»V AGISU..
— IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
; ■ r ■
25
Datxim: 20» junij 1985	Leto izdaje; I
I nedisciplina je v naši do vse večji problem 1 1
| (s posveta poslovodnih organov 16„6»85)
Največkrat: se poskušamo, takrat ko govorimo' o nedisciplini v naši DO, izgovarj^ti na lokacijsko razdrobljenost posameznih TOZD in obratov. Najbrž bo.to tudi držalo. Toda to, da moramo iz enega obrata v dru-9el;a, še ne pomeni, da se moramo "obvezno oglasiti" še v kakšni okrep-
/Svalnici,
smo poskušali: urediti z uvedbo obveznih dovolilnic tudi takrat, ko -'pe za prehod iz obrata. In rezultat? Da b.i zagotovili prisotnost na d-elu, smo uvedli žigosne.ure. Lahko trdim,.'da so žigosne ure ena naj-^anesUjlvejših evidenc prisotnosti v DO, .da ne 'rečem na delovnem mestu. Toda pokazalo se je, da smo začeli tu in tam izkoriščati tudi žigod-p kartice. Ponekod so šli celo tako daleč, da je "prijatelj" žigosal pe ali več kartic. Najbrž pa tb tudi ni edina slabost Žigosnih kartic, Kakor koli že, temu bo moralo biti kraj. Zloraba žigosnih kartic Se smatra kot hujša kršitev delovne discipline, za katero se izreče S^^jOkenje delovnega razmerja - brezpogojno,
P je kršitev delovne discipline dejansko dosti, priča podatek, da bilo v lanskem letu podanih 256 prijav, v letošnjem letu do sedaj ^ že 170» Od tega sicer 28, katerih kršitve 'so bile storjene v lan-skem letu. Najbrž bo držala tudi trditev, da vse kršitve; ne bi sodile disciplinsko, Te bi se lahko odpravile z razgovori. Zato so se pslovodni organi na tem posvetu dogovorili, da bi za te manjše kr-sttve lahko po lastni presoji opravili razgovor s kršitelji. Ob teh Razgovorih pa bi seveda naredili uradni zaznamek, s katerim bi obve-^ili pristojne,
dNseči delovni čas
Ped kratkim ie bila-: opravi jena analiza o premakljivem delovnem času, je pokazala^-! % koristi premakljivi delovni čas, 85 % pa bi -td 2elelo» Drseči delovni čas ima brez dvoma veliko prednosti, od prilagajanja z javnim prevoznim sredstvom, ureditve varstva otrok, psiho-loŠkega efekta in še marsikaj. Torej drseči delovni čas ostane, predala pa se sprememba, in sicer: v prihodnje bi drseči čas trajal od ')50 do 7,00 ter 14,00 - 15=50, to pa pomeni, da v bodoče obvezna -Risotnost na delovnem mestu traja od 7«00 do 14,00,
O drsečem delovnem času bo razpravljal še delavski svet DO, ki bo tudi preklical možnost drsečega časa za vse tiste TOZD in DSSS, ki-ne bodo imele izdelanih navodil za nemoteno delo, in ta morajo biti usklajena na nivoju DO, Tu gre predvsem za tiste službe, ki morajo zagotavljati prisotnost na delovnem mestu od 5,50 do 14,l''4-„
NOVI ČAS POPOLDANSKE MALICE
Najbrž bi tudi za^malico lahko rekli, da je za ene prepozno, za dru*' ge pa prezgodaj. Še posebej velja to za malico v popoldanski izmeni« Na željo vodstva TOZD TAP je bila popoldanska malica premaknjena na-« prej, to pa zaradi tega, ker gredo ljudje na delo v popoldansko iz®ev no (nekateri ali pa večina) že takoj po dvanajsti uri in .je torej kosila, ki ga in če ga zaužijejo, hitro pemalo. Torej so ljudje lačni ža zgodaj:popoldne.
