Ф ' '• v У' *'■ ^^C:rrD i ičfi 'С. f 0 т Z*f~- *€ш4^4&1' v dj-Sovt »Sfft psvlallren«. ^aarö^ftina Usta: Celo leto K 120'—, po! lete ■Лј вв*—, čfefri lete K 30"—, Izven Jugoslavije : C&lo leio K 150*—. Inserat) a!i oznanila se za. »JJwftejo po dogovoru ; pri večkraim^m inseriiHnju 1 fsfuseren popust UpravniŠtvo sprejema. naročnino, ■ '.te**rate in reklamacije. —• — Telefon št 22®. ftediissn slovensko ljudstvo Potam**na Številka «terne t Ust«****. .Straža* izhaja v pondeljek, sredo I® g>etek. Uredni$tv6 in npravništvo Je V Maribora, Kerešk* cesta Št. 5. — Z hredništvoHi se mor« vsak dan samo od .14. do 12. 'We do^diMk Rokopisi se ne vračajo. — NeiapHc/reklanlticlj* so poštnine proste.----~.\ Telefon. šl. 22®. 42. 6tevIIk&. Kako so stranke vlagale kandidatne liste 1 Iz tajništva Slov. ljudske stranke asun poročajo: Dasiravno sta „demokratska“ in wS&mostojna“ stranka po „svoje" pri -krojiti občinski volilni red '/a Slove nija, čeravno so črtali žensko volilno pcavico, vendar je že dne 12 aprila, ko je bil konec vlaganja kandicb tmi» list, bila liberalno-samostojna klika — poražena. Značilno je, da ima SLS že brez volitev v več okrajih absolutno vedno občin. S'e bolj značilno pa .te, da JDS in njen nezakonski otrok SKS po mnogih občinah nista upali poka -•zali svojega imena, niti nista spravili toliko kalinov skupaj, da bi sestavili listo, V naslednjem podamo številko, ki smo jih dobili do sobote, dne 16. t. m., ^otraj: Sodni okraj Maribor: SLS je ylöäila lastno listo v 54 občinah (od 82). Brez volitve ima SLS že sledeče občine (26): Ciglence, Cinkmca, Cer- šak, Dragučova, G. Duplek, St. Ilj v Sl. g., Jarenina, Jelovec pri Kamnici, Kaniža pri Pesnici, Sv. Križ nad Mariborom, Ploderšnica, Na Ranci, Selnica ob Muri, Slemen,'Svečina, Spod. .Šentjakobski dol, Gornji Šentjakobski Sol, Špičnik, Bistrica pri Limbušu , Bistrica pri Rušah, Kumon na Poh ., Lobnica pri Rušah, Morje pri Framu, Ranče, Recenjak. Po zanesljivih poročilih bo SLS dobila znatno večino pri volitvah dne 8. maja Še v 22—25 občinah, tako da bo mariborski sodni o-• kraj po veliki večini v taboru SLS, SKS dobi brez volitev samo tri občine in sioer: Spodnji Duplek, Grušovo in Slatinski dol, V ostalih občinah bodo zastopano vse stranke. Socijalni demo-kratje bodo imeli večino samo v 4 do 5 občinah. JDS in NSS sta popolnoma zginili. Župnije Sv. Križ, St. Jakob in $t. lij so docela naši, v jareninski župniji 3, v svečinski razun ene vse (3). Sodni okraj Slov. Bistrica: ,Tu ima SLS vloženo lastno listo v 35 občinah (od 43), Brez volitve ima SLS že sledeče občine (31): Sv. Ana, Bojtina, Bukovec, Cigonce, Dežno, Fiaj-hajm, Gabernik, Hošnica, Hrastovec, Jalovec-Makole, Kalše, Kovača vas , Laporje, G. Ložnica, Lušečka vas, Sv. Martin, Modraže, Sp. Nova vas, Pečke, Ogljenšak, Poljčane, Pokoše, G. Polskava, Pretrež, Ritoznoj, Smrečno, Stanovsko, Stopno, Sentovee, Tinje , IŽabljek. Pri volitvah dne 5. maja bo SLS pridobila Še 3—4 občine, socijal-. ni demokratje utegnejo dobiti večino v. 4 občinah, v drugih občinah pa bodo zastopane vse stranke. Dve občini še nista vložile kandidatno listo. Popol -noma v taboru SLS so župnije: Laporje, Makole, Tinje, Smartin in Zg. Polskava. SKS ima kandidatno listo samo v 1, JSDS pa v 6 občinah. Sodni okraj St. Lenart: SLS je vložila kandidatno listo v vseh 44 občinah, SKS v 10, združene in gospodarske stranke v 5 občinah, Samo naša lista je vložena v 29 občinah, t. j. 29 občin јв Že brez volitve naših . .f?ri volitvah bo še sigurno SLS imela • večino v 7—8 občinah. SKS bo v najboljšem slučaju dobila 4 občine, JDS in JSDS 0, ostale 3, oziroma 4 občine bodo pa imele mešane občinske odbore. Župnije Sv. Benedikt, Sv. Ana in Sv. Jurij so popolnoma v taboru SLS. Skupni rezultat mariborskega političnega okraja: Od 171 občin ima SLS že brez volitev 85 občin, k tem se še prišteje 30—37 občin, katere bo dobila SLS pri volitvah dne 5., cziroma dne 8. maja, tako da bo imela SLS po volitvah od 171 občK 120 popolnoma v svoji lastit Soodločevala bo še v približno 30 občinah, le v o-sstalih bodo imele absolutno večino JS JDS in SKS, Sodni okraj Ptuj: SLS je vložila 0*1 70 občin lastno kandidatno listo Mftaibop, to® 18. aprila sfeMUflf - Letnik ЖШ. Volilni red. Dolgo se je 'delal in predelava! naš občinski volilni red. Vsak , pameten človek bi, pričakoval, da bo tako težek porod, kjer je sodelovalo toliko doktorjev in so je toliko prav lato, dal vsaj v tehničnem oziru nekaj zrelega in razumnega. Sedal pa kaže volilno gibanje vso nerodnost tega volilnega reda. Temeljno načelo demokracije je , da morajo volitve biti tajne in svobodne. Sedanji volilni red pa greši v gorostasni meri ravno zoper io temeljno načelo, ker se mora znaten del vo-ldcev, včasih celo velika večina, že poprej pismeno izjavili za eno ali za drugo stranko. Ljubljanski gospodje so namreč določili, da . mora vsaka si ran ka vložiti kandidatno listo z vse mi imeni kandidatov in njihovih namestnikov, Ta določba je popolnoma nepotrebna, sama na sebi. Vzemimo , da je v nekem mestu treba volili 40 odbornikov. Torej mora po tej d.iioč -bi stranka, ki se hoče udeležiti voli -tov, predložiti v predpisani obliki 40 kandidatov in še 40 mož kot names?