija pa je doma gospodinjila in skrbela za pet otrok. Kljub dvema težkima operacij araav zadnjem času je Marija še vedno čvrsta in opravlj a vsa dela v hiši, na vrtu in na nj ivi. Oče Franc je kij ub revmi, ki ga občasno muči, še vedno korenina, je kot "tavžentroža"; skoraj ni stvari, daje ne bi znal narediti ali popraviti, zato veliko časa preživi v svoji delavnici. Do danes se je družina povečala za 9 vnukov in 11 pravnukov. Obred zlate poroke je opravil v žalski poročni dvorani žalski župan prof. Milan Dobnik, cerkvenega pa v farni cerkvi pri Grižah župnik Jože Planine. ■ Besedilo in slika: -er OBVESCEVALEC MALI OGLASI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. DEŽURSTVA Zdravniki: Četrtek, 17. avgusta- dnevni dežurni dr. Siavič, nočni dr. Grošelj in dr. Ramšak Petek, 18. avgusta - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Stu-par in dr. Siavič Soboto, 19. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin in nočni dežurni dr. Mijin in dr. Pirtovšek Nedeljo, 20. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin in nočni dežurni dr. Pirtovšek in dr. Mijin Zobozdravstvo: Od 19. do 20. avgusta - dr. Vesna Gaberšek-Pupičv dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 18. avgusta do 25. avgusta -Franc Blatnik, dr.vet.med., mobi-tel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 20. avgusta - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/633-417. Od 21. avgusta do 27. avgusta -Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 0609-633-419. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Obnovitev sklenitve zakonske zveze - zlato poroko sta praznovala zakonca SUŠEČ Martin in Alojzija iz Velenja, Ljubljanska c.št. 57/a. Smrti: Ivan Tajnšek, roj. 1903, Rečica ob Paki št. 23; Mara Re- mih, roj. 1905, Velenje, Kidričeva c.št. 11; Mira Bauman, roj. 1928, Celje, Trubarjeva ul.št.16; Julijana Gaberšek, roj. 1910, Vojnik, Keršova št. 5; Apolonija Verbek, roj. 1924, Šerovo št. 28; Janez Ovčjak, roj. 1906, Topolšica št. 133 POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8, 63320 Velenje, Telefon: 063 / 858-226 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV Ti S illMO trgovina in inženiring za toplotno ^ Ml ™ ™ mL in hladilno tehniko Partizanska 4, Velenje telefon 063/ 851-919 Lava 6a, Celje telefon/fax: (063) 451-277 KLIMA NAPRAVE TADIRAN AMERIŠKE KVALITETE ■ REVERZIBILNE ( HLAJENJE ALI OGREVANJE ) RAZLIČNIH IZVEDB HLADILNE MOČI OD 2,1 DO 100 KW VSE ZA OGREVANJE NA ENEM MESTU TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE VENTILACIJA ZA CELOTEN PRODAJNI PROGRAM 5% POPUST ZA GOTOVINO ALI KREDIT ABANKE DO 24 MESECEV Z 9%0BRESTN0 MERO BREZ POLOGA. za otroke do 16 leta tudi za šolarje * igrače, plen«* * bogata izbira NUK kolekcije * moška/n ženska konfekcija TRGOVINA KONFEKCIJE ZA MALE IN VELIKE Uplaznik Vesna Šmartno ob Paki 49 Telefon :885-353 *** NOVO NOVO NOVO*** KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE OTROŠKE OPREME - vozički, stajice, avto sedeži, previjalne mize, zibelke, otroške postelje... PO RABLJENO OPREMO PRIDEMO NA VAŠO ŽEUO TUDI K VAM! Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa do 12. ure. Oldy d.o.o. Polzela 38, .