Na tem posvetu pa se je pojavila nasprotna trditev s strani TOZD Kovinska obdela\ra, in sicer, da se ljudje pred odhodom na delo dobro najedo in da je popoldanska malica prezgodaj. Torej kako naprej? E0' slovodni organi so se dogovorili, da bo odslej malica v popoldanskem času od 17-15 do 17,4-5 za delavcreAgisa in od 17-50 do 18,00 za delavce Gumarne, V tem čanu bo odprt tudi bife ODP.
Novi čas malice v popoldanski izmeni bo veljal od 1.7-1985 daljej^
Avtomati za osvežilne napitke tudi v naši DO?
Za nadomestilo izgubljene tekočine na delovnih mestih prejemajo zaposleni v neposredni proizvodnji (?) en-1 soka' (sirupa) mesečno, ki si ga po potrebi mešajo z vodo. Komu vse pripada sok in komu ne, naj" brž ni jasno nikomur, Jasno pa je, da se mora urediti tudi to. Predlog je, da se kupijo in montirajo v proizvodnih obratih avtomati s sodo, ki je najprimernejša za odžejanje. Primerna pa je tudi za mešanje s sokovi, ki jih bodo dobili proizvodni delavci le v poletnih mesecih (junij, julij, avgust), ali drugače, tam'kjer bo to d,oloČi-a služba varstva pri delu. Avtomate, ki niso'poceni, so pa najcenejsi^ te vrste 400,000 din (40 st. milijonov), lahko pričakujemo še to P0^ letje. Ceno sem napisal tudi zato, da bomo to imeli v mislih, ko komo avtomate uporabljali.
IGD Agis, želja po orodnem avtomobilu.
Pred nedavnim smo za potrebe IGD AGIS kupili gasilski orodni avtom?" bil od GD Hajdoše za 1,200.000 din (120 milijonov), ker je prejšnji bil neuporaben in ni bilo mogoče več opraviti tehničnega pregleda i je bil na javni dražbi že odprodan za 100.500 din (10,5 st. mil-) drugemu gasilskemu društvu? Nedvomno je res, da je nevarnost požar?^ v naši DO velika. Tu mislim predvsem na lakirnico, polirnico, seryi^ si itd. Pa tudi sicer imsmo pri nas vse tako "pospravljeno", da vca sih prav izzivamo rdečega petelina. Naj bo tako ali drugače daj je dogovorjeno, da se nabavi k temu orodnemu vozilu še prikolica s peno za gašenje zahtevnejših požarov, kar bi ustrezal0 našim potrebam nekaj let.
Problem eksternega.transporta v TOZD Komerciala.
Zadnje' čase se transport ponovno vrača na ceste. Železnica se je ^ hip pokazala kot mriogo prepočasna. Čas transporta pa je seveda v ° . našnjem tempu še kako pomemben. Prehod transporta na ceste pa pome:D>' prezasedenost transportnih kapacitet. Sedaj se dogaja, da moramo
, za se-specisčL11
tudi do teden dni čakati na zunanjega prevoznika.:.(Agro transport), kar pa je. seveda nesprejemljivo« Potreba po avtomobilu je torej v TOZD Komerciala več kot nujna« Zato se predlaga nabavo tovornega avtomočila T 130 s podaljšanim kesonom ter manjšega TAM 2000«
Les podrtih topolov v naši DO bo uporabljen za palete'«
Te dni bodo začeli v kooperaciji izdelovati iz lesa topolov, ki smo dih podrli na lokaciji DO« Pričakovati je, da bomo tako delno .zapolnili potrebe po paletah« Predvsem pa, da bodo te palete cenejše kot Če bi jih redno kupili (zaradi našega lesa)«
Dokopališki red na ptujskem pokopališču«
Kaj se sliši še tako čudno, vendar je res na posvetu tekla razprava 0 pokopališkem redu,
Komunalno'podjetje je poslalo predlog■novega pokopališkega reda -časa pogrebov na novem ptujskem pokopališču, in sicer:
Ob nedeljah in praznikih pogrebov ni, ob sobotah so pogrebi dc 12, ure,
°b delavnikih pa so pogrebi do 14« ure,
01ede na delovni čas večine delovnih organizacij in možnosti udeležbe zaposlenih na pogrebih predlagamo, da bi ob delovnikih premaknili oas pogrebov na 16« uro, Prav pa bi bilo seveda, da bi razprave o Pokopališkem redu stekle v krajevnih skupnostih«
Razprava, je tekla o organizacijski shemi TOZD Vzdrž-evanje, ki je bila že v obravndvi na DS DO in tudi zavrnjena« Dejst.-vo je,, da s takš-n° shemo in ocenitvami proizvodne tozd niso zadovoljne, ker je .predraga, Skm-.pno so predlagano shemo spravili v sprejemljive okvire, 0 shemi in ocenitvah bo ponovno razpravljal -delavski.svet DO in takrat bo predlog verjetno tudi potrjen. Zato pa takrat kaj več.