-niko z lastnoročnimi podpisa. Vzemi mo, da je neka stranka, ki ima ojma-vičeno upanje, da dobi 6 odboru* kov, oziroma enega več alli enega manj. Zadostovalo bi popolnoma, da presito-ži na primer 10 kandidatov. Sest au 7 jih je izvoljenih, ostali 4 ali 3 : so namestniki, ki vstopijo za slučaj, da eden prejšnjih izpade. Ako bi pa za -vladala taka kužna bolezen, da bj po mrli vsi odborniki in bi ne bilo dovolj namestnikov, naj bi se razpisale novo Volitve, a to se ne bo zgodilo kmalu. Vsaka stranka naj bi imela torej prosto, da predlaga samo toliko kandidatov, kolikor misli, da jih rabi. Saj je vsaka stranka na tem zaln-tercsüsna,, da p h ne predi-'ga p rent ar lu« Z nerodno določbo, katero so si izmislili ljubljanski gospodje, pa doži,-vijamo prave absurdnosti volilnega gibanja, Maribor ima na primer nad 4000 voiilcev, volilna udeležba je bila pj i zadnjih volitvah nekaj nad 2ÜUÖ . Toliko je torej oseb, ki se aktivno za nimajo za volitve. Nastopilo je pet strank, vsaka mora postaviti 80 kan didatov in namestnikov. To se pravi, da je v Mariboru vsaki deseti volilni upravičenec kandidat, oziroma vsaki peti dejanski voiilec. Izvoljenih jih bo pa samo 40, to se pravi vsaki stoti voided PreveLko število kandidatov velja vedno kot nepovoljen pojav v političnem življenju, V našem slučaju pa sili viada s svojo odredbo, da se šleviio kandidatov tako monstrozno po množi. Naj bi si predstavljali ljubljanski .gospodje tako-le sliko: „Babja greda“ je majhna kmetska občina, ki ima nekaj nad 400 prebi -vaicev. Voliti mora deset odbornikov. Vseh voiilcev je blizu 50.. Podobnih občin je po Štajerskem jako veliko, a jih je tudi po Kranjskem. Izmed teh v 60 občinah. Po dosedanjih poročilih bo naša stranka brez volitev dobila v svojo posest 30 občin, SKS pa 7. — Končni rezultat bo po naših zanesljivih informacijah ta-le: SLS 60, SKS 10 JSDS 2, 7 pa mešane. Posebno dobro se držijo Haloze in Dravsko polje niže Ptuja. Sodni okraj Ormož: SLS je vložila od 33 občin v 22 lastne kandidatne liste. Brez volitev bo zmagala v 14 občinah. Pri volitvah pa še sigurno v 8—10 občinah. Skupni rezultat bo tak-le: 24 SLS, 4 SKS, 1 JDS, 2 JSDS, ostale pa mešane. Manjkajo Še poročila iz okraja Ljutomer, kjer pa je % večine S-LS zasigurana. Sodni okraj Konjice: Kandi - datne liste so vložile: SLS 18, SKS 5, JSDS 3, JDS 1, NSS 1. Kompromisne liste in sicer: SLS z SKS 1, SLS z JDS 1, JSDS ter SKS in JDS voiilcev so trije nekje po svetu, eden Ježi v bolnišnici težko bolan, dva sta stara trmoglavca, ki načeloma ne dar sla podpisa nikamor. Ta in oni manjka še iz drugih razlogov. Ostane to -rej aktivnih kandidatskih kandidatov samo komaj 40. Ge bi se njih dobro ogledalo, bi bilo treba še izmed njih nekaj črtati. Ta je bil kaznovan radi tihotapstva, oni ima neko drugo napako. Toda po nekakem tihem dogovoru še vse te napake pokrijejo s plaščem 'krščanske dobrohotnosti za oeJo dobo \Oiilnega boja — samo da bo mogoče sestaviti kandidatne liste, V občini je pa troje strank: ljudska, samostojna, soeijalistična in vsaka hoče sestaviti s v o,o listo. ^Prične še divji boj za pod piše. Človek, ki M si nikdar ne sanjal, da postane kedaj kandidat, je sedaj oblegan od vseh strani." Vsaka stranka mora namreč predložiti deset kandidatov in deset namestnikov, torej skupaj 60 oseb, a vseh je komaj 40. Ravno one osebe, ki so politično najmanj zrele in najbolj odvisne, so najbolj izpostavljene agitaciji. Hlapec pri krčmarju, ki je voditelj samostojnih, bo podpisal njegovo listo, čeprav bi volil z ljudsko, delavec pri podjetniku, ki je JDS, bo podpisal njegovo, čeprav je socialist. Kaj pomagajo v tem slučaju krogl ice in škatljice, če se pa morajo volilei deklarirati že po prej ? Do kakšnih absurdnosti pride -mo, če mora duševno popolnoma zastal revež in moralno manj vreden človek prenašati vse breme volilne a-gilacije. Podpiše tistemu, kdor pride preje, potem je pripravljen podpisati drugemu, da se ga odkriža! Ali bi ne zadostovalo, da postavi v tem slučaju recimo prva stranka 1U kandidatov, druga 6, in tretja 4„ a potem bi iiii bilo izvoljenih ocl prve 6, od 'druge trije, od tretje eden. Na ta način bi odpadla vsa korupcija s kompro ’ misnimi listi, prišli bi v odbor v res- r.ici najvplivnejši možje, kar se pri kompromisni listi redoma ne zgodi, iii odpadel bi res. boj za podpise kandi -datnih list, ki teži ravno najrevnejše, najnevednejše in moralno najslabejše. Ljubljanski gospodje menda niso pomislili, da- imamo zunaj Ljubljane tudi še deželo z majhnimi občinami. kjer je včasih komaj dovolj voiilcev za eno listo I Morda so mislili, da bodo na ta način eskamotirali tajno in svobodno volitev in prisilili odvisne volilce, da dajo podpise vplivnejšim občanom. Izid voLtev bo pokazal, da se je pri tem najbolj urezala JDS. Toda to je vprašanje poštenja in pra vice in v tem imenu mora izginiti tudi ta volilni red, ki krši svobodo in tajnost vol tev, a pospešuje korupcijo in politično demoralizacijo. Od samostojnih obljubljene kmetske „olajšave“] Samostojni poslanci izjavljajo v svojem glasilu: „Dokler ni kaka stvar že urejena, nočemo nič obljubljati.