(j tel.: 721-052 Md.0.0. PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391 *** SUZUKI UGODNI KREDIT11-4 LET, R+7,5 dO R+8,8% LETNA OBR. MERA STARO ZA NOVO; KREDITI TUDI ZA RABLJENA VOZILA cene v DEM SVVIFTT 1,0 GLS 5D 15.990 SWIFTT 1,3 GL 3S AIR BAG 17.390 PRI NAKUPU TERENSKIH VOZIL SAMURAI IN VITARA V AVGUSTU BOGATE NAGRADE: HITACHI HI-FI ALI BARVNI TELEVIZOR! *** FIAT CINOUECENTO 94 PANDA CLX 95 PUNTO 55 že od 11.990 12.490 15.490 VSA VOZILA SO NA ZALOGI! Dva meseca stare FOXTERIERJE odličnih staršev prodam. Tel.: 855-696. FIAT PANDO 1000 CLX, december/92, kot nov prodam za 9500 DEM. Tel.: 859-074. DVA REDUKTORJA Z ELEKTROMOTORJEM in lepo lipo prodam. Naslov dobite v upravi lista. V OKOLICI VELENJA prodam 2,5 ha zemlje po 8 DEM - zazidljivo. Tel.: 53-433, zvečer. 20 KG težke pujske prodam. Tel.: 895-222. GOLF DIESEL, I. 80, registriran do avgusta '96 prodam. Tel.: 850-588, 851-857. ELEKTRO MATERIAL za masažo nog in zračno puško prodam. Tel.: 881-019. NUDIMO ZIDARSKA IN FASADER-SKA DELA. Tel.: 832-728. V MOZIRJU PRODAM ZEMLJIŠČE - travnik 1000 m2 - ljubitelju narave. Tel.: 832-476. POMIVALNI STROJ in kolo na 5 prestav prodam. Tel.: 853-924, zvečer. UNO 60 S, I. 87, metalno siv, za- KAMNOSESTVO PODPECAH Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic in stopnic Tel.: 857-558, Šalek 20 temnjena stekla prodam za 6400 DEM. Tel.: 851-875. ATRIJSKO HIŠO V VELENJU, v izmeri 197 m2 prodamo. V račun vzamemo trosobno stanovanje v Velenju. Tel.: 063/754-952 od 8. do 13. ure in od 21. do 22. ure. PRODAJA GRAHASTIH NE-SNIC vsako soboto. Odkupna postaja pri gost. Ograjšek. Tel.: 472-071, popoldan. ITALIJA - TRST, odhod avtobusa v soboto 19.8. ob 5. uri iz-spred Rdeče dvorane. Dodatne informacije AB agencija. Tel.: 853-081. Cena 1500 SIT. Brez tebe je minila prva dolga zima, brez tebe pomlad na hribu zelenja in cvetja in sedaj poletje brez tebe, bolj teče čas, večja je praznina... V SPOMIN 13. avgusta mineva leto žalosti odkar nas je zavedno zapustila naša draga mama, omica PEPCA KVARTIČ iz Podkraja pri Velenju Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji posvetite trenutek spomina, prinašate cvetje in prižigate svečke. Hčerka Jožica z družino NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "ESO MONTAŽA" objavljene v tedniku Naš čas 3. S. 95. 1. nagrada: 5.000,00 SIT Alijana Krejan, Foitova 2, Velenje 2. nagrada: 3.000,00 SIT - Milena Napotnik, Šmartno ob Paki 40 3. nagrada: 2.000,00 SIT - Franc Lesjak, Jenkova 19, Velenje Geslo: KER NAM ZAUPAJO TUDI NAJVEČJI Rešitev križanke (vodoravno): palatal, anatema, terital, et, or, vročevod, sp, ten, elo, otilija, kipar, o, toole, krinolina, ataka, postovka, košarka, rapallo, to, alma, pč, aar, alin, allen, toaleta, kra, kir, mišar, kop, sliva, au, aj, lokin, marco, čtk, lapis, civil, ariane, las, niko, anorak, strašnost, jar, azana, kas, usta. ■ rTTTTTTTI 11 11111 KINC riNC IKIINC TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax:: 063/728-080 *** POSEBNO UGODNA POHUDBA SLADKOR 50/1 kg 104,90 MOKA T500 25/1 kg 51,50 MOKA T850 25/1 kg 41,90 OLJE ZVIJEZDA12/11 156,90 KAVA BAR 100g 138,90 KOMPOT ANANAS 1/1 119,00 PRAŠEK PERSIL 2,4 kg 629,90 PRAŠEK ARIEL 2,4 kg 649,00 PRAŠEK VVEISSER REISE 495,00 PAMPERS PLENICE 1.499,00 *** JUICE FRUCTAL 119,90 FANTA, COCA COLA 2,51 245,00 PIVO ZABOJ 1.845,00 JERUZALEMČAN 12/11 305,00 KRMNA KORUZA 22,90 KRMNI JEČMEN 20,90 KRMILNA MOKA 17,90 POKROVI ZA VLAGANJE 349,90 KOTNI BRUSILNIK KB 69A 10.320,00 