M,
IDVENTIVEA DEJAVNOST
Od 4, do 6,^junija je bil v naši delovni organizaciji seminar za vod-de.in pospeševalce krožkov za izboljšanje proizvodnje (KIP), katerega se je udeležilo 18 delavcev iz TOZD in DSSS, Na seminarju so se Udeleženci spoznali z metodami in tehniko dela v krožkih,
Kaj so krožki za izboljšanje proizvodnje?
Krožki za izboljšanje proizvodnje so ena od oblik množične inventivne dejavnosti, Krožek združuje skupino ljudi iz istega delovnega področja, ki opravljajo podobna dela in naloge, s ciljem reševanja problemov svojega okolja. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje delavce prostovoljno in z namenom, da ugotovijo probleme, analizirajo vzroke in predlagajo svoje rešitve vodstvu, in če je mogoče, odpravijo vzroke in izvedejo izboljšave. Za dosego, tega cilja se v krožku uporabljajo različne tehnike dela, ki pa so prilagojene za uporabo v' najširšem krogu. Reševanje problemov z uporabo tehnik je ena od histv-enih prednosti krožkov za izboljšanje proizvodnje,
Osnovna oblika dela krožkov so sestanki, vendar se po svojem načinu dela in vsebini razlikujejo od običajnih sestankov. Delo v krožku
temelji na skupnem obravnavanju in reševanju problemov= Zahteva sk-tivno sodelovanje vseh, nihče ne sme stati ob strani, pa tudi nikogar se ne sme kritizirati ali izločiti iz takšnega sodelovanja zaradi predlogov in stališč, ki jih ima= Zato se tudi vsi predlogi, ki jih krožek daje, smatrajo kot rezultat skupnega dela in ne posameznika, ki je rešitev predlagal. Skupno delo v krožku vzpodbuja kreativnost, Delo v krožku poteka tako, da se pri obravnavanju problema poskuša najti^čim več idej za njegovo, reševanje. Druga značilnost sestankov krožkov je njihova usmeritev na reševanje izbranega problema, To pomeni, da na sestankih ne obravnavajo vseh problemov hkrati) ampak da poskušajo priti do zastavljenega cilja pri izbranem problemu ter se nato lotiti novih problemov. Prednost dela v krožkih je tudi v tem, da člani krožka obravnavajo tiste probleme, ki jih naj-bolje^poznajo, to je probleme, ki jih imajo pri svojem delu, Le na ta način lahko kompetentno razpravljajo o njih, predlagajo rešitve, zbirajo podatke in z njimi utemeljujejo svoje predloge, posredujejo svoje predloge strokovnim službam in vodstvu, in rezultate tudi sami v praksi občutijo, To je hkrati tudi velika vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo, ker spremembe, ki so jih predlagali, zadevajo predvsem njih same, jim olajšujejo delo, zboljšujejo pogoje dela, varnost in vplivajo na njihove medsebojne odnose..