“ Te 1, Politično neopredeljenih 5. 1 občina ni vložila kandidatne liste. Od 20 občin bo SLS zmagala brez volitev v 12 občinah, Pri volitvah 4,, 5., 6., 7, in 9. maja bomo pridobili še sigurno do 4 občine, tako da bo približno 20 občin v taboru SLS. Politična ekspozitura M ozir je (s. b.'Vransko in Gorn jigrad) :• Od 10 občin je SLS vložila Ö kandidatnih list, občini Luče in Solčava pripadeta brez volitev SLS. Po volitvah dne 4. maja bo imela SLS sigurno večino, skupno v 6 občinah. Iz ostalih okrajev Slov. Štajerske še nimamo točnih poročil. Gotovo pa je, da bb imela SLS večino še v naslednjih okrajih: Rogatec, Šmarje pri 'Jelšah, Kozje, Celje, Stovenjgradec . Šoštanj in Laško, V manjšini bomo edino v sodnih o-fcrajih Brežice, Sevnica in pa Maren-berk’. i avnokar citirane besede so tiskane bolj proti konou članka v zadnjem „Kmetijskem listu“ pod žaglavjsiin ДЈ-spehi poslancev naše stranko“, ‘koder sta pa v začetku članka zopet dve samostojni obljubi in sioer : Te dni se bo priredila navedba o. jpovišanj« eksi ■» stenčnega minimuma |>m osebnoid6hod< ninskem davku tako, da bodo mali in srednji posestniki v bodoče oproščeni tega davka, To je zopet ©na lažisamoi stojna obljuba, ki je šepava hoja za švoječasnira prof. Vesenjakovim uspe*' kom. Prof. Vesenjak--se je /kot posla = neo veliko trudil, dokler se mu je posrečilo, da je finančna oblast dvignila na njegov predlog .eksistenčni minimum od 1600K na 749Q-;K? Ako pa 'danes..sampstpjni pb^anci obljubljajo, da je v delu haredba, po « kateri bosta prosta mali in, srednji posestnik osebnodohodainskoga davka, je ta tiskana obljuba nova samostojna laži V Beogradu že izdelujejo bes nove naredbe, a ne o znižanju аЏ celo o iikinjenju davkov, ampak o pčvifean -ju, kar že naznanjajo vši. listi, Samo „Kmetijski list“ noče p tem nič vedeti, ker se zaveda, da so sokrivi višjih davkov samostojni, kj sOgtšščali f vlado in so udeleženi pri nakupu Turkov za 120.0ÖÖ milijonov. Odkod naj vzame vlada te Turkom obijubliene mili -Jone?. Gotovo jih bo-izvlekla iz naroda ne potom manjših, pač pa višjih davkov. Mali in srednji posestnik bosta zaman čakala, da . se jima ukine osebna dohodnina; gotove jima bo še zvišana radi samostojnega — res mesarskega ministrovanja. Druga taka farbaeija je. obljuba samosto.,nih poslancev: ‘da se kuje v Beogradu naredba o davka prosti žga njekuhi vseh doma pridelanih pred -metov. Obdačeno bode samo ono žganje, ki pride v prodajo pri trgovcih in v gostilni. . Glede ■ davka proste .žganjekuhe za domače potrebe je izposloval znatno olajšave že davno Jugoslovanski klub, Da bi se pa sedaj udala finančna oblast na pritisk samostojniii in ukinila vsak davek na kuhanje žganja, in to sedaj, ko se nam obetajo novi višji davki, po katerih bo otadačen vsak knof na posamezniku, je taka pisarija lažnjiva Jarbarija, kakoršne je zmožna edino le efijaltska stranka kmetskih koristi SKS. Obe zgoraj omenjeni obljubi samostojnih poslancev so tako očividna laž, da jo Janko zgrabi vsakdo, ki pozna Pašičevo kupčijo s Turki in čita vesti o napovedi novih davkov, ki se bodo gotovo upirali na povišanje osebnodo-hodninskega davka ter obdavčenje alkoholnih pijač. Ravnokar omenjeni la-žiobluubi bi naj bili torej edini uspeh, katerega pa še le bodo udejstvili samostojni v Beogradu; od decembra minulega leta do danes, To so torej dve samostojni oblju -bi, - mostotna suša in bo dovol en zopet izvoz, bo pač ta kot pri bivšem JDS ministru dr. Kramerju, da bo tudi o Puclju baš radi izvoznic Izjavil regent*.! Kot nisem hotel svoj. čas več potrditi »amistoom Kramerja radi grehov iz -vozničarstva, no bom tudi več mesarja Puoija! SamOvStojno trga zlodej že pri občinskih — pobral jo pa bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Kot u-apeh tri preostanek Samostojne bodo pa ostali našemu kmetu naznausko visoki davki. Od samostojnega poslan -siva in ministrovanja bo tudi po razsula stranko užival profit Pucelj ter njegov štab samostojnih poslancev, ki bodo zakraljovali potom dobičkonosne samostojne politike po novih palačah kot skomin na samostojno politiko in vlado v Beogradu, ki pa bo za. od sa-mostojacžev zapeljanega kmeta :• slovenskega —kmeta — smr.t (SKS)! Demokrat za Nemca. Iz Ptuja nam pišejo: V Ptg.u in v krajih, kjer ima g. grof Herberstein svoja posestva, se ljudje smejajo. Zakaj? Češki Herberstein ima v ptujski okolici štiri graščine. Ravnatelj teh graščin je bil več let nemški protestant Gumpert, človek brez srca, na katerega so že streljali v Ptuju in na Vurbergu. Družinske razmere grofa Herbersteina so žalostne. On živi ločeno od svoje žene na Češkem; žena pa že od mesca junija L 1. v Ptuju. In čudili smo se takrat, da je dal grof svoji ločeni ženi .toliko oblast. Imela je j ol' < pravico uradnike odsloviti ali jih pridržati. Seveda je vse pridržala, med njimi tudi imenovanega ravnatelja g. Gumperta- Toda razne pritožbe pri a-grarni retonui so vendar toliko na -pravile, da je Gumpert moral svoje mesto zapustiti in je nek goriški begunec Ambrož prišel na njegovo me -sto. Toda zviti Nemec ni obujal. Grofica je s svojimi prijatelji slabo gospodarila. Letos mesca marca je šel