ŽAGA POVRATNA PZ 55B 11.990,00 NA ZALOGI VSE VRSTE KRMIL PO UGODNI CENI, KMETJE PA JIH LAHKO KUPUJEJO NA IZJAVO BREZ PROMETNEGA DAVKA. V TEH TOPLIH DNEH PA LAHKO KUPITE PRI NAS ŽE OHLAJENO PIJAČO, TUDI VEČJE KOLIČINE. ČE PA NIMATE ČASA AU SVOJEGA PREVOZA, NAS P0KUČITE NA TEL IN NAROČENO BLAGO VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPEUAU NA DOM. *** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE *** 11111 iiiiiinim DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 21.8. ob 20. uri Torek, 22. 8. ob 21. uri PODLI FANTJE - akcijska komedija Režija: Michael Bay Vloge: VVill Smith (princ z Bel Aira), Martin Lawrence,... Dva mlada temnopolta policaja lovita pošiljko heroina in če je ne bosta prestregla, bodo njun policijski oddelek zaprli. Časa imata štiri dni, njun nasprotnik pa je lopov, ki svoje delo jemlje izredno resno in prefinjeno kot najvišjo obliko umetnosti. Vtem akcijskem filmu poletja ne bo manjkalo avtomobilskih pregonov in divjega streljanja pa tudi komičnih dialogov in situacij. KINO ŠOŠTANJ Torek, 22.8. ob 18.30 url PODLI FANTJE - akcijska komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Ka*«xig**x!«*aitK***!i!*sa Ponedeljek, 21.8. ob 17.30 uri PODLI FANTJE - akcijska komedija Naslednji filmi: Batman za vse čase 26. in 27. 8. (predpremiera)!! Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. lakiramo v lakirni komori vrhunski materiali SIKKENSr GRIFO opravljamo kleparska dela na najsodobnejši ravnalni mizi mehanska dela varjenje plastičnih odbijačev (33 tipov) VSE CENE SO KONKURENČNE! TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 7. avgusta do 13. avgusta 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA ISM IWTi 1200 lOB SIKI M% VEL C.G. '.s, oi e. ai e. iio-s. Bita o it. t, int J jI PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: 50101 -654-41 037. nač>° Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok In družina. Hvalal O "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje ^ J NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. CAS Izhaja ob četrtkih. M Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas' uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinaiji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolaijev. Rač. prelom in oblikovanje: I»IIIIIIIIM\1I1W/V.I in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Računalniški informator je predala svojemu namenu Jožica Bezovnik. Vevnik za "čiščenje" pšenice je pritegnil pozornost tudi mlajših obiskovalcev Mirko Zamernik in tamkajšnji turistični delavci oziroma organizatorji zadovoljstva ob pogledu na urejen kraj, ki se je pred leti že kitil z nazivom najlepši turistični kraj med sebi enakimi v Sloveniji, na polne štante in še kaj, niso skrivali. Najbrž so tako kot mi slišali iz ust obiskovalcev: po lanski polomiji je letošnja prireditev kot noč in dan, ljudje (vsaj nekateri) so očitno poz- abili na poplave in na razprtije, ki so jih te "prinesle" s sabo in obstajajo vse možnosti, da si Lučki dan spet pridobi sloves o kakovostni prireditvi. Kar nekaj športno-zabavnih, kulturnih in etnografskih prireditev se je od petka do nedelje zvrstilo ob tej priložnosti. Vse so bile dokaj dobro obiskane, pa naj sije šlo za odprto prvenstvo Luč v tenisu, lučke karaoke (minuli petek), za turnir v malem nogometu, prikaz