Eden takšnih krožkov že usp-ešno deluje v TOZD. Velika oprema od 29° marca letos. Krožek je do sedaj imel 8 sestankov (sestanki trajajo, eno uro v rednem delovnem času), na katerih si je za reševanje izbral probleme v pocenitvi proizvajanja obstoječih hidravličnih sedežev, Do sedaj je krožek že rešil tri konstrukcijsko-tehnološke .probleme in z njimi dosegel za 4,051=181,- din gospodarske koristi za^svoj TOZD, Iz tega je razvidno, da bo postopna uvedba krožkov v naši delovni organizaciji dosegla namen in cilje, ki smo si jih zastavili „	■	..
Več o samih metodah in tehniki dela v krožkih pa v nasšlednjih šte-vrilkah našega glasila.
Dušan Žnidarič
|	KOLESARJI, DOMA VAS PRIČAKUJEJO	I
:	i
’ . . 1 j Od,24, do 30, junija 1985 bo potekala v celotni Sloveniji akcija i
i TEDEN KOLESARJEV,' V njej želimo opozoriti javnost na število promet-j j nih nezgod,^v katerih so udeleženi kolesarji. Od leta 1980 do 198^ ! i se je na naših cestah v Sloveniji ponesrečilo 8266 kolesarjev, v j prometnih nezgodah je izgubilo življenje 476 kolesarjev,
i	I
i Torej naj ne bo odveč ponovno OPOZORILO,
i Kolesarji, opremite svoja kolesa kot to zahteva varna vožnja in za- |
| kon o cestnem prometu. Skrbite za lastno varnost in varnost soude- i i ležencev v prometu,
! Ko greste od doma, se spomnite, da vas doma pričakujejo, da se bost6!
i vrnili!	...	j
1
i	M, i
i---------------
1 DELAVCI DBSS PRISKOČILI NA POMOČ TOZD TAP - LAKIRNICA
: Zaradi povečanega obsega del je potrebno uvesti tretjo izmeno v : obratu lakirnice„
j Zato je vodja DSSS odredil, da moramo delavci delovne skupnosti za,-i gotoviti vsak dan po enega izvajalca v popoldanski izmeni <,
| !
_ nekaj o delovnem času	j
Organizacijski predpis UREJANJE DELOVNEGA ČASA, ki ga je sprejel delavski svet delovne organizacije na svoji 18. redni seji dne 27» novembra. in 3» decembra 1984 in se uporablja od 1. januarja 1985, de Predpis, ki je veččkrat uporabljen v naši delovni organizaciji, Ureja namreč pomembne zadeve, ki se nanašajo na delovni čas. "Kljub te-uu, da je bil objavljen kot priloga štev. 4 našega glasila V AGISU, lo je bilo dncembra 1984, smo že nanj pozabili. Naj ob tej priložnosti omenim nekaj primerov, ki jih ureja ta organizacijski predpis, ker se je ugotovilo, da so pri izvajanju težave.
1» Pod. točko 4.3»4. imamo določeno, da v primerih, ko smo določenega dne že nekaj časa delali, pa je bilo kasneje potrebno k zdravniku in je ta odobril bolniško za celi dan, se za ta dan piše bolniška oziroma upošteva odsotnost zaradi bolniške samo za manjkajoči čas od. opravljenega dela tistega dne, pa do polnega delovnega časa, to je do 8 ur 24 minut. Iz tega izhaja, da se za tak dan ne piše bolniška za vseh 8 ur in 24 minut in opravljene ure dela ne predstavljajo viška, ki bi ga bilo mogoče kako koristiti. Razumljivo je, da mora to biti tudi ustrezno sporočeno v obračun dsebnih dohodkov«
2» Za vsak izhod iz delovne organizacije med delovnim časom mora biti izd.aha ustrezna dovolilnica ali potni nalog, ko gre za službena potovanja. Za privatne izhode, to je za izhode, ki se nanašajo na potrebe delavcev (ne glede na to ali so plačani ali neplačani), se uporablja privatna dovolilnica, pri službenih izhodih pa službena dovolilnica. Službena dovolilnica se torej ne sme uporabljati v privatne namene.