Gumpert na Češko, je grofu vse pojasnil in grofica je bila odstavljena. In dandanes nima nobene pravico na pa eestvih. In česar ljudje ne morejo limeti,, je to: Tudi goriški begunec, y skrbnik Ambrož, katerega je postavila agrarna re orma, je moral to svoje mesto zapustiti in vodilno mesto pri vseh graščinah je zopet prevzel nem-gjfci protestant Gumpert. Ljudstvo se posmehuje in vprašuje: Kako je to le mogoče ? Izvedeli smo, da je imel Gumpert z dr. Fermeveem več posvetovanj. On »e namreč advokat grotov in seve tudi 'Gumpertov. In splošno mnenje tukaj je, da je dr. Fermevc, vodja ptujske Irakarije in Sokolov, pomagal Nemcu Gumpertu zopet na konto, pomagal pa seveda tudi odstraniti Slovenca, oskrbnika Ambrož, Vprašamo: Ima Ii dr. Fermevc večjo oblast, kot vodstvo agrarne reformo? Za denar, gospod doktor, kaj ne, se vse stori? Za denar se lahko podpira tudi Nemca Gumperta zoper domačina. Taki so demokratje! Vse f.udstvo so nad tem zgraža. Mi zahtevamo,da se tukaj napravi red. Agrarna reforma naj odstavi Gum-penta in naj da začasno vsa grofova posestva pod državno u mavo. Pofem naj se ta posestva razdele med ubogo ljudstvo, ki nima niti toliko zemlje, da bi si posadilo krompir in koruzo. Ce-t&u grofu tisoči in tisoči oralov zem -lie, ko toliko naših ljudi živi v siro -maštvu in bedi? Mi smo do grla siti teh aristokratov in tujih uradnikov , pa tudi naših demokratskih advoka -tov, ki jih čuvajo. Na slovenski zemlji naj bo Slovenec gospod! Politični pregled. KRALJEVINA SHS. P-ri seji konštituante tč. t. m. je govoril Ljuba Davidovič, ki je razvijal zgodovinski potek edin-stva in naobračal svoj zgodovinski go vor na ustavo, ki stremi za državnim edinstvom. Govornika je kritiziral republikanec Gjonovič, ki je povdarjal, da se je predgovornik oziral preveč v prihodnost, a pozabil na sedanjosti, isti dan sta še govorila radikalec-Simonovič, ki ie priznal, da ne bazira ustava na SHS sporazumu. Za njim je govoril dolgo ter stvarno dr, Ko -rošec, ki je naglašal ustavno zaščito vseh državljanov, ki bi se morala u-pirati na ekonomski demokratizem. Sedanja vlada ne bo uvedla samo cen tralne ustave , ampak tudi oen -tratni parlament brez socijalno ekonomske zbornice, kakor jo je zahteval Jugoslov. klub. Po sedanji ustavi bo izvojevana samo politična, ne pa so -cijalna enakopravnost, ker osvoboje -nje po sedanjem poteku nas ne bo rešilo kapitalist čnega suženjstva, \i id-dni ustavni načrt ne nudi naši občmi toliko samouprave, kot dosedaj srbski, vladni načrt sploh ne garantira avtonomijo, ampak povečuje samo samoupravno edinice, medtem ko zahtevate Hrvatska in. Slovenija avtonomistične zgodovinske pokrajine. Srbi Odrekajo pravo avtonomije zgolj iz bojazni pred hegemonijo v onih pokrajinah, kjer niso v večini. Le ako se zagotovi avtonomija v zgodovinskih mejah in si -cer administrativna ter zakonodajna, bo izginilo tudi srbofobstvo med Hrva ti in Slovenci. Ob koncu svojega go -vor a je nastopil dr. Korošec proti kan celparagrafu. Koroščev govor јз zadel na oster oporek od strani raznih centralistov, a vsa oporekanja je govornik stvarno mirno zavri.il in po -bil. Opozicija jo dr. Korošcu burno pritrjevala. Na konštituantni seji lö. t. ni. je nastopil kot ornenka vredni govornik dr, Surmin iz Narod,, kluba, ki »e je zavzemal za. dejstvo, da ne bo Sedanja ustava zadovoljila nobenega SHS plemena, ker je proti ustavi 750.000 voldcev kot dokaz, da bo listava sprejeta proti vol„i naroda, Musli mani iz južne Srbije so se na zadnjih dveh zborničnih sejah med seboj sprli do razkola. Proti vladni. muslimanski člani radikalov demokratov so izstopili iz obeh strank in osnovali svoj klub, ki obstoja iz 14 članov in mu je odkazan v zbornici sedež poleg Narodnega kluba. Radikalni klub pričakuje v svrho končnoveljavnega izstopa Pro tiča Jz stranke Stojanovega tozadev -nega lastnoročnega pisma. Notranji nf.nMer Draškovič je podal svojo ostavko, njegov naslednik Še ni določen. Z a g r e b š k a v 1-a d a je dobila kot prosvetnega poverjenika bivšega ministra T, Aiaupoviča, poverjenik za pravosodje je postal Jovan Jovanovič. ITALIJA. V sle d neprestani) li spo -padov med fašisti na eni, socialisti ter komunisti na drugi strani, ki so na dnevnem redu po celi Italiji', jadra danes italijanska vlada v objem anarhije. AVSTRIJA. Predlog državnega kan-clerja Mayrja za izgon vseh Habs buržaiiov je propadel pri parlamentar nem glasovanju z 1 glasom. Avstrijska vlada je razposlala na vse pokrajinske vlade o-krožnico, v kateri svari pokrajine pred priklopitvijo k Nemci.g ker bi ta korak le škodoval republiki, NEMČIJA. . N a p r arm Nemčiji namera -vajo zavezniki nastopiti z zasedbo rhurskega ozempa, namških caii.iar-nic, blokado Hamburga in z nadaljevanjem kontrole nad gornješlezijski -mi rudniki. ANGLIJA. Angleška rudarska stav ka bo doživela fiasko, ker se niso prt družili v štrajku rudarjem železničarji in transportno delavstvo. Stavka pojema, ker že rudarske za stavko pripravljene blagajne kažejo dno. Politična poročila. p Resna seja muslimanskega klu- ba. Dne 13. t. m. se je vršila v Beogradu plenarna seja muslimanskega kluba. Razpravljalo se je o stališču, ki ga