gašenja v težko dostopnem kraju in "ofiranje po starem, za nastop pevskega zbora in sprevoda harmonikarjev ter godcev po vasi (minulo soboto) ali za nedeljski del, ko je praznovanje doseglo višek. Kljub opoldanski uri, pravi poletni pripeki sije narodpisni delček prireditve "od štanta do štanta" - ti so bili postavljeni vzdolž celega trga - ogledalo vsakem vogalu hiše oziroma štanta),-citraija, Kolednikov iz Velenja, članov godbe na pihala iz Zabukovice ter skupine Zlati klas iz Gornje Radgone. Skratka, v Lučah je bilo minuli konec tedna fletno, 26. Lučki dnevi pa so znova potrdili, da so pri takšnih stvareh prvi in najpomembnejši ljudje. ■ (tp) . .--1 V Gaberkah tretje kravje dirke Krasna navdušila gledalce in premagala tekmice Skoraj 4 tisoč obiskovalcev seje v nedeljo zbralo na tradicionalnih kravjih dirkah v Gaberkah. Tek krav in vodičev je sicer predstavljal osrednji dogodek dneva, organizatorji prireditve, Kulturnica "PKG" Gaberke, pa so ga obogatili še z dirko konj, prikazom starih obrti, razstavo kmečkih jedi ter nastopom ansambla Francija Zemeta in Agropopa. V konjski dirki, ki se jo je udeležilo 14 tekmovalcev, je krog najhitreje pretekel konj lastnika Štusej Mateja iz Slovenj Gradca. Krave so tekmovale na 50 metrski progi, v finalu pa je lansko zmagovalko prehitela krava Krasna, lastnika Valterja Jevšnika iz Gaberk. foto Leši Praznik slovenskih hmeljarjev Letina srednje dobra, pridelali bodo 3800 ton hmelja V Braslovčah so slovenski hmeljarji že 33. zapovrstjo praznovali svoj praznik, pri tem pa se jim je pridružilo še mnogo drugih obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije.Že dopoldne so odprli razstavo kmetijske mehanizacije na dvorišču KZ Braslovče, popoldansko slavje pa se je v vročem sončnem vremenu začelo s pisano povorko skozi trg Braslovče na prireditveni prostor. Tam je zbrane najprej pozdravil v imenu organizatorja Turističnega društva Braslovče Branko Strojanšek, nato pa je o pomenu praznovanja govoril predsednik TZ Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je med drugim poudaril tudi OCI Memorial Jožeta Žunkoviča Gasilsko društvo Šoštanj mesto je v nedeljo pripravilo tradicionalno tekmovanje, Zunkovičev memorial. Tudi letošnje že dvanajstem tekmovanju preko 100 let starih ročnih in sodobnih motornih brizgaln, je pritegnilo množico radovednežev, ki so prisostvovali hitrosti "vžigov" in visokemu brizganju vodnih curkov. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 21 desetin iz vseh koncev Slovenije. Med 13 desetinami, ki so se pomerile z ročno brizgalno, je bila najboljša iz GD Buče na Kozjanskem, druga GD Ljubno ob Savinji in tretja GD Moravče. Z motornimi brizgalnami je tekmovalo 8 desetin; prvi so bili člani GD Šentilj, drugi GD Teharje in tretji GD Šentjur. ■ bš foto: Leši K starim ročnim brizgalnam sodijo tudi stare uniforme. etnološki in turistični pomen abljenimi hmeljarskimi prireditve. Program so opravili so obiskovalcempred- Ročno obiranje le še za gledalce nadaljevali s predstavitvijo novega hmeljarskega starešine Vlada Marovta iz Topovelj in njegove spremljevalke Ksenije Rovan iz Brode pri Vranskem. Po predaji starešinstva je novi starešina spregovoril tudi o težavah hmeljarjev in o letošnji letini, ki jo bodo začeli pospravljati konec tega tedna. Letina bo, kot je dejal, srednje