Dri tem moramo ločiti še togi in premakljivi delovni čas. V togem d-elovnem času, ko delavec nima možnosti izbire prihoda na delo oz. °dhoda z dela, je razumljivo, da je potrebna dovolilnica za vsak izhod med 3«50 in 14.14 uro, med 13»50 in 22.14 uro oziroma med 21 = 50 in 6.14 uro. Pri premakljivem delovnem času pa je potrebna dovolilnica za izhode med 7»50 in 13=30 uro.
Doleg dovolilnice, ki jo je potrebno ob izhodu oziroma vhodu dati varnostniku na vratarnici, je potrebno vsak privatni izhod žigosati ha kartici.
Splošni sektor
jDSSS JE BILA OBSOJENA NA GOSPODARSKI PRESTOPEK
Delavski svet DSSS je na svoji 1. izredni seji dne 13=6.85 obravnaval sodbo o obsodbi delovne skupnosti skupnih služb za gospodarski Prestopek. Ista je bila namreč obsojena na denarno kazen 120.000 din
in na plačilo 30 = 000 din stroškov postopka, ker je SDK Podružnica J Ptuj ob kontroli ugotovila, da v času od julija do oktobra v letu Iv0 ni bilo plačanih več računov v petnajstdnevnem roku od nastanka dolZ" niškoupniškega razmerja.
Sojenje po tem gospodarskem prestopku je potekalo dalj časa, saj 3e DSSS bila najprej obsojena, nakar se je pritožila in je drugostopno ^ sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje, Prvost0.'--' no sodišče je DSSS ponovno spoznalo za krivo za gosppodarski prestopek, po ponovni pritožbi pa je drugostopno sodišče to sodbo potrdil0”
"P vsaki obsodbi pravne osebe za gospodarski prestopek mora po zakonu o gospodarskih prestopkih obravnavati delavski svet, kajti v nasprot' nem primeru je zagrožena za direktorja oz, vodjo delovne skupnosti t narna kazen za prekršek 2,000 din.
Ob obravnavanju te obsodbe je delavski svet delovne skupnosti menil* da je prav, da se objavi njena kratka vsebina in da se obenem tako ^ znani vse službe, ki sodelujejo pri nabavi, kakšne so. lahko j;)osledic neupoštevanja planov nabave glede na dejansko finančno situacijo,
Ta objava sodbe naj preventivno vpliva na vse, ki sodelujejo v proce su, ki vpliva na finančno situacijo naše delovne organizacije.
Splošni sektor
! NESREČA PRI DELU
i__________________________________i
Ker je v krogu delovne organizacije slišati razne komentarje in dl® gnoze o obsegu in posledicah delovne nesreče, ki se je pripetila de" lavcu Marjanu Stergarju, ki pa so na "srečo" precej nerealne,
V krogu DO je slišati različne komentarje v obsegu in teži nesreče P3" delu z dne G,6,85, ki se je pripetila delavcu Marjanu Stergarju, ^e so govorice brez osnove in v večini primerov nerealne, služba varSt pri delu podaj a naslednjo izjavo:
Dne 6,6,85 je prišlo ob 12,45 uri do težje nesreče pri delu v TOZD Avtooprema - strojni oddelek obrata I, Ponesrečenec Marjan Stergar v času nesreče na rezaklnem stroju GMK-X rezkal navojne puše. Pri °.g delavi zadnjega kosa je med delom segel z levo roko v delovno obmoc^ stroja in mu je zato vrteči se rezkar (v tem primeru krožna žaga) r0. „ zgrabil in težje poškodoval. Poškodbe obsegajo vreznine in raztrgan^ ne kožo, tkiva in kit na hrbtni strani dlani ter prelom dlančnih iste roke. Končne posledice niso znane, ker je ponesrečenec še veča na zdravljenju v Mariborski bolnišnici,
• 1 n ^
Ob tej in podobnih nesrečah opazovalci niso potrebni. Prav bi biJ-0*^ bi tisti, ki niso vključeni v reševanje, nadaljevali s svojim del
! ZAHVALA
!
i Ob smrti drage mame se zahvaljujem sodelavcem SOI i za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji j poti, '
i	■	,	•
Ervin Habjanič
,2