bodo muslimani zavzeli v generalni debati o ustavi v konstituanti. Klub so je bavil z ostavko narodnega poslanca Kulenoviča, kateri se ne zlaga z izdajalsko politiko kluba. Važno točko dnevnega reda je nadalje tvorilo postopanje narodnega poslanca Ba-Ijiča, ki je na zaupnih sestankih in konferencah v Bosni in Hercegovini nred volilci izjavil, da se protivi nedosledni politiki muslimanskega kluba ter da ostane osebno doslednji žago -vornik avtonomistične politike. — Iz gornjega poročila je razvidno, da še g. Pašič muslimanov nima popolnoma na uzdicL Dnevne vesti. d Delegatom Kmetijske družbo . Občni zbor ste vrši na vsak način v četrtek 2d. aprila ob 11. uri v Ljubljani. Pozivamo vse naše delegate v da so sigurno udeležijo občnega zbora. Navoada dolnjo med pop o v vlaku. Iz Maribora vozi vlak zjutraj ob h na Ö. uro, ne oo pol 6, kakor se je pomotoma poročalo. Delegati imajo pravico do polovične vožnje v Ш, razredu. d Volilni red za Slovenijo je zve-rižil bivši slovenski paša jadnega spomina dr. G, Žerjav. Vpletel je v vo-jilni red nalašč kompliciranost, da bi onemogočil sestavo kandidatnih listin priprostim kmetom in vrinil na liste bolj „brihtne“ JDSarje. No, paša Žerjav ni izvedel občinskih volitev. Sle -dil jo Žerjavu Breje, ki je predraga -čil Žerjavov občinsko volilni korobač toliko, da mu je pridjal še žensko vo-ulno pravico, katero je potrdil sam re gent. A tudi Bre,,cu ni bila dana možnost, da bi bil izpeljal občinske volitve. Cesar nista izvedla Žerjav in ne Brejc, to bo sedaj demokrat Baltič, ki bo z izvedbo občinskih volitev v Slo -veniji — s korobačem, katerega je namočil dr. Žerjav za SLS — ošibal do politične onemoglosti JDS in njeno o -trovano potomstvo SKS. Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade, ta rek so bo tokrat pri občinskih volitvah dobesedno izpolnil nad JDS. d O usodi klerikalcev je napisala zadnja „Domovina“ sledeče sklepčne vrste v svojem slepem uvodniku: „Ta stranka (SLS) mora biti temena tudi pri občinskih volitvah in pri vsakih novih volitvah — to bodi n^ena u-soda, plačilo naroda za njene grehe л preteklosfi in sedanjosti.“ Lep testa ment so si napisali Zerjavovci, samo da so v svoji politični agoniji vočigled občinskim volitvam zamenjali SLS z JDS, ki bo pri občinskih volitvah de onemoglosti pobita vsled svojih grehov v preteklosti in najbolj pa radi se -danjih. d „Slovenski narod“ in občinske voltve. „Narod“ od soboto je Izpustil iz svoje preluknjane barke tako bedasto slepega rešilnega goloba, da njegovi vesti gotovo sam ne verjame. Hiše namreč: Klerikalci bodo pri občinskih volitvah ravnotako pogoreli kot pri onih v konštituanto. Obdržali bodo v svojih rokah le neznatne ocl vsega sveta ločene občine, kamor še ni prodrl moderni napredni duh. Ako gospoda pri tateju „Narodu“ no verjame poročilom o naši zmag’, naj se informira pri okrajnih glavarstvih, ki so pod JDS komando in potem bodo zvedeli, da so demokratsko napredni duh ni razblinil samo po manjšin, am pak tudi po največjih občinah in da liberalci na Slov, Štajerskem ne bodo obdržali v popolni posesti niti ene same občine, med tem, ko jih je m še bo izvode vala SLS na stotine. Kakor na Štajerskem, bo gotovo tudi na Kranjskem. Iz „Narodovega“ poročim govori zopet Črnogorec: nas in Rusov je toliko milijonov. d Starostno liberalno glasilo „S. Nar"'!“ zna povedati, da si pridobiva SKS v dno več tal. Sedaj govore klerikalci o razsulu te stranke, da jo diskreditirajo. Ata „Narod“ je v svoj senilnosti pozabil da ni nikdo tako Giski editiral SKSarjev pred javnostjo kot nauio vodja JDS ministrski dr. Kukovec, ki je izrekel na JDS zaup -nem shodu, da je Samostojna v raz -sulu in je ta Kukovčev izrek prinesel ravno „Narod.“ Kako je to? Pred par Inevi kenštatira Kukovec razsulo S-KS, po par dneh pa poroča „Narod“, da pridobivam samostojni vedno več tal. Tako resno politično modrovanje si lahko dovoli samo „Narod“, ki si lasti večkrat monopol na vestno pametna poročila. d Za vse socijalno pravični minister dr. Kukovec obljublja iz Beograda v Slovenijo, da je podpisana naredim, glasom katere se dovoljuje invalidom posebna doklada, ki naj se izplača od 1. aprila naprej. Blagor in validom, ako verjamejo to vest. Koliko invalide podpornih naredb je že podpisal In razglasil v svet „mili“ nam dr. Kukovec, a izpolnil še ni doslej nobene. Sedaj so občinske volitve in bo tudi na uboge invalide zopet deževalo podpornih obljub, o katerih bo izjavil po volitvah g. DolJe Ribni- kar, da so tako malenkostne, da jifa ne bo izplačal, ampak počakal, da nakaže Beograd nekaj Več, Ko bi g Minister dr. Kukovec vsaj toliko ne prerokoval in ne far bal ravno nai večjih, revežev invalidov, bi mu odpustih nje govo nepremišljeno bolehavost’ govorniške griže, ker si pa izbira kot „eb-jektum fapabile“ žive mrl če4ftvaude. je to od ministra zagrešeni v nebo-^ vpijoči greh! d Klerikalna propaganda za Karla“. Pod tem naslovom prinašajo slovenski demokratski listi porAf-to o bivanju Karla v Subotiču, češ: Klerikalci piše o, kako je Karl tam pobožno živel, hodil vsak dan k sveti maši se vsak dan izpovedal in prejel sveto obhajilo . . . itd. Spomin j amb1 se, da smo