dobra, slovenski hmeljarji pa bodo na 2400 ha pridelali okrog 3800 ton kvalitetnega hmelja. Med že skoraj poz- stavili tudi štangarijo, to je pripravljanje in postavljanje hmeljevk. Praznovanje seje zavleklo v zgodnje jutranje ure, pri tem je steklo mnogo vina, še več pa piva, saj letina obljublja, da te grenke pijače tudi v prihodnjem letu ne bo zmanjkovalo.S prireditvami ob dnevu hmeljarjev so v Braslovčah pričeli že v soboto, ko so pripravili odbojkarski turnir in gasilsko tekmovanje za pokal Kobule. ■ -er Krajevna skupnost Stara vas Obnovljena kapela svete j Marije pomočnice j Kapela sv. Marije pomočnice v Stari vasi, ki šteje že okoli 200 let, je končno le dočakala obnovo. Prenovljeno sojo s kulturnim programom in cerkvenim obredom g. Kuka, dekana župnije Sveti Martin, v lepšo prihodnost pospremili krajani Stare vasi. Na njihovo pobudo in pobudo Slovenskih krščanski demokratov so se na obnovo pripravljali že od maja. Predsednik gradbenega odgora g. Miha Valenci pa dodaja: "Kapelo nam je uspelo obnoviti z razumevanjem vseh tistih (in teh ni bilo malo), ki so prostovoljno prispevali denar ter preko 500 ur udarniškega dela. Krajani Stare vasi smo na prenovljeno kapelo in njeno okolico zdaj lahko ponosni." Ljudsko izročilo govori, da so kapelo postavili velenjski 26. Lučki dan "Ne prepuščamo se malodušju!" Luče, prijazen turistični kraj v Zgornji Savinjski dolini, so si od petka do nedelje (prejšnji teden) nadele nekoliko drugačno obleko, kot jo imajo sicer. S pražnjo nošo so občina Luče in tamkajšnji krajani želeli vsem, ki so se v omenjenih dneh mudili pri njih, da so zmogli združiti moči, ideje, voljo, potrebno za organizacijo že 26. Lučkega dneva po vrsti. Otvoritev računalniškega informatorja pred stavbo lučke občinske uprave je kot nalašč sodila v splet prireditev. Z njim si krajani Luč in okolice niso le polepšali praznovanja, ampak dokazali, da se "kljub mačehovskemu odnosu države - zlasti pri reševanju cestne problematike - nismo prepustili malodušju. Skeptiki bi sicer rekli: ena lastovka še ne prinese pomladi. Res je ne, toda prva jo in za njo bodo prišle še druge", je obljubil vsem zbranim ob otvoritvi računalniškega informatorja Turističnega društva Luče tamkajšni župan Mirko Zamernik. Po krajšem prikazu, kako so pred 30 leti turistom "postregli" z želenimi informacijami, je pridobitev predala svojemu namenu dolgoletna marliiva lučka turistična delavka Jožica Bezovnik. veliko ljudi. Stari običaji (pre-denje volne, pletenje košev, mlatenje žita, žganjekuha ...) so pritegnili pozornost starih in mladih obiskovalcev. Svojo radovednost so ti potešili še zlasti pri izdelavi riž in splavar-jenju lesa - holcarskega običaja, ki je skoraj povsem tonil v pozabo. Seveda pri tem ne omenjamo ljudskih godcev na frajtonarici, klarinetu in basu (ti so godli malodane na Stara kapela v novi podobi graščaki, ki so na tem mestu imeli nesrečo s konjsko vprego. V zahvalo, ker ni bilo poškodb, so Mariji postavili znamenje. Današnja Koroška cesta, kjer stoji kapela, je tudi del stare cestne povezave med Slovenj Gradcem in Šoštanjem, kjer so redno razvažali velenjski lignit. Ključ prenovljene kapele so zaupali Faniki Stropnik, dodajmo pa še, da so za slavnostno priložnost ob posvetitvi prenovljene kapele, krajanke Stare vasi obiskovalce prav lepo pogostile. ■ foto: A Ojsteršek