dotično poročilo brali že v nekem dunajskem nemškem listu; kiepa ni v klerikalnih, ampak v čifutsldh rokah. Najboljši dokaz, da tega ni pisal nobeden Merikalfec, je de.st.o. kl.i se tudi omenja, kako hod. Karl vsak dan k izpovedi. Vsaka pobožna žtor.ska ve, da po. katoliški cerkveni praksi ni pri puščeno iti vsak dan k izpo#dL Kdor bodi vsak dan k obhajilu,'šibe iti samo enkrat na teden k izpovtoUi. Ge Karel tega ne bi vedel, bi mu takoj povedal izpovednih, N avedčno notico je torej nap.sal nekdo, ki ne gro nikdar k izpovedi, ker vsak ktfeičan takoj ve, da je neresnična, d Uspeh naših škofov v Rim. Trke jugoslovanski škoijej :dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. Bauer iz Zagreba in dr. Akšamovič iz D.,akova 1 šo šli v Rim poročat o naših cerkvenih zade-ah in so se zopet vrnili. Demokratski listi so posvečali temu obisku veliko j ozornost in se pečajo sedaj prav obširno z uspehi njihovih'avdijencij. Pravijo, da niso dosegli ničesar, ali vsaj sila malo, na drugi strani pa zopet, kar zadeva slovenske zahteve na Primorskem pod ifali.ansko‘vlado, popolnoma pogoreli. Tako porbčanje je tendenčno in napačno. Napačno je najprej, predstaviti to potovanje, kakor neko izvanredno važno pomično podjetje, potem pa napadati, češ, da niso dosegli ničesar. Če so šli škofje v Rim, so pač šli v prvi vrsti kot' katoliški škofje, ki ima.,o dolžnost, da poročajo tokom določenega časa o cerkvenih razmerah in potrebah svoje škofije * Vsled sedanjih razmer je bilo to poiu-vanje gotovo važnejše, kakor pa vsa -ko drugo običajno. Nobeden razumen katoličan pa ni pričakoval, da bodo prinesli bogvedi kakšne pirhe. Zato je pa tudi neumno pisati, da niso dosegli ničesar. Kaj so poročali in kaj So dosegli, vedo pač najbol„e ' sami Samo par reči so povedali javnosti. Obrodi izven svete maše se bodp vršili odse-daj v domačem jeziku, tudi pri peti sveti maši se bo pelo evangei j«* in list v našem jeziku. To je pač največ, kar je na podlagi cerkvenih tradicij mogoče in nikdo ne bo pričakoval, da bi v zadevi bogoslužja dosegli več. Kar pa zadeva Primorsko, nimajo naši škofje tam nobene besede. Kvečjemu so za-mogli povedati v Rimu svoje mnenje, ako so jih vprašali. Sicer je pa tudi bedasto pričakovati ali zahtevati, da bi se na Primorskem ločili škofje po narodnostih in bi bilo nam v znatno škodo. Primorje je, izvzemši furlanske ravnine s središčem Cervinjano, kar b a ni veliko, popolnoma slovenska dežela. Laška — a tudi močno mešana s Slovani — so samo mesta in mesteca ro Istri, laški je v dveh tretjinah Trst in laška je slaba polovica Gorice. Kako naj se to loči ’na škofije po narodnosti, je neumljivol. Saj vendar ne morete razdeliti Trsta na dva de -la, ne maramo ga pa tudi prepustiti Italijanom. Kar moramo' zahtevati, je, da morajo škofje imeti kanonične kvalifikacije: Biti morajo učeni, pošteni, poznati jezik in razmere prebivalstva, in to se je našim Škotom-obljubilo. — Kar so v tem oziru doseči zamogli, so doseeli, več pa ne moremo od njih zahtevati. d Rabuka v demokratskem klubu. V seji demokratskega kluba, ki se je vršila dne 9. t m., je prišlo do spopada med enim poslancem desnice in e-nim od levice. Desničar je dvignil stol ter s tem udaril levičarja po glavi — To je bil edini sklep omenjene seje. Iz tega je razvidno, da je pretepanje postalo demokratska metoda, d Davkoplačevalcem v preudarek. Največ stane pri nas v Jugoslaviji vojaštvo, katerega moramo imeti, kee PS - ajmbr mi. ^ввдаир«еч&швтвлж*!** „ m aas zunanji" sovražnik od .$тџ-> ’ Vzdrževanje za .nas po -^тћШШт- earn nalaga precej- !'. уоја$г*ц i^/pa' .luiii vojačka oblast dol ' fe»,'4a Sl^ftd skrbno pazi tor čuva :j«i -vqjaski materij Ц„' Med yoj^te, ,or^|poön.oeti spadajo gotovo "’ |«(ii^fcoaII;.pivbaS s tem materijalom je 'џпЏЏ. >5»ja^ffyo postopati tako malo '^$т%\!*џЏ.-Џр&^ dolžnost*, da ga,po , - fosadovpo,' na odgo vor, v ojaš- iver jd. ‘ss4okf vsako nedeljo izposojati ..... vojaško. konje mariborskemu Sokolu, I podijo' Ježo nevešči v Sokole , : študent'e, ko- j m a in drygi razgrajači po trdih ce-' Regreß konj,! morajo po ure m 'pro"'^l^'PjtM.^gošpnaihi, v katerih Izpirajo Ш ;. jezdnih izletih Sokniv. Ä.aj;..ÖdWo®: ni.a)r,. če se konjem kva* rij,o .j Mg©»: ali ee. navlečejo prehlada , spj' gft' уедаШ, aajJih plačujejo dav-;.topl^vÄpiv’’.no'pa liber Лia štadeu-'tenjaT težnost vojaške - oblasti la, da L (ја,:|о«а0еуил odgovor davkoplabeval -ePb.:''''.V:' , j . đ ©Mire шге pri državnih mra-dih. „Slovenski Narod'“ z dne 13. t. m. poroča* da bodo oblasti uredile urad -ne ure- lato, da se bo pričenši s 1. majem, i-L uradovalo od 6. do 12. in ■.od. 'L do 6. ure. „Narodu“, to ni po vo-•jjfc So namreč uradniki, ki bi najraje ■; uradovali od’ 7. ure zjutraj do 2, ure ■ popioIdaC. ‘ To.'bi- ne bilo umestno niti ;r>,a uradnik», niti za stranke,- Ali naj prihajajo stranke med 12, in 2, uro v urad? Čudno se nam zdi, da podpira Narodi ki navadno [ oživa vedno k ■ ’pozitivnemu delu za državo, to nesmi- selno ШЉуо gotovih uradniških krogov, kateri bi uporabljali, popoldneve • aajraje v drago, državi, pa nikakor korfsfue. namene» đ f Аж4ш Haller. V Brežicah je na dan pogreba trboveljskega trgovca ; Kramerja, smrtno ponesrečil upravitelj javna-, bolnišnice brežiške g. Anton Шаћвг. Pt*i povratku ’ Iz Trbovelj je na brežiškem kolodvoru po neprevidnosti prišel,pod vlak. Revež je bil priči mrtev,, Tovariši bi ga bili radi rešili, a ... bilo;Je. prepozno. Halier'je bil. rodom , št Filštanja; islužit je mnogo let v Mariboru-kol uradnik v javni bolnišnici. jQb preobrate, so mu poverili vodstvo : bdipišnice, v Brežicah.. Rajni je bil za-- vedon. Šloveneo . že od nekdaj. Ni se , ;:sramovaI,ia® svojega narodnega in ne krščanskega prepričanja. Bil j© dober Sn vesel'družabnik.-Načeloval je žup-i požarnih hramb v Posavju. Svoj čas, to j® bival v Mariboru, je bil zvest 5 ..^frudnik „Straže.“ Rajni zapušča ženo ja več še nepreskrbljenih otrok. Starejši sin služi pri kraljevi gardi v Beograda. Vrlemu možu svetila nebeška JuČI Rodbini'pa naše odkrito sožalje« d © smrti! Aratoma Haller se nam poroča iz Brežto: Haller ni prišel pod.vlak, ampak je ponesrečil radi tega, ker je skočil iz vlaka, ko je ta še Mt v teku, Pri skoku je izpodrsnil in padel tako nesrečno ob tračnico, da je zadel ravno s sencem ob njo. Bik je takoj mrtev. Pogreb se je vršil v so -beto 16, aprila popoldne ob številni u äBBKSe*4» za čudno visoke, cene. Verižniki i -majo denarja dovolj! g Mariborsko sejmsko poročile ■ iNa .svinjski sejem 15. t. m. se' je pripeljalo 146 ščetinarjev in 1 koza. Cene so bile: za plemenske svinje 1 kg žive teže 28 do 30 K, za polpitane svinje za zakol 25 do 26 K, mladi prasni d—8 tednov stari komad 160 do 400 K, jesenski prasci 500 do 900 K. Kupčija je bila živahna. g Slinavka in parkljevka v ptujskem okraju. Ker je izbruhnila med govedom v občinah Krčevina, Ragoz -niča ter Ptuj slinavka in parkljevka, je odredilo okrajno glavarstvo v Pfu-jn dne 8. m. stroge tozadevne sanitar ne protiukrepe. Zapor ali kontumac je proglašen v občinah Krčevina in Ra-goznica. Nadalje so kontumacirane šo doslej neokužene občine: Vurberk, Mostni vrh, Janžovci, Kicar, Podvinci, Brstje in Breg. g Vojna odškodnina Nemčije. — Nemčija ponuja naši državi na račun vojne odškodnino 100 lokomotiv in 2000 tovornih železniških vozov. Vsaka lokomotiva. bi stala 400.000 frankov. Dopisi. Iz laškega okraja. Pod tem naslovom poroča celjska „Nova Doba“ v št. 37 o podivjanosti ljudstva v laški okolici. Poglejmo, s kakšno pravico. .Kdor pozna laško okolico, ve, da je njeno prebivalstvo delavno in miroljubno. Tudi hudojamski rudarji so trezni in resni. „Nova Doba“ trdi, da spadata občini Sv. Krištof in Marija-gradec med najnezavednejše in najbolj klerikalne (t. j. verne) kraje cele Štajerske, da je ljudstvo skrajno zaor stalo. Zakaj ? Cujte! Ker ne Čita raz-ven katoliških listov nič in črpa su -rovost od iz Nemčije se vračajočih rudarjev. Zaslepljenemu dopisniku je torej zaveden in napreden samo, kdor bere liberalne liste, n. pr. „Novo Dobo“, ki v vsaki številki pohrusta dr. Korošca in nekaj župnikov ter tako ši ri zavednost med ljudstvom. Dopisun tudi ne ve, da so iz Nemčije vrača zelo malo rudarjev, da se zato ljudstvo od teh ne more učiti surovosti. Dalje pravi, da se je med pametnejšimi našimi kmeti začelo gibanje za Samostoj no kmetijsko stranko. Res so pred lanskimi volitvami samostojneži rogovilili po Laškem, pa samo nekaj uric, ko je eden njihovih generalov prir« -dil shod. Na njem so se samostojni du šali, da nimajo z advokati nikake zveze, a navzoči kmetje so jim dokazi’ da grdo lažejo. Saj se v laškem okrfh-iu žene za nje najbolj in edini laški rdvokat, in vsi nekmetje na tem shodu so bili sama njegova „žlahta." Za- to pa so samostojni pri volitvah kla-verno pogoreli. Dopisnik trdi dalje: Ti pametnejši kmetje so sklicali sestanek na Breznem. Lažeš, gospodi -ne! Imenuj enega kmeta, ki je bil tu med sklicatelji tega sestanka. Ali nista imela na shodu prve besede laški advokat in šentjedertski g. nadučitelj? Ali sta to tista pametnejša kmeta? Sicer pa na sestanku niti povedati nista upala, katera stranka zboruje, dasi smo Vas vprašali. Sele „Nova Doba“ nam jo to razkrila. Prav imate, da se lastne stranke sramujete! Pišeš: Nevede za ta sestanek je isti dan na-nravila večja družba izlet v to gostilno, kjer je bil sestanek. Glej, glej, ne vede. Laški advokat, notar, poštar in komij, konzumar, šentjedertski in «loški nadučitelj, hudejamski kasir, vsi ti so nevede, kar tako slučajno prišli na samostojni sestanek. Revčki, da sto imeli tako smolo! Najbolj zanimivo je pa daljno poročilo: Ko se je ta družba vračala na večer v Laško, so jo iz zasede napadli fantalini in možje s kamenjem, samokresi in divjimi klici. Človeku se kar lasje ježijo, ko bere to Krvavo poročilo. Gotovo je Laško kje med Arnavti v Albaniji Kaj pa je tu resnica? Ta večja laška družba se je menda navzela v Kozletovi gostilni — reveč korajže. Ko se je vračala, je hrulila na mirne ljudi in divje vpila „auf! “ Ljudje so začudeni poslušali, kaj da je. Mislili so skraja, da so se po dolgem Času spet knapi kje naža -gali in zdaj razgrajajo. Nekateri so šli gledat bliže. Ko so spoznali laško gospodo, so ji povedali, naj se vede sno dob^o, če se šteje med olikanee. Co bi šli Sentjederčani v Laško tako „au-fat“, kako bi jih Laščani pobožali. Na to je rekel eden od družbe ostalim: Prav vam je povedal ta mož. A korajža teh ljudi je šo rasla. Ko so šli preko dvorišča pri K., je eden izmed njih, poznamo ga,j poklteat 13Ц dečka in ga brez povoda Motala -ga je mati komaj rešila. Nato so tili nekega rudarja, češ, da jim kazati pot, drugače zgubi stožfct splošna sbdba je bila: Najßla&i najbolj pijani pobalini m n© tSö ko. Od takih se pač ljudstvo Ш kolico ne bo učilo, olike ш mavel Da je liberalnih svoj lažnivi mora! zaboliti vsaj % enhn šupfei to je pri njegovem besnem »or do duhovnikov umljivo. Pa Soft župnik se bo že sam branil i j.udi, če smatra to poii-efoirkn, t kar poziva orožništvo m sodnijo krajno glavarstvo na pomoč, kal ti nimajo drugega dela, kot № ške izzivače. Sicer pa naš se k preiskava, dognala bo, kdo še k rov: laška okolica ali ta čedna družba. Ljudstvo laške okolice, sko in delavsko s črnimi žulji, nimo, kdo nas tako nesramno pa Časnikih: Liberalci in njihovi s stojni podrepniki. Dajmo jte od pri volitvah, volimo kandidate g ske ljudske stranke! Središče ob Dravi. 'M vet so v naši državi prepovedane s državne in deželne barve m % bivše Avstrije. A v nekdaj ш slovitem trgu Središče ob Dra? majo časa in smisla sedaj via vele-demokrati in samostojne^, barve bivše kron o vi ne Stijorst pravili. Tako še namreč po št nem ujedmjenju lahko vsakdo Ki stoji nasproti gostilne Bauman pot, čegar soha nosi beJo-zeleni vo. Bližajo se občinske volitve, strnite se, ter vržite I* obča® odbora vse demokrate In samosl ki nimajo druzega smislaa kaki so brigajo le za lasten Sep ■IJS— z vrtom in hlevom, sola-IllSfl fra lega. se proda. Maribor, Ob Bregu 24. 3-3 19s Ceno kupite SÄ: 120—, I9O —, 230 —, moške spodnje hlače K 80-— in 88'—, srajce pisana ali bela K 120'—, t45'—,170'—, hlačevina 126 cm Široka 1 m K 70'— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40'—, f'—, 48'—, oksford, dober 1 m 40'—, 46-—, rujavo platno t m 34'— do 4O —, Sifoni, fini 1 m K 42-— do 50'—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— 73-—, 85-—, glavni robci, lepi & K, 30-—, 36 — , 42-—, konjske Strange 1 par K 24-—, 3O —, 38'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15'—, 17-—, vrvi za § e rilo, zidarje, tesarje in seno; ežni-gumi plašč, angleški kron 1t2P'—, žamet rižast, črn, rujav in Zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do I45 —, toaletno milo, žepna zrcala, britve, Bože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega c&ugega blaga v zalogi Alojzij GniuŠtk, Maribor, Glavni, trg št. 6, Slovenija. 65 Velika hiša s prostim gospodarskim poslopjem, tik farne cerkve, v prijaznem trgu Makole, */< ure od želez, postaje Poljčane je na prodaj. Na željo se proda zraven tudi ena njiva. V hiši se nahaja sedaj trgovina, pošta in več strank. Hiša je pripravna za vsako obrt; pred leti je bila v hiši gostilna in me -arija. Povpraša se pri Posojilnici v Makolah, pošta Makole. 201 I S D £ vsake vrste se spreva K Б jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd. I —10 Jan lenaril, .Maribor, Grajski trg (v gradu). TISKARNA sv. cimi a v MARIBORU KOKOŠKA CESTA T UEFO N IT. 113 prfp&rcfa raznovrstni papir, fraktrr как-celiiski fini in sr eeipfe fin) kcRceptn, strojepisni pivnik, risalni papir, m j rmomtnejše KOROŠKA CESTA mepico v vsaki rsmo-lini, kuverte, razne zvezke za srednje in ljudske šote, sploh vse pisarniške po trebHine po najnižjih cenah Cast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, po-rrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Franc Krajnc Maribor 175 Cvetlična ulica 8. 10—10 Dvonadstropna hiša v Ptuju, na lepem prostoru, z vrtom in šadouosnikom na prodaj. Naslov v upravi, 2СО prt S v. Airehu na Pohorju, 1250 m, pošta In železniška postaja Ruše Planinsko letovišč« v krasni legi Mr sl e in tople kopeli [sprehodi po gozdu Oskrba od 1. maj« do 15. oktobra Poštna «vesa trikrat na teden' #1 по2М«}|Ж,|(м otrorIm« iO. aprila v jPrlrlu t» atf latter s• beri k Im ieleztt Ihtel ut prt do ra m »rat 0& rlnoeob podreta (osutIco). Za obilen oblete še pr!porota n 1-, Andrrj K ХХХХХХХХ X X XXXXXX1 X 'g Radi X X X X X X X X X X X X X X X X X %м%жж% preselitve trgovine v svojo lastno hišo v Mariboru, Aleksandrova cesta prodam veliko zalogo manufaktumega blaj perila, robcev, nogavic itd, po zelo znižani ceni Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro bh za malo denarja, шу si blagovoli vse nato v trgovini J. N. Šošisri m Maribor* Gosposke ulica h -s—d Klobuke, čevUe, -v: o * obleke, . • perilo, dežnike, tržne tof in razno galanterijsko blago kupite ceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavnitj SsSS2SSSS2JS224'222222 Stolna ulica štev. 6. Obrestuje po 4r% ^‘4% Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi -zavod vknjižbo brezplačno. 18 in ntnl Za varnost vlog -jamči rezervni sklad, I ložen v vinogradnem posestvu, v hiši iiP st biščih na riajlepšem prostoru v MsWbo^ii Invalidni davek plafcuje poaoj)Uric» earn« шшвтивтш—^шшШЧ*аШттаЛш*& *• шмтттш^т uanmi--. ■■ äzdajateijm založnik: Konz. „Straže.“ Odgovorni urednik:. .Vlado Pušenjak'. tTisk Cirilove tiskarne v